Na podlagi 58., 59., 60. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84), 32/85, 33/89 in Uradni list RS, št. 24/92) in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93) ter 19. člena statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 39/95 in 65/95) je Občinski svet občine Črnomelj na seji dne 29. 4. 1996 sprejel

O D L O K

o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Črnomelj

1. člen

V Občini Črnomelj se na podlagi 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2), prve alinee 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) in določb zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85, 33/89 in Uradni list RS, št. 24/92) in tega odloka, za uporabo stavbnih zemljišč plačuje nadomestilo

2. člen

Nadomestilo se ob upoštevanju komunalne opremljenosti in storitev ter lege, ločeno plačuje na naslednjih območjih.

    I. center mesta Črnomelj, ki zajema; Ulico Staneta Rozmana, Trg svobode, Ul. Lojzeta Fabjana, Ul. Mirana Jarca, Ul. na Utrdbah, Ul. pod lipo, Kolodvorsko cesto in Ul. Otona Zupančiča.

    II. druge površine mesta Črnomelj in naselje Vojna vas

    III. območje naselij Kanižarica in Svibnik

    IV. območje naselij Adlešiči, Dragatuš, Stari trg, Vinica, Drenovec, Sečje selo in Lokve

    V. druga območja, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem.

    Uvrstitev površin in objektov v posamezna območja oziroma ulice se opravi na podlagi geodetskih evidenc o ulicah, mejah naselij in mejah med naselji, ki jih vzdržuje pristojna geodetska služba.

2.a člen

Izraz gradbena parcela, ki se uporablja v tem odloku, predstavlja zemljišče pod stavbo skupaj z zemljiščem, ki ga ta stavba potrebuje za svojo uporabo in je kot taka določena skladno s predpisi in tem odlokom.

Gradbena parcela je tudi parcela, kot je opredeljena z veljavnim Občinskim prostorskim načrtom Občine Črnomel.

3. člen

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje od zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč.

Za zazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.

Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

Za zazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in/ali gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in zemljišča, na katerih je izdano dokončno gradbeno dovoljenje za gradnjo stavb in/ali gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.

Če določena stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, gradbene parcele nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje del zemljiške parcele, na katerem stoji stavba (fundus) in/ali gradbeni inženirski objekt, pomnožen s faktorjem 1,5.

3.a člen

Za nezazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

Če na posameznem od zgoraj navedenih zemljišč stoji objekt, se kot nezazidano stavbno zemljišče določi zemljiška parcela, na kateri stoji takšen objekt, od katere se odšteje površino gradbene parcele.

Če gradbena parcela ni določena, se do njene določitve kot nezazidano stavbno zemljišče šteje površina zemljiške parcele, na kateri stoji objekt, od katere se odšteje površina fundusa objekta, pomnožena s faktorjem 1,5.

Kot nezazidana stavbna zemljišča s tem členom štejejo zemljišča za gradnjo stavb, določena na podlagi Pravilnika o določanju zemljišč za gradnjo stavb (Uradni list RS, št. 66/13).

4. člen

Nadomestilo od gradbenih parcel (zazidanih stavbnih zemljišč) se plačuje tako, da se skladno s standardom SIST ISO 9836 upošteva.

    A) uporabno tlorisno stanovanjsko površino sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter garaže za osebne avtomobile. V stanovanjsko površino se štejejo tudi zgoraj navedeni prostori za bivanje v počitniških objektih in zidanicah oziroma drugih gospodarskih objektih.

    B) uporabno tlorisno površino poslovnih prostorov in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom oziroma dejavnostjo.

 V primeru, da razmerje med uporabno tlorisno površino objektov na gradbeni parceli in površino gradbene parcele za pretežno stanovanjski namen znaša manj kot 0,4, se uporabne tlorisne površine povečajo za 50%. V primeru pretežno poslovnega namena se povečanje iz zgornjega odstavka upošteva, če je navedeno razmerje manjše od 0,3.

  C) površine zemljišč za delavnice na prostem, nepokrita skladišča, parkirišča in podobno, ki so namenjene poslovni dejavnosti, kamor se šteje tudi tlorisne površine baznih postaj mobilne telefonije in objektov za prenos in distribucijo električne energije, tlorisne površine oboda temeljev daljnovodnih stebrov, kakor tudi površine za rekreacijo in podobno, ki niso del javne infrastrukture (npr. igrišča za tenis, golf, odprti bazeni, kopališča, kampi ipd).

Gradbena parcela se določi po naslednjem vrstnem redu:

 – v skladu z določili lokacijskega načrta,

 – v skladu z dokončnim gradbenim dovoljenjem ali odločbo o določitvi funkcionalnega zemljišča,

    – v skladu z zemljiškim katastrom, po katerem se upošteva po pravilniku o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru vrsta rabe z oznako 210 do vključno 215,

  – če ni mogoče določiti gradbene parcele na podlagi zgornjih alinei se določi kot zazidana površina, povečana za faktor 1,5.

Osnovo za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča predstavljajo Register nepremičnin, Kataster stavb in Zemljiški kataster, katere vodi Geodetska uprava RS in iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke.

Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se določi na podlagi podatka Registra nepremičnin – dejanska raba, ki je vzpostavljena na podlagi veljavne nepremičninske zakonodaje (šifrant dejanske rabe Registra nepremičnin in Katastra stavb).

Če podatek o površini ali dejanski rabi zazidanega stavbnega zemljišča v navedenih uradnih evidencah ne obstaja, le-tega na podlagi podatkov terenskega ogleda, podatkov iz projektne dokumentacije objekta ali drugih javnih evidenc (poslovni register) ali uradnih obvestil drugih upravnih organov določi organ občine, pristojen za odmero nadomestila (v nadaljevanju: pristojni organ). Na ta način pridobljen podatek se pred odmero posreduje zavezancu v pregled.

Če se zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča s podatki pristojnega organa ne strinja, mora v roku enega meseca, od seznanitve zavezanca s podatki za odmero, predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov v uradnih evidencah pri pristojni geodetski upravi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

Če zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov v skladu z določili prejšnjega odstavka, se šteje, da so podatki pristojnega organa pravilni.

Celoten postopek iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena mora biti zaključen pred izdajo odločbe za leto, v katerem se odmerja nadomestilo. V nasprotnem primeru se tako določena površina za zazidano stavbno zemljišče upošteva v naslednjem odmernem letu.

Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh zaprtih prostorov posameznega stavbnega dela stanovanjskega namena in neto tlorisna površina garaže za osebna vozila, če je le-ta vpisana kot samostojni stavbni del.

Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisna površina vseh prostorov posameznega stavbnega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani z njim.

Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen – zunanje poslovne površine, se določi kot tlorisna projekcija površine zemljišč na gradbeni parceli, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti, med katere sodijo zunanja parkirišča, zunanje manipulativne in prodajne površine, delavnice na prostem, skladišča, športna igrišča, gostinske terase in plesišča, površine za kampiranje in odlagališča mineralnih surovin.

Če se ugotovi, da se kot zunanje poslovne površine uporabljajo tudi zemljišča izven gradbene parcele, se nadomestilo zanje odmeri na enak način kot za površine, ki se nahajajo znotraj gradbene parcele.

Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena, se pri odmeri nadomestila v primeru gradnje in spremembe namembnosti uporabijo podatki iz dokončnega gradbenega dovoljenja ali spremembe gradbenega dovoljenja, in predstavljajo bodoče stanje (gradbena dela, ki predstavljajo spremembo neto tlorisne površine objekta).

5. člen

Nadomestilo za zemljiško parcelo, ki je poselitvenem območju in je primerna za poselitev oziroma zazidljiva (nezazidano stavbno zemljišče) se določi po naslednjem postopku:

 – v skladu z določili lokacijskega načrta,

– v skladu z dokončnim gradbenim dovoljenjem,

 – če površine ni mogoče določiti po enem izmed zgornjih postopkov, se upošteva ostanek zemljiške parcele po določitvi gradbene parcele po 4. členu tega odloka,

Ostanek zemljiške parcele po zgornji alinei mora v primeru stanovanjske gradnje meriti vsaj 800 m2, sicer se ne šteje kot primerno za poselitev.

Vsi ostali členi se ustrezno preštevilčijo.

Osnovo za določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča predstavljata Zemljiški kataster in Kataster stavb, iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke.

Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev 4. člena tega odloka in pogojev vsakokratnega veljavnega izvedbenega prostorskega akta.

5.a člen

Lastniki stavbnih zemljišč so skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin in drugimi predpisi, odgovorni za točnost podatkov v uradnih evidencah.

V primeru ugotovitve, da podatki iz uradnih evidenc niso skladni s stanjem v naravi, bo pristojni organ postopal skladno z veljavnimi predpisi.

6. člen

Pri odmeri nadomestila se upošteva vrsta dejavnosti oziroma namembnosti poslovnih površin in izjemne ugodnosti po naslednjih področjih:

1. kioski in bencinski servisi ter nočni bari, igralnice, diskoteke, oziroma vsi lokali s podaljšanim delovnim časom, razen tistih, ki nudijo gostom hrano ter prodajalne, ki so odprte izven rednega delovnega časa,

2. dejavnosti po standardni klasifikaciji; G-trgovina, popravila motornih vozil, H-gostinstvo, I-promet, skladiščenje, zveze, J-finančno posredništvo, K-nepremičnine, najem, poslovne storitve, L-javna uprava, socialno zavarovanje, M-izobraževanje, N-zdravstvo, socialno varstvo, O-druge javne, skupne in osebne storitve, P-zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem, ki niso zajete v 1. ali 4. točki tega člena,

3. dejavnosti po standardni klasifikaciji; A-kmetijstvo, lov, gozdarstvo, B-ribištvo, C-rudarstvo, D-predelovalne dejavnosti, E-oskrba z elektriko, plinom in vodo, F-gradbeništvo,

4. javne storitve oziroma družbene dejavnosti (upravni organi, uradi, zavodi, direkcije), katerih ustanovitelj je Občina Črnomelj ter krajevne skupnosti in društva, ki so dotirana iz sredstev proračuna Občine Črnomelj,

5. v primeru, da je poslovni prostor oziroma objekt nezaseden, se pri obračunu upošteva poslovna dejavnost, ki je bila nazadnje v prostoru oziroma objektu.

