Na
podlagi 57. do 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 odl. US. 14/15 – ZUUJFO)
in 14. člena Statuta Občine Semič
(Uradni list RS, št. 57/10 in 27/16) je Občinski svet Občine Semič na
27. redni seji dne 12. 7. 2018 sprejel |
|
O D L O K |
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za proizvodno servisno cono
Vrtača |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(vsebina občinskega podrobnega
prostorskega načrta) |
|
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za
proizvodno servisno cono Vrtača (v nadaljnjem besedilu: OPPN), |
(2) Ta odlok določa: |
– območje OPPN, |
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora, |
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, |
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
– načrt parcelacije, |
– rešitve in ukrepe za ohranjanje narave, celostno varstvo kulturne
dediščine, varstvo okolja in naravnih virov, |
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, |
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, |
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN. |
|
2. člen |
|
(prostorske ureditve, ki se urejajo z
OPPN) |
|
(1) S tem odlokom se načrtuje gradnja proizvodno servisne cone s
spremljajočimi dejavnostmi in pripadajočimi ureditvami. |
(2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za posege
na obstoječih objektih, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za
ureditev utrjenih in zelenih površin ter gradnjo prometne, komunalne,
energetske in telekomunikacijske infrastrukture. |
|
3. člen |
|
(sestavni deli OPPN) |
|
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del. |
(2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte: |
1. Izsek iz
Občinskega prostorskega načrta Občine Semič |
M
1:5.000 |
2. Načrt
arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih
ureditev |
M
1:1.000 |
3. Prometne
ureditve |
M
1:1.000 |
4. Zbirni načrt
komunalnih vodov in naprav |
M
1:1.000 |
5. Elementi za
parcelacijo |
M
1:1.000 |
|
4. člen |
|
(priloge OPPN) |
|
Priloge OPPN so: |
– obrazložitev in utemeljitev odloka, |
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, |
– povzetek za javnost. |
|
5. člen |
|
(izdelovalec OPPN) |
|
OPPN
je izdelalo podjetje URBI d.o.o. Oblikovanje prostora, pod številko
1610, maja 2017. |
|
II. OBMOČJE OPPN |
|
6. člen |
|
(območje OPPN) |
|
(1) Ureditveno območje OPPN obsega stavbna zemljišča z oznako EUP SVR-7
in namensko rabo območje gospodarskih con (IG), določeno v Občinskem
prostorskem načrtu Občine Semič. |
(2) Meja območja OPPN poteka po zunanjih mejah naslednjih parcel
št. 3219/3, 3221/5, 3221/12, 3226/17, 3226/16, 3226/18, 3222/1, 5161/1,
3224/1, 3275/22, 3275/11, 3275/22, 3275/26, 3275/27, 3275/24 na severu,
3275/24, 3306, 3305, 3300/1, 3299/1, 3286/3 na vzhodu, 3286/3, 3278/4,
3279, 3277, 3276/6, 3276/10, 5165/1, 808/1, 808/2, 837 na jugu, 837,
808/1, 807, 3267, 3268, 3240, 3238/2, 3242, 3243, 3244, 3274/10,
3274/11, 3274/5, 3274/6, 3274/7, 3219/6, 3219/4, 3219/3 na zahodu, vse
k.o. Semič. |
|
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI
ENOTAMI UREJANJA PROSTORA |
|
7. člen |
|
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami
urejanja prostora) |
|
(1) Območje OPPN obsega zemljišča na južni strani državne ceste Ručetna
vas–Štrekljevec na katero se območje prometno navezuje z dvema
obstoječima priključkoma. Zasnova prometnega omrežja omogoča prometno
navezavo na načrtovano cesto 3. razvojne osi na jugu. |
(2) V območju OPPN so dopustne dejavnosti, ki nimajo škodljivih vplivov
na okolje ter na bivalne in delovne pogoje v območju urejanja in izven
njega, skladno s področnimi predpisi. Za dodatno zaščito so načrtovani
zeleni pasovi z gosto zasaditvijo. |
|
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN
OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV |
|
8. člen |
|
(dopustne dejavnosti in objekti) |
|
(1) V območju OPPN so dopustne naslednje dejavnosti in objekti za: |
– proizvodne, servisne, skladiščne, transportne, obrtne, poslovne,
storitvene, komunalne dejavnosti, dejavnosti oskrbe z energijo, |
– trgovske, gostinske dejavnosti, šport in rekreacijo. |
(2) V območju OPPN so dopustni še naslednji objekti |
– spremljajoči objekti in ureditve za potrebe osnovnega objekta in
območja, |
– nezahtevni in enostavni objekti, kot jih določajo predpisi o
razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, |
– objekti in ureditve za varstvo okolja. |
(3) Dejavnosti iz 1. in 2. točke so dopustne pod pogojem, da nimajo
škodljivih vplivov na okolje ter na bivalne in delovne pogoje v območju
urejanja in izven njega. |
|
9. člen |
|
(vrste dopustnih gradenj oziroma drugih
del) |
|
(1) Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi: |
– priprava stavbnega zemljišča, |
– gradnja novih objektov, vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave,
nadzidave in odstranitve objektov, |
– gradnja, vzdrževalna dela, rekonstrukcije in odstranitev prometne,
komunalne, energetske, telekomunikacijske in druge infrastrukture, |
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin, |
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, kot jih določajo predpisi
o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. |
(2) Sprememba dejavnosti in namembnosti je dopustna pod pogojem, da je
skladna z osnovno namembnostjo območja, opredeljeno v OPPN. |
|
10. člen |
|
(regulacijski elementi) |
|
(1) Na območju OPPN so določene regulacijske linije (RL), ki potekajo po
zunanjem robu pločnika, kolesarske steze ali zelenice. |
(2) Gradbene meje (GM) potekajo: |
– ob
cesti A v oddaljenosti 12,0 m od roba pločnika, |
– ob
cesti B v oddaljenosti 12,0 m in 7,0 m od roba pločnika ali zelenice, |
– ob
cesti C v oddaljenosti 12,0 in 10,0 m od roba pločnika, |
– ob
cesti D v oddaljenosti 5,0 m od roba pločnika, |
– ob
cesti E v oddaljenosti 12,0 m in 4,0 m od roba pločnika, |
– ob
cestah F, G, H, I v oddaljenosti 12,0 m od roba pločnika. |
(3) Gradbena meja za gradnjo kleti objektov (GMk) poteka 2,5 m od roba
pločnika ceste C. |
(4) Regulacijske linije (RL) in gradbene meje (GM) so grafično prikazane
na listu 3. Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev
prostorskih ureditev. |
|
11. člen |
|
(urbanistična zasnova) |
|
(1) Urbanistično zasnovo pogojuje prometna navezava območja na državno
cesto Ručetna vas–Štrekljevec z dvema priključkoma primarnih cest na
severu in možnost prometne navezave na načrtovano cesto 3. razvojne osi
na jugu. Druge ceste potekajo vzporedno in pravokotno na primarni cesti
tako, da je omogočen ustrezen dostop na vse gradbene parcele. |
(2) Primarna smer oblikovanja je vzporedno z državno cesto, sekundarna
smer oblikovanja je pravokotno na primarno smer. |
|
12. člen |
|
(zazidalna zasnova in gradnja objektov) |
|
(1) Gradbene parcele so orientirane vzporedno ali pravokotno na osnovno
cestno omrežje s katerega so tudi neposredno dostopne. |
(2) Na gradbeni parceli je določeno zazidljivo zemljišče za gradnjo
objektov in nezazidljiv pas na obodu parcele, ki upošteva gradbeno mejo
(GM) za odmik od ceste in odmike od sosednjih zemljišč najmanj 5,0 m.
