|
Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi – ZLS (Uradni list RS, št. 72/93 in
dopolnitve) je občinski svet Občine Šentilj, na svoji 14. redni seji,
dne 1. oktobra 2009, sprejel |
|
|
S T A T U T |
|
|
občine Šentilj |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Občina Šentilj je
samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju
naslednjih naselij: Ceršak, Cirknica, Jurjevski Dol, Kaniža, Kozjak pri
Ceršaku, Kresnica, Novine, Plodršnica, Polhnice, Selnica ob Muri, Sladki
Vrh, Spodnja Velka, Srebotje, Stara gora, Svečane, Šentilj, Šomat,
Štrihovec, Trate, Vranji Vrh, Zg. Velka, Zg. Dobrenje in Zg. Gradišče
ter Zgornji Dražen Vrh. |
|
|
Sedež občine je na
Maistrovi ulici 2, 2212 Šentilj v Slovenskih goricah. |
|
|
Občina je pravna oseba
javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi
vrstami premoženja. Občino predstavlja in zastopa župan. Območje, ime in sedež
občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
|
|
2. člen |
|
|
Na območju občine
Šentilj so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in
delovanje ter pravni status so določeni s tem statutom in Poslovnikom o
delu organov krajevnih skupnosti. |
|
|
Imena in območja ožjih
delov občine so: |
|
|
- Krajevna skupnost
Ceršak: Ceršak, Novine, Polhnice, Kozjak pri Ceršaku, Srebotje in
Selnica ob Muri; |
|
|
- Krajevna skupnost
Sladki Vrh: Sladki Vrh, Vranji Vrh, Svečane, Zg. Gradišče, Šomat,
Plodršnica in Jurjevski Dol, |
|
|
- Krajevna skupnost
Šentilj: Šentilj, Štrihovec, Kaniža, Cirknica, Kresnica, Stara gora in
Zg. Dobrenje, |
|
|
- Krajevna skupnost
Velka: Spodnja Velka, Zgornja Velka, Trate in Zgornji Dražen Vrh. |
|
|
3. člen |
|
|
Občina Šentilj (v
nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja
in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine
in naloge iz državne pristojnosti, ki so po predhodnem soglasju
občinskega sveta nanjo prenesene z zakonom. |
|
|
4. člen |
|
|
Osebe, ki imajo na
območju občine stalno prebivališče, so občani. |
|
|
Občani odločajo o
lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
|
|
Občani sodelujejo pri
upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom
in ljudsko iniciativo. Na osnovi odločitve organov občine se lahko v
posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini
začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih
nepremičnin na območju občine. |
|
|
5. člen |
|
|
Občina pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami,
širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
|
|
Občina samostojno
odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in
po postopku, predpisanem v zakonu. |
|
|
Občina lahko sodeluje
tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. Občina sodeluje z drugimi občinami po
načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi
združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za
opravljanje skupnih zadev. |
|
|
6. člen |
|
|
Občina Šentilj v
Slovenskih goricah ima grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina
in uporaba se določi z odlokom. Občina ima žig, ki je okrogle oblike.
Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: OBČINA ŠENTILJ, v
notranjem krogu pa naziv organa občine - Občinski svet; Župan; Občinska
uprava, Volilna komisija. V sredini žiga je grb občine. Velikost,
uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom. |
|
|
Za prispevek k razvoju
občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim
občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. |
|
|
II. NALOGE OBČINE |
|
|
7. člen |
|
|
Občina samostojno
opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z
zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
|
|
1. Normativno ureja
lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
|
|
- sprejema statut in
druge predpise občine, |
|
|
- sprejema proračun in
zaključni račun občine, |
|
|
- načrtuje prostorski
razvoj ter sprejema prostorske akte, |
|
|
- predpisuje davke in
prispevke iz svoje pristojnosti. |
|
|
2. Upravlja občinsko
premoženje tako, da: |
|
|
- ureja način in pogoje
upravljanja z občinskim premoženjem, |
|
|
- pridobiva in
razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
|
|
- sklepa pogodbe o
pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
|
|
- sestavlja
premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja. |
|
|
3. Omogoča pogoje za
gospodarski razvoj občine tako, da: |
|
|
- spremlja in analizira
gospodarske rezultate v občini, |
|
|
- sprejema prostorske
akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini, |
|
|
- pospešuje gospodarski
razvoj, |
|
|
- sodeluje z
gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, |
|
|
- z javnimi sredstvi, v
skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz. gospodarskih
subjektov. |
|
|
4. Ustvarja pogoje za
gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada
stanovanj tako, da. |
|
|
- v prostorskih aktih
predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
|
|
- sprejema dolgoročni
in kratkoročni stanovanjski program občine, |
|
|
- spremlja in analizira
stanje na stanovanjskem področju občine, |
|
|
- spremlja ponudbo in
povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg, |
|
|
- gradi stanovanja za
socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo
stanovanj, |
|
|
- v skladu s predpisi
omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo
stanovanj, |
|
|
- sodeluje z
gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju
stanovanjske problematike občanov. |
|
|
5. Skrbi za lokalne
javne službe tako, da: |
|
|
- zagotavlja izvajanje
obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom, |
|
|
- nadzira delovanje
lokalnih javnih služb, |
|
|
- gradi in vzdržuje
komunalne objekte in naprave, |
|
|
6. Zagotavlja in
pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da: |
|
|
- ustanovi vzgojno
izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni zavod in
v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, |
|
|
- v skladu z zakoni, ki
urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in
v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, |
|
|
- sodeluje z vzgojno
izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
|
|
- z različnimi ukrepi
pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo
občanov, |
|
|
- ustvarja pogoje za
izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto
življenja njenih prebivalcev. |
|
|
7. Pospešuje službe
socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in
družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da: |
|
|
- spremlja stanje na
tem področju, |
|
|
- pristojnim organom in
institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, |
|
|
- sodeluje s centrom za
socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in
institucijami. |
|
|
8. Pospešuje
raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in
rekreacije tako, da: |
|
|
- omogoča dostopnost
kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju, |
|
|
- določa občinski
program športa, |
|
|
- zagotavlja splošno
izobraževalno knjižnično dejavnost, |
|
|
- z dotacijami spodbuja
te dejavnosti, |
|
|
- sodeluje z društvi in
jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
|
|
9. Skrbi za varstvo
zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in
odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da: |
|
|
- izvaja naloge, ki jih
določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja, |
|
|
- spremlja stanje na
tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi
zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
- sprejema splošne
akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
- sodeluje s
pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
|
|
- z drugimi ukrepi
pospešuje varstvo okolja v občini. |
|
|
10. Upravlja, gradi in
vzdržuje: |
|
|
- lokalne javne ceste
in druge javne poti, |
|
|
- površine za pešce in
kolesarje, |
|
|
- igrišča za šport in
rekreacijo ter otroška igrišča, |
|
|
- javne parkirne
prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
|
|
- zagotavlja varnost v
cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini. |
|
|
11. Skrbi za požarno
varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako,
da v skladu z merili in normativi: |
|
|
- organizira reševalno
pomoč v požarih, |
|
|
- organizira
obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in
drugih nesreč, |
|
|
- zagotavlja sredstva
za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva
pred naravnimi nesrečami, |
|
|
- zagotavlja sredstva
za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, |
|
|
- sodeluje z občinskim
poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja
njihovo delo, |
|
|
- opravlja druge
naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. 12. Ureja javni red v občini tako,
da: |
|
|
- sprejema ustrezne
splošne akte, |
|
|
- določa prekrške in
denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
|
|
- ureja lokalni promet
in določa prometno ureditev, |
|
|
- organizira občinsko
redarstvo, |
|
|
- izvaja nadzorstvo nad
javnimi prireditvami, |
|
|
- opravlja inšpekcijsko
nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s
katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače
določeno, |
|
|
- opravlja druge naloge
v okviru teh pristojnosti. |
|
|
8. člen |
|
|
V okviru lokalnih zadev
javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: |
|
|
- ugotavljanje javnega
interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in
v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine, |
|
|
- določanje namembnosti
prostora, |
|
|
- gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo, |
|
|
- evidenco občinskih
zemljišč in drugega premoženja, |
|
|
- zagotavljanje varstva
naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi
institucijami, |
|
|
- mrliško ogledno
službo in |
|
|
- ureja druge lokalne
zadeve javnega pomena. |
|
|
9. člen |
|
|
Občina opravlja
statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe. |
|
|
Občina obdeluje
podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in
jih pridobi v skladu z zakonom. |
|
|
III. ORGANI OBČINE |
|
|
1. SKUPNE DOLOČBE |
|
|
10. člen |
|
|
Organi občine so: |
|
|
- občinski svet, |
|
|
- župan in |
|
|
- nadzorni odbor
občine. |
|
|
Občina ima volilno
komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih
volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo
volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
|
|
Občina ima tudi druge
organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
|
|
Volitve oziroma
imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v
skladu z zakonom in tem statutom. |
|
|
Člani občinskega sveta,
župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
|
|
11. člen |
|
|
Občina ima občinsko
upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine
opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge
v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
Zaposleni v občinski upravi so javni uslužbenci. |
|
|
Občinska uprava odloča
o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja
inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb
nadzora. |
|
|
Občinska uprava
opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za
občinske organe. |
|
|
Občinsko upravo lahko
sestavljajo notranje organizacijske enote in organi občinske uprave.
Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim
določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. |
|
|
Občinsko upravo vodi
direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
|
|
12. člen |
|
|
Če ni v zakonu ali v
tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah,
sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. |
|
|
13. člen |
|
|
Delo organov občine je
javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu
občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov
občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja (lokalnih in drugih medijev) na javnih sejah občinskih
organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za
odločanje občinskih organov. |
|
|
Način zagotavljanja
javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve
javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik
občinskega sveta. |
|
|
Občani in njihovi
pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za
odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih
koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
|
2. OBČINSKI SVET |
|
|
14. člen |
|
|
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. Občinski svet šteje 18 članov. |
|
|
Člani občinskega sveta
se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s
potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje
na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z
zakonom drugače določeno. Občinski svet se konstituira na prvi seji, na
kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. |
|
|
Prvo sejo občinskega
sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov
občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog volitev,
pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. |
|
|
15. člen |
|
|
Volitve članov
občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in
enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
|
|
Občinski svet se voli
po proporcialnem sistemu. |
|
|
O oblikovanju volilnih
enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z odlokom. |
|
|
16. člen |
|
|
Občinski svet sprejema
statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise
občine. |
|
|
V okviru svojih
pristojnosti občinski svet predvsem: |
|
|
- sprejema prostorske
plane in druge plane razvoja občine, |
|
|
- sprejema občinski
proračun in zaključni račun, |
|
|
- ustanavlja organe
občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje, |
|
|
- v sodelovanju z
občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave
ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih
zavodih in javnih podjetjih, |
|
|
- daje soglasje k
prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino
prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah
ne odloča drug občinski organ, |
|
|
- nadzoruje delo župana
in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta, |
|
|
- potrjuje mandate
članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata
občinskega funkcionarja, |
|
|
- imenuje člane
nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
|
|
- imenuje in razrešuje
člane komisij in odborov občinskega sveta, |
|
|
- določi, kateri izmed
članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu
predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno
opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, |
|
|
- odloča o pridobitvi
in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z zakonom, s statutom občine
ali z odlokom ni določeno drugače, |
|
|
- odloča o najemu
posojila in dajanju poroštva, |
|
|
- razpisuje referendum, |
|
|
- s svojim aktom, v
skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in
plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih
teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev javnih
podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih ter v
soglasju z ministri, pristojnimi za posamezna področja, določa plačne
razrede za določitev plač ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov,
agencij in javnih skladov, |
|
|
- določa vrste lokalnih
javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, |
|
|
- ustanavlja javne
zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z
zakonom, |
|
|
- imenuje in razrešuje
člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, člane sveta za
varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine
ustanovljenih na podlagi zakona, |
|
|
- določi organizacijo
in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za
obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred
požari, |
|
|
- sprejme program in
letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je
tudi letni načrt varstva pred požari, |
|
|
- določi organizacijo
občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, |
|
|
- sprejme odlok o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred
požari, ki se opravlja kot javna služba, |
|
|
- odloča o drugih
zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
|
17. člen |
|
|
Člani občinskega sveta
opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Funkcija člana občinskega sveta ni
združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z
delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa
zakon. |
|
|
Član občinskega sveta,
ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in
funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja
mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije
člana občinskega sveta. |
|
|
18. člen |
|
|
Župan predstavlja
občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice
glasovanja. |
|
|
Za vodenje sej
občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana
občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan vodi sejo podžupan. |
|
|
Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega
sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila
vodi najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
Župan sklicuje seje
občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika
občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora
pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic
seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
|
|
Župan mora sklicati
sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega
sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana
pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in
nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za
pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke.
Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami. |
|
|
Če seja občinskega
sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko
skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska
uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje. |
|
|
19. člen |
|
|
Strokovno pripravo
gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega
sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter
njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. |
|
|
20. člen |
|
|
Občinski svet dela in
odloča na sejah. Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. Vsak
član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
|
Župan mora predloge
komisij občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz
prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je
določeno v poslovniku občinskega sveta. |
|
|
O sprejemu dnevnega
reda odloča občinski svet na začetku seje. |
|
|
Na vsaki seji
občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na
vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. Za vsako sejo občinskega
sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu (podžupanom), članom občinskega
sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske
uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. |
|
|
21. člen |
|
|
Občinski svet veljavno
sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet
sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen
če zakon določa drugačno večino. |
|
|
Občinski svet sprejema
odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako
določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet. |
|
|
Način dela in
odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja
delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
|
|
Odločitve občinskega
sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
|
|
Župan in direktor
občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata
občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
|
22. člen |
|
|
Predčasno prenehanje
mandata člana občinskega sveta ureja zakon. |
|
|
Razlogi za prenehanje
mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne
odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana občinskega sveta. |
|
|
Članu občinskega sveta
preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali
zakonski razlogi za prenehanje mandata. |
|
|
Občinski svet sprejme
ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka
tega člena. |
|
|
Izvolitev oziroma
potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon. |
|
|
2.1 Komisije občinskega sveta |
|
|
23. člen |
|
|
Občinski svet ima
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Občinski svet lahko
ustanovi eno ali več komisij kot svoja stalna ali občasna delovna
telesa. |
|
|
Organizacijo in delovno
področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik
občinskega sveta. |
|
|
Občasna delovna telesa
ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega
telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
|
24. člen |
|
|
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov, ki jih občinski svet
imenuje izmed svojih članov. |
|
|
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
|
- občinskemu svetu
predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe,
ki jih imenuje občinski svet, |
|
|
- občinskemu svetu ali
županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v
občini, |
|
|
- pripravlja predloge
odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki
občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone
in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
|
|
- opravlja naloge
komisije po Zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s
pridobitno dejavnostjo, |
|
|
- obravnava druga
vprašanja, ki jih določi občinski svet. |
|
|
25. člen |
|
|
Stalna delovna telesa
občinskega sveta so: |
|
|
- Komisija za komunalno
gospodarstvo prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, |
|
|
- Komisija za
negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, |
|
|
- Komisija za varstvo
okolja, |
|
|
- Komisija za
gospodarstvo in turizem, |
|
|
- Komisija za
kmetijstvo, |
|
|
- Komisija za socialo,
zdravstvo in mladino, |
|
|
- Komisija za šport, |
|
|
- Komisija za
preventivo v cestnem prometu, |
|
|
- Komisija za požarno
varnost in civilno zaščito, |
|
|
- Komisija za nadzor
izvajanja nalog Občinskega programa varnosti, |
|
|
- Statutarno pravna
komisija. |
|
|
Komisije štejejo 3 do 7
članov. Delovno področje in število članov posameznega delovnega telesa
občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta. |
|
|
26. člen |
|
|
Člane komisij imenuje
občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih
občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Delo delovnega telesa
občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. |
|
|
Prvo sejo delovnega
telesa skliče župan. |
|
|
Članstvo v komisiji
občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali
z delom v občinski upravi. |
|
|
27. člen |
|
|
Komisije občinskega
sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom
občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in
dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. |
|
|
Komisije občinskega
sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte
iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna
in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
|
28. člen |
|
|
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta
ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega
sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta
pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje občinskega sveta. |
|
|
3. ŽUPAN |
|
|
29. člen |
|
|
Župana volijo volivci
na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z
zakonom. |
|
|
Mandatna doba župana
traja štiri leta. |
|
|
Novoizvoljeni župan
nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov
občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo. |
|
|
Župan opravlja funkcijo
nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O
svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet. |
|
|
30. člen |
|
|
Župan predstavlja in
zastopa občino. |
|
|
Poleg tega župan
predvsem: |
|
|
- predlaga občinskemu
svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in
druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
|
|
- izvršuje občinski
proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog
izvrševanja občinskega proračuna, |
|
|
- skrbi za izvajanje
splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
|
|
- odloča o pridobitvi
in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega
premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa drugače, |
|
|
- skrbi za objavo
statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
|
|
- predlaga ustanovitev
organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in
notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski
upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi
delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča tajnika
občine za te naloge, |
|
|
- imenuje in razrešuje
direktorja občinske uprave, predstojnike organov občinske uprave in
organov skupne občinske uprave, |
|
|
- usmerja in nadzoruje
delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
|
|
- opravlja druge
naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
|
Župan v skladu z
zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti. |
|
|
31. člen |
|
|
Župan lahko zadrži
objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in
predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
|
Če občinski svet
vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži
pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
|
|
Župan zadrži izvajanje
odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v
nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
|
Ob zadržanju izvajanja
odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
|
|
Če se odločitev
občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
|
|
32. člen |
|
|
Župan opravlja z
zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa: |
|
|
- skrbi za izvajanje
priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje
zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih
nesreč, |
|
|
- imenuje poveljnika in
štab civilne zaščite občine ter poverjenika za civilno zaščito, |
|
|
- sprejme načrt zaščite
in reševanja, |
|
|
- vodi zaščito,
reševanje in pomoč, |
|
|
- določi organizacije,
ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči
in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, |
|
|
- ugotavlja in razglaša
stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine, |
|
|
- sprejema akte in
ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati, |
|
|
- v primeru nastale
nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev, |
|
|
- predlaga pristojnemu
organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni
zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
|
33. člen |
|
|
V primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan
sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu
svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
|
34. člen |
|
|
Za pomoč pri
opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana izmed članov
občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. |
|
|
Podžupan pomaga županu
pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana,
za katere ga župan pooblasti. Podžupan nadomešča župana v primeru
njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja
podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere
ga župan pooblasti. |
|
|
Podžupan v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana.
Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za
odločitve občinskega sveta. V soglasju z županom se lahko tudi podžupan
odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju
funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana. |
|
|
35. člen |
|
|
Kadar nastopijo
razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije,
nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne
določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
V času nadomeščanja
opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
|
|
36. člen |
|
|
Če je tako določeno v
zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge
strokovne organe občine. |
|
|
Župan lahko ustanovi
komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za
proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
|
|
37. člen |
|
|
Predčasno prenehanje
mandata župana je določeno z zakonom. |
|
|
Županu preneha mandat z
dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga Komisije
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali
razlogi za prenehanje mandata. |
|
|
Občinski svet sprejme
ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali
najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega
člena. |
|
|
Ugotovitveni sklep
posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije.Če županu
preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše
občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
|
|
Podžupanu preneha
mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. |
|
|
Podžupanu preneha
mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če
je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana
zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat
člana občinskega sveta. |
|
|
4. NADZORNI ODBOR |
|
|
38. člen |
|
|
Nadzorni odbor občine
je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
|
|
Nadzorni odbor ima v
skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
|
|
- opravlja nadzor nad
razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
|
- nadzoruje namenskost
in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
|
|
- nadzoruje finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
|
|
Nadzorni odbor v okviru
svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja
občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in
občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in
pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem
ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih
sredstev. |
|
|
39. člen |
|
|
Nadzorni odbor ima 5
članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov,
najkasneje v 45. dneh po svoji prvi seji. Predsednik nadzornega odbora
mora imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s
finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane
nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Člani nadzornega odbora
ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, direktor
občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki
so uporabniki občinskih proračunskih sredstev. |
|
|
Članstvo v nadzornem
odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom
občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev
člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski
svet na predlog nadzornega odbora. |
|
|
40. člen |
|
|
Prvo sejo nadzornega
odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira,
če je na prvi seji navzočih večina članov. |
|
|
Člani nadzornega odbora
izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. |
|
|
Predsednik predstavlja
nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
|
|
Nadzorni odbor dela in
sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov
nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. |
|
|
Sedež nadzornega odbora
je na sedežu občine, Maistrova ul. 2, Šentilj v Slovenskih goricah.
Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine. |
|
|
Nadzorni odbor za svoja
pisanja uporablja pečat občine. |
|
|
41. člen |
|
|
Nadzorni odbor
samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program
in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta
predloži županu. |
|
|
Nadzorni odbor mora
vsako proračunsko leto izvesti nadzor: |
|
|
- proračuna in
zaključnega računa proračuna občine, |
|
|
- finančnih načrtov in
zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov,
javnih podjetij in drugih). |
|
|
Nadzorni odbor lahko
začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem
programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v
nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev
nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za
spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega
programa morata biti obrazložena. |
|
|
Nadzorni odbor mora
posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do
konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto. |
|
|
Nadzorni odbor mora
sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine in
njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev
in drugimi osebami. |
|
|
Predsednik ali od njega
pooblaščen član nadzornega odbora se udeležuje seje občinskega sveta, ko
obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za katere nadzorni odbor
oceni, da so pomembne za njegovo delo. |
|
|
42. člen |
|
|
Nadzorni odbor preverja
finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij,
javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in
zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom
proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije.
Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo
uporabnika proračuna. |
|
|
V postopku nadzora so
odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso
potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na
ugotovitve in dajati pojasnila. |
|
|
43. člen |
|
|
Nadzorni odbor izloči
člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so
podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. |
|
|
Šteje se, da so podane
okoliščine iz prejšnjega odstavka če: |
|
|
- je odgovorna oseba,
zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s
članom, nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v
stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski
ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena,
četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala, |
|
|
- je član nadzornega
odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe,
zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe, |
|
|
- če je član nadzornega
odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora. |
|
|
Izločitev člana
nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član
nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem
odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo
zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov
vseh članov. |
|
|
44. člen |
|
|
Za posamezen nadzor je
zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem programu (v
nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru
in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o
nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru. |
|
|
Predsednik nadzornega
odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek poročila o
nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora
pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom
nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v roku osem dni od
posredovanega osnutka poročila o nadzoru. |
|
|
Osnutek poročila
obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila
izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po
podanih izjavah nadzorni odbor sprejme predlog poročila o nadzoru. |
|
|
Če predlog poročila o
nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za
njegovo spremembo ali dopolnitev. |
|
|
Usmeritve mora
upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
|
|
Predlog poročila o
nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
|
|
45. člen |
|
|
Nadzorni odbor pošlje
nadzorovani osebi predlog poročila o nadzoru najpozneje v roku osem dni
po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni od
prejema predloga poročila o nadzoru vložiti ugovor. Nadzorni odbor mora
o ugovoru odločiti v petnajstih dneh od prejema ugovora. |
|
|
Po preteku rokov iz
prejšnjega odstavka oziroma po odločitvi o ugovoru nadzorovane osebe
sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani
osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču
in pristojnemu ministrstvu. |
|
|
46. člen |
|
|
Poročilo o nadzoru mora
vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih
sestavinah poročila nadzornega odbora občine. |
|
|
V ugotovitvah se navede
popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v
nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma
predlogi. |
|
|
Z ocenami nadzorni
odbor presodi kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in
ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena
sodila v nadzoru. V mnenju se izrazi ali je bilo poslovanje nadzorovane
osebe pravilno in smotrno. |
|
|
Nepravilno poslovanje
je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi,
proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi
splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem
poslovanju. |
|
|
Nesmotrno poslovanje je
negospodarno in neučinkovito in neuspešno. |
|
|
Negospodarno poslovanje
je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla
pri manjših stroških. |
|
|
Neučinkovito poslovanje
je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla
večje učinke. |
|
|
Neuspešno poslovanje je
tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe. |
|
|
Priporočila vsebujejo
predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za
gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih
financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje
kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za
izboljšanje. |
|
|
47. člen |
|
|
Če je nadzorni odbor
ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju
občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh
kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno
ministrstvo in računsko sodišče. |
|
|
V primeru, da nadzorni
odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali
odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje
ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. |
|
|
48. člen |
|
|
Nadzorovane osebe so
dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s
svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega
odbora. |
|
|
Župan je dolžan
nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugi predpisi
ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo
(proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih mest in
akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega
prava, katerih ustanoviteljica je občina in drugi) ter z za poslovanje
občine pomembnimi odločitvami. |
|
|
Župan je dolžan vabiti
predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter ga obveščati
o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta, ki se
nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno
poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina. |
|
|
49. člen |
|
|
Nadzorni odbor mora
županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in
porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju
seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in
predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
|
|
50. člen |
|
|
Delo nadzornega odbora
je javno. |
|
|
Nadzorni odbor lahko z
večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali
izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov
in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim
predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno
pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
Nadzorni odbor lahko z
večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o
njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi,
izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do
informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče
zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. |
|
|
Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa
poslovnik občinskega sveta. |
|
|
Za obveščanje javnosti
o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora
oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
|
51. člen |
|
|
Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
|
|
Župan določi javnega
uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter
pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora,
arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje
drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela
nadzornega odbora. |
|
|
Strokovno pomoč lahko
nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci zaposleni v občinski upravi
ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne
posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec,
ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. |
|
|
52. člen |
|
|
Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni
proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega
načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika. |
|
|
53. člen |
|
|
Predsednik in člani
nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu
s Pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov
delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter
o povračilih stroškov Občine Šentilj. |
|
|
Izvedencu in drugim
strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali
avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo
določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. |
|
|
54. člen |
|
|
Podrobneje uredi
nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom o delu nadzornega odbora, ki ga
sprejme z večino glasov svojih članov. |
|
|
5. OBČINSKO PRAVOBRANILSTVO |
|
|
55. člen |
|
|
Občina lahko ima
občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi
zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine. |
|
|
Po pooblastilu lahko
občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih
ustanovile občine. |
|
|
Občinsko
pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi
njegovo delovno področje oziroma pooblastila. |
|
|
Za občinsko
pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno
pravobranilstvo. |
|
|
Občina lahko skupaj s
še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega
pravobranilstva. |
|
|
6. DRUGI ORGANI OBČINE |
|
|
56. člen |
|
|
Organizacijo, delovno
področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s
posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne
uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona, s sklepom
o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. |
|
|
57. člen |
|
|
Občina ima poveljnika
in Štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje
civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s
sprejetimi načrti. |
|
|
Poveljnik in
poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
|
|
IV. OBČINSKA UPRAVA |
|
|
58. člen |
|
|
Notranjo organizacijo
in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog
župana z odlokom. Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi
župan. V okviru sistemizacije se lahko uvede tudi kabinet župana. |
|
|
59. člen |
|
|
Občinski svet lahko na
predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami
ustanovi skupna občinska uprava. Organizacija in delo skupne občinske
uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog
županov sprejmejo občinski sveti občin. |
|
|
60. člen |
|
|
Organi občine odločajo
o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih
pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku. |
|
|
Občina odloča s
posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti. |
|
|
O upravnih stvareh iz
občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi
stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
O pritožbah zoper
odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere
krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
|
|
61. člen |
|
|
Posamične upravne akte
iz pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave po
pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih
uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za
odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v
postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih
stvareh. Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh
iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
|
62. člen |
|
|
Direktor občinske
uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem
upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja
upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
|
|
63. člen |
|
|
O upravnih stvareh iz
občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je
pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z
Uredbo o strokovni izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in
odločanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega
postopka (Ur. list RS, št. 66/04, 17/06) ter ima opravljen strokovni
izpit iz upravnega postopka. |
|
|
64. člen |
|
|
O pritožbah zoper
posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.
Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
|
|
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji
izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. |
|
|
65. člen |
|
|
O izločitvi
predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi
odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika
občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za
odločanje v upravnih stvareh. |
|
|
O izločitvi direktorja
občinske uprave in župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o
stvari tudi odloči. |
|
|
V. OŽJI DELI OBČINE |
|
|
66. člen |
|
|
Zaradi zadovoljevanja
posebnih skupnih potreb prebivalcev na območju posameznih naselij so v
občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti. |
|
|
Krajevne skupnosti niso
osebe javnega prava. |
|
|
67. člen |
|
|
Organ krajevne
skupnosti je odbor krajevne skupnosti. Podrobnosti v zvezi z delom
odbora krajevne skupnosti se opredelijo v Poslovniku o delu odborov
krajevne skupnosti, ki ga sprejme občinski svet. |
|
|
Odbor krajevne
skupnosti izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne
skupnosti na neposrednih volitvah, ki potekajo istočasno z volitvami
občinskega sveta. Način izvolitve članov odbora določa zakon. |
|
|
Volitve v odbor
krajevne skupnosti razpiše župan. Funkcija člana odbora je častna. |
|
|
Število članov odbora
krajevne skupnosti določi občinski svet z odlokom. |
|
|
68. člen |
|
|
Mandat članov odbora
krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov
občinskega sveta. |
|
|
69. člen |
|
|
Prvo sejo odbora
krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi
članov odbora krajevne skupnosti. Odbor krajevne skupnosti je
konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov.
Odbor krajevne skupnosti ima predsednika in podpredsednika, ki ju izmed
sebe izvolijo člani odbora krajevne skupnosti. |
|
|
Predsednik odbora
krajevne skupnosti, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik, sklicuje in
vodi sejo odbora ter predstavlja odbor krajevne skupnosti. |
|
|
70. člen |
|
|
Župan ima pravico biti
navzoč na seji odbora krajevne skupnosti in razpravljati, vendar nima
pravice glasovati. Predsednik skliče odbor krajevne skupnosti najmanj
dvakrat na leto. Predsednik odbora krajevne skupnosti mora sklicati
sejo, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov odbora. |
|
|
Kadar občinski svet
sprejema odločitve, ki bistveno posegajo v življenje, delo in bivalno
okolje krajevne skupnosti, mora pred sprejemom odločitve na občinskem
svetu o tej zadevi pridobiti mnenje odbora krajevne skupnosti. |
|
|
Stališča, mnenje,
pobude in predlogi odbora krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje
nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska
uprava in jih ne zavezujejo |
|
|
71. člen |
|
|
Župan lahko oblikuje
koordinacijski odbor predsednikov odbora krajevne skupnosti kot svoj
posvetovalni organ. |
|
|
72. člen |
|
|
Občinski svet lahko na
predlog župana, četrtine članov odbora krajevne skupnosti ali zbora
občanov krajevne skupnosti razpusti odbor krajevne skupnosti in razpiše
predčasne volitve: |
|
|
- če se po najmanj
trikratnem sklicu ne sestane, |
|
|
- če ne izvršuje nalog,
ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oz. jih izvršuje v nasprotuju z
zakonom, predpisi in splošnimi akti občine. |
|
|
VI. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
|
73. člen |
|
|
Oblike neposrednega
sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum
in ljudska iniciativa. |
|
|
1. Zbor občanov |
|
|
74. člen |
|
|
Občani na zboru
občanov: |
|
|
- obravnavajo pobude in
predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter
dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
|
|
- obravnavajo predloge
in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše
samoupravne lokalne skupnosti, |
|
|
- obravnavajo pobude in
predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za
spremembo njihovih območij, |
|
|
- predlagajo,
obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen
naselij ter imen ulic, |
|
|
- opravljajo naloge
zborov volivcev v skladu z zakonom, |
|
|
- imenujejo in
razrešujejo člane vaških odborov, |
|
|
- dajejo predloge
občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja |
|
|
- občine, gospodarjenja
s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
|
|
- oblikujejo stališča v
zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja cest, energetskih
objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
|
|
- obravnavajo in
oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako
določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za
katere tako sklene občinski svet ali župan. |
|
|
Odločitve, predloge,
pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih
pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju
svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov,
pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati,
je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje
predstaviti in utemeljiti. |
|
|
75. člen |
|
|
Zbor občanov se lahko
skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno
naselje ali zaselek. |
|
|
Zbor občanov skliče
župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali pobudo odbora
krajevne skupnosti. Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na
zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov za
posamezno naselje ali zaselek pa na zahtevo najmanj deset odstotkov
volivcev v tej skupnosti. |
|
|
Zahteva volivcev za
sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki
naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so
zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum
rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko
zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno
število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali
prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov
najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
|
76. člen |
|
|
Sklic zbora občanov
mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in
čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
|
|
Sklic zbora volivcev je
treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
|
77. člen |
|
|
Zbor občanov vodi župan
ali od njega pooblaščeni podžupan. |
|
|
Župan lahko zboru
občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
|
|
Zbor občanov veljavno
sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na
zboru sodeluje najmanj deset odstotkov volivcev z območja občine, za
katero je zbor sklican. |
|
|
Odločitev zbora občanov
je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo
na zboru. Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor
občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je
glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z
zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet
in župana ter ga na krajevno običajen način objavi. |
|
|
2. Referendum o splošnem aktu občine |
|
|
78. člen |
|
|
Občani lahko odločajo
na referendumu o vprašanjih, ki sovsebina splošnih aktov občine, ki jih
sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine
ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo
občinski davki in druge dajatve. |
|
|
Občinski svet lahko o
splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog
župana ali člana občinskega sveta. Občinski svet mora razpisati
referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če
tako določa zakon ali statut občine. |
|
|
79. člen |
|
|
Predlog za razpis
referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
|
|
Najkasneje v petnajstih
dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno
seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. |
|
|
Če je vložen predlog za
razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o
predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
|
|
80. člen |
|
|
Referendum se opravi
kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo
sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
|
|
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora
župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
|
|
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi,
dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
|
|
Odločitev volivcev na
referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile
zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je
splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca
njegovega mandata. |
|
|
81. člen |
|
|
Pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali
njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za
razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki
naj bo predmet referenduma in obrazložitev. |
|
|
Pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična
stranka v občini ali odbor ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta
s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci
na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum
rojstva, naslov stalnega prebivališča in podpis. |
|
|
Pobudnik o pobudi
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. |
|
|
Če župan meni, da
pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali
je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po
prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje,
da pobuda ni bila vložena. |
|
|
Župan o tem nemudoma
obvesti pobudnika in občinski svet. |
|
|
Pobudnik lahko v osmih
dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev
župana preizkusi upravno sodišče. |
|
|
82. člen |
|
|
Volivci dajejo podporo
zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem. |
|
|
Župan določi obrazec za
podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za
razpis referenduma in rok za zbiranje podpisov. |
|
|
Osebno podpisovanje se
izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne
pravice. |
|
|
Šteje se, da je zahteva
za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s
svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
|
83. člen |
|
|
Občinski svet razpiše
referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali
občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od
vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim
odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavno
presojo take zahteve. |
|
|
Referendum se izvede
najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v
nedeljo ali drug dela prost dan. |
|
|
Z aktom o razpisu
referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o
katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa in dan glasovanja. |
|
|
Akt o razpisu
referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo
splošnih aktov občine. |
|
|
Petnajst dni pred dnem
glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v
javnih občilih. |
|
|
84. člen |
|
|
Pravico glasovati na
referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega
sveta. |
|
|
Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
|
|
85. člen |
|
|
Postopek za izvedbo
referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi
nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija. |
|
|
Glede glasovanja na
referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe
zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve,
v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi
posamezno vprašanje drugače urejeno. |
|
|
Poročilo o izidu
glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu
svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo
splošnih aktov občine. |
|
|
3. Svetovalni referendum |
|
|
86. člen |
|
|
Občinski svet lahko
pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše
svetovalni referendum. |
|
|
Svetovalni referendum
se razpiše za vso občino ali za njen del. |
|
|
Svetovalni referendum
se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o
splošnem aktu občine. |
|
|
Odločitev volivcev na
svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
|
|
4. Drugi referendumi |
|
|
87. člen |
|
|
Občani lahko odločajo
na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako
določa zakon. |
|
|
Referendum iz
prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z
zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. |
|
|
5. Ljudska iniciativa |
|
|
88. člen |
|
|
Najmanj pet odstotkov
volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta
ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih
občinskih organov. |
|
|
Glede pobude volivcem
za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se
primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je
urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu
občine. |
|
|
Če se zahteva nanaša na
razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega
sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo
sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno
vložene zahteve. Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih
organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne
pravilno vložene zahteve. |
|
|
89. člen |
|
|
Sredstva za neposredno
sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in
referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
|
VII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
|
90. člen |
|
|
Občina zagotavlja
opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere
je tako določeno z zakonom. |
|
|
Opravljanje javnih
služb zagotavlja občina: |
|
|
- neposredno v okviru
občinske uprave, |
|
|
- z ustanavljanjem
javnih zavodov in javnih podjetij, |
|
|
- z dajanjem koncesij, |
|
|
- z vlaganjem lastnega
kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
|
|
91. člen |
|
|
Na področju družbenih
dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih
dejavnosti: |
|
|
- osnovnošolsko
izobraževanje, |
|
|
- predšolska vzgoja in
varstvo otrok, |
|
|
- osnovno zdravstvo in
lekarna, |
|
|
- osebna pomoč družini
in |
|
|
- knjižničarstvo. |
|
|
Občina lahko zagotavlja
javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene
vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s
katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
|
92. člen |
|
|
Občina lahko skupaj z
drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja
javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje
javne službe. |
|
|
93. člen |
|
|
Na področju
gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
|
|
- oskrbo s pitno vodo, |
|
|
- ravnanje s
komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, |
|
|
- odvajanje in čiščenje
odpadnih in padavinskih voda, |
|
|
- javno snago in
čiščenje javnih površin, |
|
|
- urejanje javnih poti,
površin za ceste in zelenih površin, |
|
|
- pregledovanje,
nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov
zaradi varstva zraka, |
|
|
- gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči , |
|
|
- vzdrževanje občinskih
javnih cest in na drugih področjih, če tako določa zakon. |
|
|
94. člen |
|
|
Občina lahko določi kot
gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za
izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj
za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
|
|
95. člen |
|
|
Pravne osebe javnega
prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob
upoštevanju pogojev določenih z zakonom. |
|
|
96. člen |
|
|
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih
javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj
z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje
občinskih javnih služb. |
|
|
97. člen |
|
|
Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so
ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin
ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin
ustanoviteljic. |
|
|
V aktu o ustanovitvi
skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način
sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo
skupnega organa. |
|
|
98. člen |
|
|
Občina mora zagotoviti
izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
|
|
VIII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
|
99. člen |
|
|
Premoženje občine
sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
|
|
Občina mora s
premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
|
Za odločanje o
odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen občinski svet.
Občinski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega
finančnega in stvarnega premoženja ter letni program nabav in gradenj.
Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan. |
|
|
Odprodaja ali zamenjava
nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na
način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in
zamenjavo državnega premoženja. |
|
|
100. člen |
|
|
Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v
skladu z zakonom. |
|
|
Občina je pod pogoji,
določenimi z zakonom upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih
sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. |
|
|
101. člen |
|
|
Prihodki in drugi
prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu
občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku
občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet mora
sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1.
januarjem leta, za katerega se sprejema. |
|
|
Za pripravo in
predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z
zakonom je odgovoren župan. |
|
|
102. člen |
|
|
Proračun občine
sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. |
|
|
Splošni del proračuna
sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih
terjatev in naložb ter račun financiranja. Posebni del proračuna
sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine. |
|
|
Načrt razvojnih
programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih
uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega
načrtovanja. |
|
|
103. člen |
|
|
Za izvrševanje
proračuna je odgovoren župan. V okviru izvrševanja proračuna ima župan
pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona,
odlokom o proračunu občine ali drugimi splošnim aktom občine. |
|
|
Župan mora zagotoviti
izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in
predpisom ministra,pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona. |
|
|
Župan je odredbodajalec
za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan
pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske uprave. |
|
|
Župan poroča občinskemu
svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju. Poročilo mora vsebovati
podatke in informacije, določene z zakonom. |
|
|
104. člen |
|
|
Proračun občine se
sprejme skupaj z odlokom o proračunu občine. Rebalans proračuna pa
skupaj z odlokom o spremembi proračuna. |
|
|
Odlok o proračunu
občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna,
prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna,
ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in
posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
|
|
V odloku o proračunu se
določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter
drugi elementi, ki jih določa zakon. |
|
|
Rebalans proračuna
predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna
občine. |
|
|
105. člen |
|
|
Če proračun občine ni
sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine
začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste
programe kot v preteklem letu. |
|
|
Župan sprejme sklep o
začasnem financiranju v skladu z zakonom. |
|
|
Sklep velja največ tri
mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta
podaljša še za tri mesece. |
|
|
106. člen |
|
|
Sredstva proračuna
občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim
aktom, določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom. |
|
|
107. člen |
|
|
Proračunskih sredstev
ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z
zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
|
|
Če se med letom
spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno
poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se
uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna,
na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko
rezervo. Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu
svetu v mesecu juliju. |
|
|
108. člen |
|
|
Po preteku leta, za
katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega
računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem. |
|
|
O sprejetju zaključnega
računa proračuna obvesti župan ministrstvo pristojno za finance v
tridesetih dneh po sprejemu. |
|
|
109. člen |
|
|
Občina se lahko
dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v
skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
|
110. člen |
|
|
Javna podjetja in javni
zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in
izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki
jih določi občinski svet. |
|
|
Soglasje izda župan. |
|
|
O poroštvih za
izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih
ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet. |
|
|
111. člen |
|
|
Finančno poslovanje
občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave ali skupnega
organa občinske uprave. |
|
|
Opravljanje posameznih
nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan
naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma
pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi. |
|
|
112. člen |
|
|
Nabavo blaga, nabavo
storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s
predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
|
IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
|
1. Splošni akti občine |
|
|
113. člen |
|
|
Splošni akti občine so
statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in pravilniki. |
|
|
Občinski svet sprejema
kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine,
občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih
aktov. Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki
je lahko splošni ali posamični akt. Postopek za sprejem splošnih aktov
občine ureja poslovnik |
|
|
občinskega sveta. |
|
|
114. člen |
|
|
Statut je temeljni
splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
glasov vseh članov občinskega sveta. Statut se sprejme po enakem
postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
|
|
115. člen |
|
|
S poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se
uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje
pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
|
116. člen |
|
|
Z odlokom ureja občina
na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe. |
|
|
Z odlokom ureja občina
tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
|
|
117. člen |
|
|
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega
izvrševanja. |
|
|
118. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi
predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine v
Medobčinskem uradnem vestniku (MUV) in pričnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
V uradnem glasilu se
objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
|
|
2. Posamični akti občine |
|
|
119. člen |
|
|
Posamični akti občine
so odločbe in sklepi. |
|
|
S posamičnimi akti -
sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
|
120. člen |
|
|
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem
postopku, odloča na drugi stopnji župan,če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
|
|
O pritožbah zoper
posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne
pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
|
|
O zakonitosti dokončnih
posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno
sodišče. |
|
|
X. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
|
121. člen |
|
|
Občinski svet ali župan
lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine,
oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja
občine posega v njene pravice. |
|
|
122. člen |
|
|
Občinski svet ali župan
lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni
zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in
zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali
druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
|
123. člen |
|
|
Župan lahko kot stranka
v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi
državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži
tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti
uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
|
124. člen |
|
|
Župan lahko vstopi v
upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če
bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete
pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
|
|
125. člen |
|
|
Delovna telesa so
dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine.
Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje
državnemu zboru. |
|
|
XI. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA |
|
|
126. člen |
|
|
Vsako ministrstvo na
svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki
jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in
pooblaščeni javni uslužbenci občinske uprave. |
|
|
Ministrstvo mora zaradi
opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti
ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom
občin. V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo
pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo
njihovega dela. |
|
|
Pri izvajanju
nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše
organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje
za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila
za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
|
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
127. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega
statuta preneha veljati Statut Občine Šentilj (MUV, št. 15/99). |
|
|
128. člen |
|
|
Ta statut začne veljati
petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku, razen določb, v
zvezi s Statutarno pravno komisijo in Komisijo za varovanje okolja, ki
začno veljati s konstituiranjem novega občinskega sveta. |
|
|
Številka: 007-1/2009;
100/09 |
|
|
Datum: 1. oktober 2009
|
|
|
Župan občine Šentilj |
|
|
Edvard Čagran, s. r. |
|