Manjši odmiki od navedenih so dopustni s soglasjem lastnika sosednjega
zemljišča in upravljalca ceste. |
(3) Dopustno je združevanje ali delitev gradbenih parcel tako, da se na
novi gradbeni parceli določi enotno zazidljivo zemljišče in nezazidljiv
pas na obodu parcele, ki upošteva gradbeno mejo (GM) in odmik od
sosednjega zemljišča najmanj 5,0 m. |
(4) Objekti morajo biti postavljeni s fasado na gradbeno mejo (GM) ali v
notranjost parcele in so lahko manjši od površine zazidljivega
zemljišča. Preko gradbenih mej (GM) in mej zazidljivega zemljišča lahko
segajo napušči, balkoni, nadstreški, dostopne stopnice, nakladalne rampe
in klančine. |
(5) Na gradbenih parcelah so dopustne postavitve šotorov in večjih
nadstrešnic. |
(6) Na gradbeni parceli št. 7 je dopustno povečanje zazidljivega
zemljišča proti jugu in vzhodu tako, da je odmik od parcelne meje
najmanj 1,5 m. |
(7) Na gradbeni parceli št. 45 je parkirišče za tovorna in druga vozila. |
|
13. člen |
|
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in
enostavnih objektov) |
|
(1) Na celotnem območju OPPN, razen na površinah, namenjenih dovozom,
dostopom, intervencijskim potem ter prometni, komunalni, energetski in
telekomunikacijski infrastrukturi, je dovoljeno postaviti in urediti
nezahtevne in enostavne objekte v skladu s predpisi o razvrščanju
objektov glede na zahtevnost gradnje. |
(2) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih cestnih
objektov, priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture,
vodnih zbiralnikov ter pomožnih infrastrukturnih objektov v skladu z
določili, opredeljenimi v pogojih za priključevanje objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo. |
(3) Na zunanjih površinah ob gostinskih lokalih je dopustna ureditev
gostinskih vrtov ter nadstreškov in pergol. |
(4) Ograje med gradbenimi parcelami so praviloma žičnate, visoke do 2,5
m z obojestransko zazelenitvijo. Ograje se lahko postavijo ob parcelni
meji tako, da ne posegajo na sosednje zemljišče in da je omogočeno
vzdrževanje brez motnje sosednje posesti, za postavitev ograje na
parcelno mejo je potrebno soglasje lastnika sosednjega zemljišča. |
(5) Podporni zidovi se lahko gradijo ob parcelni meji tako, da ne
posegajo na sosednje zemljišče in da je omogočeno vzdrževanje brez
motnje sosednje posesti, za postavitev podpornega zidu na parcelno mejo
je potrebno soglasje lastnika sosednjega zemljišča. |
(6) Ograje, podporni zidovi in vegetacija ob cestah in uvozih na parcele
morajo biti postavljeni in urejeni tako, da ne ovirajo preglednosti cest
in priključkov. |
(7) Informacijske in usmerjevalne table se postavijo ob dostopih v
območje OPPN in na gradbene parcele tako, da ne motijo značilnih vedut
in preglednosti cest, križišč in priključkov. Table morajo biti enotno
oblikovane in dobro čitljive. |
|
14. člen |
|
(pogoji za velikost in oblikovanje
objektov) |
|
(1) Gabariti objektov: |
– tlorisni gabariti objektov niso predpisani, dopustno je združevanje
objektov v nize, |
– višinski gabariti objektov morajo upoštevati vertikalni gabarit
kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, nove
stavbe ne smejo izstopati in silhuete območja, |
– višina objektov je do 15 m nad koto pritličja, posamezni elementi na
strehi objekta (strojna in tehnološka oprema, inštalacije ipd.) so lahko
višji, |
– objekti in naprave, ki so zaradi tehnoloških, funkcionalnih in drugih
zahtev višji, morajo biti oblikovani kakovostno kot prostorski poudarki. |
(2) Fasade objektov: |
– oblikovanje in členitev fasad v horizontalni smeri ter strukturiranje
fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov mora biti enostavno in
skladno po celi fasadi oziroma nizu, |
– fasade morajo biti sodobno oblikovane (enostavnejše členitve fasad,
uporaba ometa, lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov), |
– fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, morajo biti oblikovane kot
glavne in mestotvorne fasade, |
– fasade so lahko bele ali v svetlih pastelnih barvah oziroma svetlih
kovinskih barvah, dopusten je vidni beton. Dopustne so druge barve v
skladu z logotipom podjetja. Uporaba signalnih barv (npr. citronsko
rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno
modra ipd.) in kombinacija vpadljivih in kontrastnih barv ni dovoljena.
Barve stavbenga pohištva morajo biti v skladu z barvo fasade, lahko so
tudi v temnejših pastelnih in kovinskih barvah. |
(3) Strehe objektov: |
– strehe objektov so lahko položne dvokapne in enokapne ter ravne
strehe, dopustne so shed in ločne strehe, |
– strehe objektov morajo biti temne barve (npr. rdeča, rjava, siva) v
skladu z barvo fasade. |
(4) Drugi pogoji: |
– oblikovanje fasad in streh objektov na posamezni gradbeni parceli mora
biti usklajeno, |
– oblikovanje vhodov v objekte mora biti poudarjeno, |
– nadstreški in nadstrešnice morajo biti lahke kovinske konstrukcije,
poenotene barve (npr. pocinkana konstrukcija). Streha mora biti ravna z
naklonom do 6°, kritina mora biti temna (npr. rdeča, rjava, siva).
Dopustna je brezbarvna prozorna kritina, vpadljive barve kritine niso
dopustne. Leseni nadstreški in nadstrešnice niso dovoljeni. |
|
15. člen |
|
(pogoji za oblikovanje zunanjih utrjenih
površin) |
|
(1) Vse manipulativne in parkirne površine morajo biti asfaltirane in
obrobljene z dvignjenimi robniki ter odvodnjavane preko lovilca olj v
padavinsko kanalizacijo oziroma v ponikovalnico. Zunanja skladišča
morajo biti utrjena z materialom odpornim na vplive skladiščenega
materiala. |
(2) Površine za manipulacijo in skladiščenje vnetljivih in nevarnih
snovi morajo biti pokrite in izvedene tako, da morebitno razlitje ne
more steči na druge površine, v kanalizacijo ali da ne bo ogrožalo
podzemnih vod. |
|
16. člen |
|
(pogoji za urejanje zelenih površin) |
|
(1) Zelene površine se urejajo kot zelenice ob cestnem omrežju, zeleni
varovalni pasovi in kot zelenice na gradbenih parcelah objektov. |
(2) Vse zasaditve zelenih površin in zelenic se izvedejo z avtohtonim
drevjem in grmičevjem. Na mestih poteka infrastrukture se zasaditve
izvedejo z avtohtonim grmičevjem tako, da ne vplivajo na infrastrukturo
in da bo omogočeno njeno vzdrževanje. |
(3) Zeleni varovalni pas na robu gradbenih parcel se gosto zasadi z
avtohtonim listnatim drevjem in grmičevjem kot zelena ovira proti
naseljem. |
|
17. člen |
|
(pogoji za urejanje gozdov) |
|
(1) Posegi in ureditve na območju OPPN morajo omogočiti gospodarjenje z
gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot
doslej. Na zaključku ceste C se uredi rampni prostor in vlako. |
(2) Objekti na robu ureditvenega območja morajo biti, zaradi varnosti,
od gozdnega roba odmaknjeni za drevesno višino odraslega sestoja oziroma
najmanj 10 m. Gozd izven ureditvenega območja mora ostati v sedanji
obliki in obsegu tudi v primerih, če bodo objekti postavljeni bližje
gozdnemu robu. Krčitve gozdov izven območja urejanja niso dovoljene. |
(3) Sečnja drevja in spravilo lesnih sortimentov morata biti opravljena
v skladu s predpisi o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki,
spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov in o varstvu pred
požarom v naravnem okolju. |
(4) Morebitne štore ter odvečni odkopni material, ki bi nastal pri
gradnji, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije
odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip. |
(5) Tovorna ali katerakoli druga vozila in stroji med gradnjo ne smejo
voziti ali obračati na gozdnih površinah ob robovih ureditvenega
območja. |
(6) Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe na
okoliškem gozdnem drevju, na gozdnih poteh in začasnih gradbenih
površinah, ki bi nastale zaradi gradnje. Teren je potrebno v delu, kjer
ostaja gozd, vzpostaviti v prvotno stanje. Poseg mora biti izveden tako,
da bo povzročena minimalna škoda na preostalem gozdnem rastju in tleh. |
(7) Drevje, predvideno za posek je potrebno, v skladu z zakonom o
gozdovih, označiti; označitev opravi pooblaščen delavec Zavoda za
gozdove Slovenije po pridobitvi gradbenega dovoljenja za infrastrukturo
in po detajlni zakoličbi meje območja urejanja. V postopku pridobivanja
gradbenega dovoljenja za infrastrukturo se lahko vključi tudi dela za
pripravo oziroma izravnavo terena na posameznih gradbenih parcelah. Na
ta način bo mogoče označiti drevje in izdati dovoljenje o poseku vseh
dreves. |
(8) Drevje se lahko poseka na podlagi ugotovitvene odločbe, ki jo izda
Zavod za gozdove Slovenije. |
|
IV. PRIKLJUČEVANJE OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
18. člen |
|
(pogoji za prometno urejanje) |
|
(1) Območje OPPN se prometno napaja z državne ceste R2-421/2506 Ručetna
vas–Štrekljevec z dvema priključkoma cest A in B. |
(2) Območje OPPN je v varovalnem pasu in cestnem telesu regionalne ceste
II. reda, št. R2-421, na odseku 2506 Ručetna vas–Štrekljevec, od km 4595
do km 5.040 na desni strani v smeri stacionaže državne ceste. V
varovalnem pasu državne ceste je raba prostora omejena, ob upoštevanju: |
– posegi v varovalni pas državne ceste ne smejo biti v nasprotju z
njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in
prometa na njej, njene morebitne širitve zaradi razvoja prometa ter
njenega videza, |
– v
varovalnem pasu državne ceste je dopustno načrtovati takšne dejavnosti
in izvajati takšne posege, ki ne bodo negativno vplivali na cesto in
onemogočali njeno širitev zaradi razvoja prometa. V varovalnem pasu niso
sprejemljive dejavnosti, za katere bi bile emisije, ki so posledica
prometa na državni ceti, moteče (obremenitve s hrupom, plini, prašni
delci). |
(3) Pri urejanju prometne ureditve območja OPPN je potrebno upoštevati
projekte: |
– »Poslovno proizvodni obrat v obrtni coni Vrtača Semič«, investitor
DOMAČI VRT d.o.o., izdelovalca PIN Črnomelj d.o.o., Črnomelj, |
– »Ureditev priključka na cesto R2-421/2506 Ručetna vas–Štrekljevec, v
km 4.937 (pri tovarni Iskra)«, investitorka Občina Semič, Štefanov trg
9, 8333 Semič, po projektu IDZ št. projekta IDZ-43/13, julij 2013,
izdelovalca STIA NGI d.o.o. Kettejev drevored 7, 8000 Novo mesto, |
– Obrazložena navezava na obstoječ projekt priključevanja obrtne cone
Vrtača Semič na regionalno cesto »Rekonstrukcija regionalne ceste
R2-421/2506 Ručetna vas – Štrekljevec« od km 4.700 do km 5.240 (Križišče
pri Iskri Semič), izdelovalca GPI d.o.o., Novo mesto. |
(4) Tehnični elementi priključkov cest A in B na državno cesto morajo
biti v skladu z veljavno zakonodajo in tehničnimi normativi ter z
upoštevanjem merodajnega vozila. Opremljeni morajo biti z vso predpisano
vertikalno in talno prometno signalizacijo. Individualni priključki na
državno cesto niso dovoljeni. |
(5) Primarno cestno omrežje sestavljajo ceste A, B in C, sekundarno
cestno omrežje sestavljajo ceste E, F, G, H in I. |
(6) Prečni profil cest je: |
– vozni pas |
2 x
3,00 m, |
– obojestranski
pločnik |
2 x
1,55 m, |
– obojestranska
zelenica |
2 x
2,00 m. |
Na
odsekih cest, kjer prostorske možnosti ne omogočajo polnega prečnega
profila ceste je lahko le-ta z enostranskim pločnikom ali enostransko
zelenico. |
(7) Priključki gradbenih parcel na javno prometno omrežje morajo biti
pregledni in morajo omogočati neovirano vožnjo težkim tovornim vozilom
ter intervencijskim, dostavnim in komunalnim vozilom. |
(8) Na gradbenih parcelah je potrebno zagotoviti ustrezne površine za
neoviran dovoz, obračanje in manipulacijo vozil ter parkiranje. |
(9) Na vsaki gradbeni parceli je potrebno zagotoviti ustrezno število
parkirnih mest, v skladu s parkirnimi normativi, določenimi v Odloku o
občinskem prostorskem načrtu Občine Semič. Parkirna mesta se lahko
zagotavljajo na celotni gradbeni parceli (zazidljivo in nezazidljivo
območje). V primeru, da prostorske možnosti ne omogočajo zadostnega
števila parkirnih mest, se lahko primanjkljaj zagotovi na drugih,
bližnjih parcelah pod pogojem, da je zagotovljeno zadostno število
parkirnih mest za dejavnost na parceli in za primanjkljaj. |
(10) Kolesarski promet poteka po voziščih cest. Ob cesti A je na odseku,
od priključka na državno cesto do priključka ceste D enosmerna
kolesarska steza. |
(11) Pločniki in zelenice so z dvignjenim robnikom ločeni od vozišč. Na
prehodih za kolesarje in pešce morajo biti robniki poglobljeni in
urejeni v skladu z zahtevami za funkcionalno ovirane. Zagotovljene
morajo biti čakalne površine ob prehodu, povezane s pločnikom. |
(12) Prehodi za pešce morajo biti umeščeni in opremljeni v skladu z
zahtevami prometne varnosti. Na območju prehoda za pešce je potrebno
zagotoviti horizontalno in vertikalno preglednost in urediti cestno
razsvetljavo tako, da bo prehod za pešce ustrezno osvetljen. |
(13) Utrjene površine za pešce, glavni dostopi do stavb, parkirni
prostori in druge površine za pešce morajo biti urejeni tako, da so
zagotovljeni neoviran dostop, vstop in uporaba stavb za funkcionalno
ovirane. |
(14) Vse ceste, križišča, priključki morajo biti izvedeni s predpisano
horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo in prometno opremo
tako, da ne bo ovirala pešcev in bo pravočasno in dobro vidna. |
(15) Osvetljenost cest mora upoštevati področno zakonodajo in
priporočila ter predpise glede svetlobnega onesnaževanja okolja. |
(16) Vse prometne površine morajo biti asfaltirane, omejene z
dvignjenimi robniki in odvodnjavane v padavinsko kanalizacijo oziroma
ponikovalnice preko lovilcev olj. |
(17) Predvideni objekti morajo biti s celotnimi zunanjimi ureditvami,
parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami odmaknjeni od zunanjega
roba državne ceste v skladu s predpisi ter urejeni tako, da ne bo
ovirana preglednost, varna uporaba državne ceste ter njena stabilnost in
nosilnost. |
(18) Pri umeščanju parkirnih površin ob državni cesti je potrebno
zagotoviti ustrezno širok zeleni pas med državno cesto in parkirnimi
prostori. |
(19) Osvetlitev parkirišč in drugih površin in objektov ob državni cesti
mora biti urejena tako, da ne bo negativno vplivala na udeležence v
cestnem prometu na državni cesti. |
(20) Padavinska in druga voda ne sme pritekati na državno cesto ali na
njej celo zastajati, zato je potrebno zagotoviti ustrezno ureditev
odvodnjavanja. |
(21) Zasaditve dreves in grmičevja ter postavitve ograj ob državni cesti
morajo upoštevati pogoje vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in
priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme ter področno
zakonodajo. Zasaditve s krošnjami in koreninskim sistemom ne smejo
segati v profil državne ceste ter ne smejo ogrožati varnosti v cestnem
prometu. Pri umeščanju in postavitvi varnostne ograje je potrebno
upoštevati ustrezne predpise. |
(22) Trase vodov gospodarske javne infrastrukture v območju državne
ceste morajo biti izključno v podzemni izvedbi in v skladu s predpisi. |
(23) Načrtovani komunalni vodi morajo potekati na oddaljenosti minimalno
2,00 m od cestnega sveta državne ceste. Vsi pokrovi jaškov in naprav
komunalnih naprav morajo biti locirani zunaj vozišča državne ceste.
Napeljave v cesti morajo biti napeljane v posebnih ceveh, ki omogočajo
popravila in obnovo brez prekopov. Križanja državne ceste se morajo
izvesti po veljavnih tehničnih predpisih, vodi komunalne napeljave pa
morajo biti ustrezno zaščiteni. Prečkanje državne ceste s komunalnimi
vodi je možno le s podbojem ali podvrtanjem. Prekop cestišča ni
dovoljen. |
(24) Objekti za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje turističnih in
drugih objektov in dejavnosti morajo biti umeščeni in izvedeni v skladu
s predpisi. Nelegalne objekte je potrebno odstraniti. Za postavitev
tovrstnih objektov ob državni cesti je potrebno pridobiti soglasje
Direkcije RS za ceste. |
(25) Upravljalec državne ceste ne bo zagotavljal nobenih dodatnih
ukrepov varstva pred hrupom na območju OPPN. |
(26) V bodoče, kljub primerni prometni varnosti je potrebno zgraditi
prehod za pešce, avtobusno postajo v smeri Štrekljevca z dostopom pešcev
in kolesarjev in z ukrepi za umirjanje prometa zmanjšati hitrost vozil
vzdolž celotnega obravnavanega odseka. |
|
19. člen |
|
(pogoji za komunalno, energetsko in
telekomunikacijsko urejanje) |
|
(1) Objekti v območju OPPN se morajo priključiti na obstoječa in
predvidena javna omrežja za oskrbo z vodo odvajanje odpadnih komunalnih
in padavinskih vod, oskrbo z električno energijo telekomunikacijsko
omrežje po pogojih upravljalcev infrastrukture. |
(2) Infrastrukturni vodi in naprave morajo potekati praviloma po javnih
površinah tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje. |
(3) Trase komunalnih energetskih in telekomunikacijskih vodov, objektov
in naprav morajo biti medseboj usklajene z upoštevanjem zadostnih
medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih grajenih struktur. |
(4) Komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, vključno
s priključki do objektov ter odmiki in križanji z drugo infrastrukturo,
mora biti načrtovana in izvedena v skladu s predpisi, tehničnimi
standardi in pogoji upravljavcev infrastrukture. Če tega ni možno
zagotoviti, je potrebno izvesti ustrezno zaščito. |
(5) Gradnja gospodarske javne infrastrukture mora potekati usklajeno. |
(6) Dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s
programi upravljalcev vodov in morajo biti izvedene tako, da jih je
mogoče vključiti v končno fazo ureditve posameznega voda. |
(7) Obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo
je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim
povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi
ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v
soglasju z njihovimi upravljalci. |
(8) V ureditvenem območju je dopustna gradnja plinovodnega in
toplovodnega omrežja. |
|
20. člen |
|
(vodovodno omrežje) |
|
(1) Oskrba območja OPPN z vodo je iz primarnega vodovoda, ki poteka ob
regionalni cesti, preko reducirnega ventila. |
(2) Sekundarno vodovodno omrežje je zasnovano v obliki zank, ki
omogočajo dvostransko napajanje. Gradbene parcele na vzhodni in južni
strani ureditvenega območja se priključujejo na vodovodno omrežje preko
dodatnih reducirnih ventilov. |
(3) Vodovodno omrežje je potrebno dimezionirati za potrebe oskrbe
objektov s pitno, sanitarno, tehnološko in požarno vodo. |
(4) Investitorji, ki imajo večje potrebe po tehnološki vodi morajo
uporabljati zaprte sisteme. |
(5) Za požarno zaščito je na javnem vodovodu hidrantno omrežje v skladu
s predpisi. |
(6) Pred pričetkom posegov na gradbenih parcelah št. 46 in 47 je
potrebno prestaviti obstoječ vodovod ob cesto F in A. Prestavitev
vodovoda se izvede sočasno z gradnjo cest. |
(7) Posamezni objekti se priključijo na vodovodno omrežje v skladu s
tehničnim pravilnikom. |
|
21. člen |
|
(kanalizacijsko omrežje) |
|
(1) Na območju OPPN je kanalizacijsko omrežje zasnovano v ločenem
sistemu. |
(2) Preko severnega dela območja OPPN poteka obstoječ primarni kanal, ki
se zaključi s čistilno napravo. |
(3) Komunalne odpadne vode s severnega dela območja se odvajajo v
obstoječo kanalizacijo gravitacijsko ali z individualnim prečrpavanjem,
z južnega dela območja pa preko črpališča ob cesti B in tlačnega voda.
Na mestih, kjer ni možno zagotoviti gravitacijskega odvajanja odpadnih
vod do črpališča, se predvidijo sekundarna črpališča. |
(3) Komunalne in tehnološke odpadne vode se morajo pred izpustom v
kanalizacijo ustrezno očistiti v skladu s predpisi. |
(4) Padavinske odpadne vode, ki odtekajo z utrjenih prometnih,
manipulativnih, parkirnih in zunanjih skladiščnih površin se morajo
odvajati preko peskolovov in lovlcev olj v ponikovalnice. Čiste
padavinske vode, ki odtekajo s streh objektov se odvajajo neposredno v
ponikovalnice. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vplivnega
območja prometnih površin. |
(5) Padavinske vode ni dovoljeno odvajati v kanalizacijo za odvajanje
komunalnih odpadnih vod. |
(6) Padavinska kanalizacija mora biti izvedena tako, da omogoča
zadržanje, čiščenje in neutralizacijo onesnaženih požarnih vod ob
intervenciji. |
|
22. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1) Napajanje območja OPPN je predvideno iz načrtovane razdelilne
postaje (RP) Semič, ki se bo napajala po dveh 20 kV kablovodih iz
razdelilne transformatorske postaje (RTP) Črnomelj 110/20 kV. |
(2) Na gradbeni parceli št. 41 je rezervat za gradnjo razdelilne
transformatorske postaje (RTP) Semič, ki se bo napajala iz 20 kV
daljnovoda. |
(3) Napajanje objektov z električno energijo je po obstoječih in
predvidenih 0,4 kV kablovodih iz obstoječih transformatorskih postaj, ki
so vzankane v 20 kV omrežje. |
(4) Za napajanje vzhodnega dela ureditvenega območja je potrebno
zgraditi novo transformatorsko postajo, ki bo vzankana v obstoječe
oziroma predvidene 20 kV kablovode. Transformatorska postaja mora biti
montažne izvedbe z notranjim posluževanjem moči glede na dejanske
potrebe odjemalcev, velikosti glede na inštalirano moč, z ustreznimi
stikalnimi bloki glede na vrsto odjema. |
(5) Odjemalci, ki potrebujejo moč večjo od 250 kW morajo zgraditi lastno
transformatorsko postajo. |
(6) Obstoječ 0,4 kV nadzemni vod, ki poteka preko južnega dela
ureditvenega območja je potrebno prestaviti in ga nadomestiti z
izgradnjo novega 04 kV kablovoda in opornih točk. |
(7) Prestavitev treh 20 kV kablovodov ob cesto A se izvede z novo
elektro kabelsko kanalizacijo, ki naj bo izvedena s PVC cevmi vsaj 9 x
ϕ160 mm in z jaški standardnih dimenzij. |
(8) Obstoječo elektro kabelsko kanalizacijo je potrebno dograditi s PVC
cevmi vsaj 9 x ϕ160 mm in z jaški standardnih dimenzij. Za potrebe
informatike se v kabelski kanalizaciji predvidi še dvojček 2 x ϕ50 mm.
Elektro kabelska kanalizacija mora biti pod povoznimi površinami
obbetonirana. |
(9) Odjemna mesta se praviloma izvedejo s prostostoječimi priključno
merilnimi omaricami, velikosti glede na število in velikost odjema.
Dopustne so skupinske omarice za več odjemnih mest. Omarice morajo biti
na robu parcel in stalno dostopne. Vsa odjemna mesta morajo biti
opremljena z dajalniki inpulzov. |
(10) Odjemalci z nemirnim odjemom si morajo zagotoviti lasten krogotok
iz transformatorske postaje oziroma ustrezno odpraviti povratne vplive
na omrežje. |
(11) Za rezervno in zanesljivo napajanje zahtevnejših porabnikov si mora
odjemalec zagotoviti rezervni vir napajanja oziroma sistem
brezprekinitvenega napajanja. |
|
23. člen |
|
(ogrevanje in hlajenje objektov) |
|
(1) Energija za potrebe objektov se zagotavlja individualno s kurilnim
oljem, plinom iz plinskih kontejnerjev, z lesno bio maso, s toplotnimi
črpalkami in drugimi obnovljivimi viri v skladu s predpisi, ki urejajo
učinkovito rabo energije v stavbah. |
(2) Na območju OPPN je dopustna izvedba skupne plinske postaje in
plinovodnega omrežja ter kotlovnice na lesno bio maso in vročevodnega
omrežja. |
|
24. člen |
|
(javna razsvetljava) |
|
(1) Omrežje javne razsvetljave poteka ob javnih cestah. Zagotavljati
mora minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi
predpisi. |
(2) Javna razsvetljava se izvede s kabli položenimi v zaščitno cev
ustrezne dimenzije in tipskimi drogovi in varčnimi svetili. |
(3) Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih je interna in ni
povezana s sistemom javne razsvetljave. |
(4) Svetila javne in interne razsvetljave morajo biti izvedena tako, da
osvetljujejo talne površine in ne osvetljujejo neba in širše okolice. |
(5) Javna in interna razsvetljava mora biti izvedena v skladu s predpisi
o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja ter ostalimi predpisi in
normativi, v čim varčnejši izvedbi. |
|
25. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje) |
|
(1) Stavbe na območju OPPN se priključijo na obstoječe in predvideno
telekomunikacijsko omrežje, ki poteka ob osnovnem cestnem omrežju s
kabli v kabelski kanalizaciji. |
(2) Pred pričetkom posegov na gradbeni parceli št. 48 je potrebno
prestaviti obstoječ telekomunikacijski vod izven območja OPPN. |
|
26. člen |
|
(zbiranje in odstranjevanje odpadkov) |
|
(1) Na vsaki gradbeni parceli je treba zagotoviti zbirno in odjemno
mesto za komunalne odpadke. Velikost platoja mora ustrezati številu
posod za ostale odpadke in posod za ločeno zbrane odpadke (embalaža,
papir, biološki odpadki). Plato mora biti utrjen, da je možno čiščenje
in praviloma zaščiten z nadstrešnico ter mora ustrezati funkcionalnim,
estetskim in higiensko tehničnim in požarnovarnostnim pogojem in ne sme
ovirati ali ogrožati prometa. |
(2) Zagotovljeno mora biti ločeno zbiranje odpadkov na viru nastanka ter
varno ravnanje in odstranjevanje posebnih in nevarnih odpadkov. |
|
V. NAČRT PARCELACIJE |
|
27. člen |
|
(načrt parcelacije) |
|
Elementi za parcelacijo in zakoličenje so prikazani na listu 6: Elementi
za parcelacijo. |
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OHRANJANJE
NARAVE, CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE TER VARSTVO OKOLJA IN
NARAVNIH VIROV |
|
28. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
Območje OPPN ni v območjih ohranjanja narave. |
|
29. člen |
|
(celostno varstvo kulturne dediščine) |
|
Območje OPPN ni v območjih celostnega varstva kulturne dediščine. |
|
30. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Območje OPPN je uvrščeno v IV. območje varstva pred hrupom.
Predpisane ravni hrupa, določene s predpisom, ki ureja hrup v okolju, je
potrebno zagotoviti z gradbeno-tehničnimi, tehnično-tehnološkimi in
drugimi ukrepi. |
(2) Ukrepi za varovanje pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v
skladu s predpisom, ki ureja hrup v okolju. |
(3) Dejavnosti in naprave, ki povzročajo hrup, je treba umestiti tako,
da ne bodo povzročale prekomerne obremenitve okolja s hrupom. Vse
prostore s hrupnimi stroji in agregati je treba protihrupno izolirati. |
|
31. člen |
|
(varstvo tal in voda) |
|
(1) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da se
stanje voda ne poslabšuje. |
(2) Pri izravnavah terena in urejanju stavbnih zemljišč se lahko
uporabljajo materiali, ki ne vsebujejo nevarnih snovi. |
(3) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti
in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za zunanje
ureditve. |
(4) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji,
ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katere obstajajo dokazila o
njihovi neškodljivosti za okolje. Na transportnih in gradbenih površinah
ter na deponijah gradbenih materialov se preprečijo emisije prahu z
vlaženjem in prekrivanjem. |
(5) Predvideti je treba posebne ukrepe za ravnanje, odstranitev in
odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive in nevarne snovi. |
(6) V primeru nepredvidenih izpustov nevarnih snovi je treba nastalo
situacijo takoj sanirati, snovi ustrezno pobrati in predati pooblaščenim
organizacijam. |
(7) Odpadne komunalne vode se odvajajo v javno kanalizacijo, padavinske
vode, ki odtekajo z utrjenih površin se odvajajo preko lovilcev olj v
ponikovalnice, padavinske vode, ki odtekajo s streh objektov se odvajajo
neposredno v ponikovalnice. |
|
32. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) V času gradnje je potrebno upoštevati in izvajati ukrepe pred
prekomernim onesnaževanjem zraka tako, da ta ne preseže dovoljenih
nivojev. Ti ukrepi so predvsem: vlaženje in prekrivanje sipkih
materialov in nezaščitenih površin, prepoved kurjenja, uporaba tehničnih
plinov po predpisih itd. |
(2) Prezračevanje objektov mora biti izvedeno naravno in prisilno. Zajem
zraka za prisilno prezračevanje ne sme biti orientiran proti cestam. Vse
izpuste zraka iz objektov je treba namestiti na strehe objektov in
opremiti z ustreznimi filtri, v skladu z zakonskimi zahtevami. |
(3) Stroji in naprave, ki povzročajo prašne emisije, morajo biti
opremljeni z ustrezno odsesovalno napravo s filtri. Zagotovljeno mora
biti redno vzdrževanje naprav in praznjenje silosov. |
|
33. člen |
|
(erozijska in plazljiva območja) |
|
(1) Območje OPPN ne leži na erozijsko in plazljivo ogroženem območju,
zato je potrebno pri graditvi objektov in drugih posegih upoštevati in
izvajati običajne protierozijske ukrepe in ukrepe proti plazenju terena. |
(2) Posegi, ki bi lahko sproščali gibanje hribin ali drugače ogrožali
stabilnost zemljišč ter oblikovali hudournike, niso dovoljeni. |
|
34. člen |
|
(varstvo pred elektromagnetnim
sevanjem) |
|
Za
vse vrste gradenj (novogradnje, nadzidave, dozidave) in za spremembe
namembnosti, ki posegajo v varovalne pasove obstoječih in predvidenih
elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter elektronskih
komunikacijskih oddajnih sistemov, je treba pridobiti dokazila
pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih
vrednosti elektromegnetnega sevanja, v skladu s predpisi s področja
elektromegnetnega sevanja v okolju. |
|
35. člen |
|
(varovanje pred svetlobnim
onesnaženjem) |
|
Pri
osvetljevanju objektov in zunanjih površin je treba upoštevati ukrepe za
zmanjševanje emisij svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. |
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO PRED
NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
36. člen |
|
(naravne omejitve) |
|
Za
območje OPPN niso določene naravne omejitve kot so poplave, visoka
podtalnica, erozija ter plazovitost terena. |
|
37. člen |
|
(potresna varnost) |
|
(1) Območje OPPN je v območju potresne mikrorajonizacije s projektnim
pospeškom tal 0.175 (g) s povratno dobo 475 let. Pri projektiranju
objektov je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost. |
(2) Objekti morajo biti grajeni potresno odporno v skladu z veljavnimi
predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geomehansko sestavo tal in
namembnostjo objekta. |
|
38. člen |
|
(varstvo pred nesrečami) |
|
(1) Objekti in druge ureditve morajo biti zasnovani in izvedeni tako, da
se preprečujejo nesreče in verižne nesreče, preprečuje, zmanjšuje ali
zadržuje prenos začetih izrednih dogodkov, zmanjšujejo posledice nesreč
in omogoči uspešno ukrepanje ob nesrečah. |
(2) Skladišča nevarnih in vnetljivih snovi (npr. kurilno olje) morajo
biti urejena tako, da bo v primeru razlitja, razsutja ali druge nezgode
omogočen zajem v lovilno skledo oziroma bo preprečen iztok v
kanalizacijo, pronicanje v podtalje ali vstop v okolje. |
(3) Vse povozne in manipulativne površine morajo biti asfaltirane in
obrobljene z dvignjenimi robniki ter odvodnjavane v ponikovalnice
oziroma kanalizacijo preko lovilcev olj in peskolovov. |
|
39. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
(1) Pri gradnji objektov, infrastrukture in zunanjih ureditev je treba
upoštevati prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo
varstvo pred požarom. |
(2) Dejavnosti, objekti in druge ureditve morajo biti zasnovani in
izvedeni tako, da čim bolj preprečijo nastanek požara, ob požaru pa
zmanjšujejo ali pa omejujejo njegovo širjenje. |
(3) Potrebno je upoštevati ukrepe, s katerim se zmanjšuje možnost za
nastanek požara in širitev požara na sosednja območja, zlasti pri
uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih. |
(4) Objekti morajo biti zasnovani tako, da je omogočen varen umik ljudi
in premoženja iz katerega koli prostora na prosto. Ob objektih je treba
zagotoviti površine za evakuacijo, pogoje za varen in hiter umik ljudi
in premoženja. |
(5) Odmiki objektov od sosednjih zemljišč in sosednjih objektov morajo
zagotavljati ustrezno požarno ločitev objektov, pri čemer morajo biti
zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja požara na sosednje objekte.
Zunanje stene in strehe objektov morajo biti projektirane in grajene
tako, da je z upoštevanjem odmika od sosednjih zemljišč omejeno širjenje
požara na sosednje parcele. V objektih je treba zagotoviti ločitev
požarno bolj obremenjenih prostorov. |
(6) Vsi obstoječi in predvideni objekti morajo biti dostopni z javnega
cestnega omrežja. Postavitvene in delovne površine za intervencijska in
gasilska vozila so na javnih površinah in na internih površinah,
namenjenih prometu. Zagotovljen mora biti neoviran in varen dostop za
gašenje in reševanje v stavbah. |
(7) Požarno zaščito obstoječih in predvidenih objektov je treba
zagotoviti z zunanjim in notranjim hidrantnim omrežjem, z ustreznim
številom hidrantov in drugimi tehničnimi ukrepi, skladno s predpisi. |
(8) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti.
Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o
zasnovi in študiji požarne varnosti. |
|
VIII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH
REŠITEV |
|
40. člen |
|
(dopustna odstopanja od načrtovanih
rešitev) |
|
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od rešitev, določenih s
tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških,
hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju stavb
in ureditev poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbenotehničnega,
oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo
poslabšati prostorske in okoljske razmere in so k novim rešitvam
pridobljena ustrezna soglasja. Spremembe ne smejo bistveno spreminjati
načrtovanih rešitev. |
(2) Dopustne so spremembe velikosti in oblike gradbenih parcel zaradi
ustreznejših rešitev dostopov in umestitve objektov, pri tem se ne smejo
poslabšati prostorske in okoljske razmere ter bivalni in delovni pogoji.
S spremembami se morajo strinjati vsi prizadeti. |
(3) Dopustna so odstopanja pri odmiku gradbenih mej (GM) od ceste zaradi
ustreznejših umestitev objektov in uvozov, pri tem se ne sme poslabšati
varnost prometa na cesti. Za tako odstopanje je treba pridobiti soglasje
upravljavca infrastrukture. |
(4) Dopustne so spremembe in prilagoditve poteka cest, komunalnih,
energetskih in telekomunikacijskih vodov, priključkov in naprav zaradi
ustreznejših rešitev, ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe
prostora, če je s tem zagotovljena ohranitev oziroma izboljšanje
funkcije in se ne poslabšajo prostorske in okoljske razmere. Ta
odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z
njimi soglašati upravljalci infrastrukture in lastniki zemljišč. |
(5) Smeri dostopov na gradbeno parcelo je dopustno spremeniti v skladu s
projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(6) V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih
vodov, ki jih v fazi priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta
ni bilo mogoče predvideti. |
|
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
OPPN |
|
41. člen |
|
(obveznosti investitorjev in
izvajalcev) |
|
(1) Investitor in izvajalci imajo med gradnjo in po njej naslednje
obveznosti: |
– v
času gradnje mora biti omogočeno nemoteno delovanje sosednjih objektov
in zagotovljena nemotena komunalna oskrba z vsemi obstoječimi
infrastrukturnimi vodi in napravami. Infrastrukturne vode je treba takoj
obnoviti, če se ob gradnji poškodujejo. Sočasno z gradnjo objektov mora
biti zagotovljena prestavitev vseh infrastrukturnih vodov, objektov in
naprav, potrebnih za nemoteno delovanje obstoječih objektov v času
gradnje in po njej, |
– območje gradbišča ne sme posegati na zemljišča izven gradbene parcele
in območja OPPN razen, s soglasjem lastnika zemljišča, |
– promet mora biti v času gradnje organiziran tako, da se prometna
varnost zaradi gradnje ne poslabša in da ne prihaja do zastojev na
obstoječem cestnem omrežju, |
– pred začetkom gradnje objekta je treba raziskati geomehansko sestavo
tal in s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja zagotoviti
ustrezno zaščito gradbene jame pred vplivi gradnje na okoliške objekte, |
– v
času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z
rednim nadzorom stanja sosednjih objektov zaradi gradbenih posegov v
njihovi bližini. Pred gradnjo je treba ugotoviti stanje objektov in
namestiti naprave za merjenje posedkov. Investitor gradnje posameznega
objekta je dolžan izvesti sanacijo poškodb na sosednjem objektu, če so
le-te nastale zaradi izvajanja gradbenih del. Stopnja poškodb se ugotovi
s strokovno ekspertizo. Ob pripravi projektne dokumentacije mora
geomehanik določiti, katere od obstoječih objektov je treba opazovati in
opredeliti potreben obseg meritev, |
– morebitne poškodbe okoliških objektov, naprav in zunanjih ureditev,
nastale v času gradnje, se morajo sanirati na stroške povzročitelja, |
– v
postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba izdelati načrt
gospodarjenja z gradbenimi odpadki za ravnanje z odpadki, ki bodo
nastali v času odstranitve objektov in v času gradnje. Pred pričetkom
izvajanja gradbenih del je treba zagotoviti naročilo za prevzem
gradbenih odpadkov. |
(2) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne
objekte, odvečni gradbeni in izkopani material odpeljati na ustrezno
deponijo oziroma zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov,
plodno zemljo pa uporabiti za ponovno ureditev zelenih površin. |
(3) Poleg pogojev, ki jih predpisuje ta odlok, je potrebno upoštevati
tudi vse pogoje in omejitve iz smernic, podanih k temu OPPN in vso
veljavno zakonodajo. |
|
42. člen |
|
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih
ureditev) |
|
Po
izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so dopustni naslednji posegi: |
– odstranitve in novogradnje objektov v skladu z določili OPPN, |
– vzdrževalna dela in rekonstrukcije, s katerimi se ne spreminja zunanji
gabarit objekta in konstrukcijska zasnova objekta, |
– nadomestne gradnje v okviru gabaritov in dopustnih dejavnosti, ki so
določeni s tem odlokom, |
– obnove fasadnega plašča objekta, če se pri oblikovanju fasad ohranijo
oblikovne lastnosti fasad objektov, |
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustne v
območju OPPN, |
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za
novogradnje na območju OPPN, če so na gradbeni parceli zagotovljene
zadostne zelene površine in zadostno število parkirnih mest, |
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije infrastrukture v javno korist. |
|
X. KONČNE DOLOČBE |
|
43. člen |
|
(prenehanje veljavnosti prostorskega
izvedbenega akta) |
|
Z
dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o zazidalnem načrtu
za proizvodno servisno cono Vrtača (Uradni list RS, št. 92/98, 27/05,
75/06, 84/09, 31/10, 38/11, 79/11, 48/12). |
|
44. člen |
|
(nadzor) |
|
Nadzor nad zakonitostjo odloka izvaja pristojno ministrstvo, nadzorstvo
nad izvajanjem tega odloka pa opravlja pristojna inšpekcijska služba. |
|
45. člen |
|
(vpogled v OPPN) |
|
OPPN
je stalno na vpogled pri Občini Semič in Upravni enoti Črnomelj. |
|
46. člen |
|
(uveljavitev) |
|
Ta
odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 3505-04/2016-26 |
Semič, dne 12. julija
2018 |
|
Županja |
Občine Semič |
Polona Kambič l.r. |