7. člen

Višina nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na mesec je določena kot produkt površine po 3. členu (v m2), števila točk in vrednosti točke (v SIT/mesec/m2).

Višina nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na mesec je določena kot produkt površine po 3. členu (v m2), števila točk in vrednosti točke (v EUR/mesec/1 m2).

Število točk se glede na območja iz 2. člena, vrsto površin iz 3. člena in vrsto poslovne dejavnosti iz 4. člena določi kot sledi iz naslednje tabele.

Znesek nadomestila se poveča za 100% v naslednjih primerih:

 – za nezasedene poslovne prostore na območju izvedbenega prostorskega akta historičnega mestnega jedra Črnomlja,

 – v primeru, da se stanovanjski ali poslovni ali gospodarski objekt oziroma del objekta uporablja za namen, ki je v nasprotju z določili izvedbenega prostorskega akta.

8. člen

Vrednost točke za tekoče leto se določi tako, da se uporabi vrednost točke iz preteklega leta, ki je pomnožena z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v celotnem preteklem letu razen v primeru, ko občinski svet v naprej s posebnim sklepom ali spremembo odloka določi novo vrednost točke.

Vrednost točke v letu 2004 znaša 0,0135 SIT/mesec/m2. Vrednost točke se zaokroži na štiri decimalna mesta.

Vrednost točke za tekoče leto se določi tako, da se uporabi vrednost točke iz preteklega leta, ki je pomnožena z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v celotnem preteklem letu, po podatkih Statističnega urada RS, razen v primeru, ko občinski svet v naprej s posebnim sklepom ali spremembo odloka določi novo vrednost točke.

Vrednost točke v letu 2015 znaša 0,00007 EUR/mesec/m2. Vrednost točke se zaokroži na pet decimalnih mest.

9. člen

Obračunano nadomestilo zavezancu v posameznem letu ne glede na izračunano vrednost po 5. in 6. členu tega odloka znaša vsaj toliko, da se odmerni postopek v skladu z zakonom in drugimi predpisi o davkih občanov ne ustavi.

10. člen

Plačila nadomestila so oproščeni:

 – zavezanci za zemljišče, ki se uporablja za potrebe ljudske obrambe;

 – zavezanci za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost;

 – na lastno zahtevo zavezanec, občan, za dobo 5 let od vselitve, ko je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah zakona o stavbnih zemljiščih;

 – zavezanec, občan, ki lahko v postopku odmere nadomestila najkasneje do 31. marca za tekoče leto dokaže, da izpolnjuje pogoje za prejemanje prejemkov iz naslova denarne socialne pomoči po zakonu, ki ureja socialno varstvo;

 – društvo invalidov, humanitarne in dobodelne organizacije (Rdeči križ, Karitas).

Plačila nadomestila so oproščeni:

– Zavezanci za zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe RS ter za potrebe zaščite in reševanja.

– Zavezanci za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.

– Na lastno zahtevo zavezanec, za dobo 5 let od vselitve, ko je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek.

O oprostitvi odloča pristojni organ z odločbo. Petletna oprostitev prične teči z dnem prijave stalnega bivališča. Upošteva se, če zavezanec pri občini predloži vlogo za oprostitev, in sicer od dneva vložitve popolne vloge, razen v primeru, ko je postala odločba o oprostitvi pravnomočna po izdaji odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V tem primeru se oprostitev upošteva s 1. 1. naslednjega leta. Zoper odločbo o oprostitvi je možna v roku petnajstih dni od njene vročitve pritožba na župana Občine Črnomelj.

– Zavezanec, ki lahko v postopku odmere nadomestila najkasneje do 31. decembra za prihodnje leto dokaže, da izpolnjuje pogoje za prejemanje prejemkov iz naslova denarne socialne pomoči po zakonu, ki ureja socialno varstvo.

– Društvo invalidov, humanitarne in dobrodelne organizacije (Rdeči križ, Karitas).

– Zavezanci, ki jih prizadene elementarna nesreča (poplava, potres, požar), dokler se posledice ne odpravijo.

– Občina Črnomelj ne plačuje nadomestila za objekte in zemljišča, ki so v njeni lasti in so namenjeni za opravljanje njene dejavnosti.

11. člen

Nadomestilo mora plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora).

Zavezanec za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je njegov uporabnik. Če le-ta ni znan, je zavezanec za plačilo lastnik.

Za dokazilo pri določitvi uporabnika se šteje:

a. najemna pogodba med lastnikom nepremičnine in najemnikom (uporabnikom),

b. v primeru ustanovitve stavbne pravice: izpisek iz Zemljiške knjige ali overjena pogodba o ustanovitvi stavbne pravice,

c. v primeru ustanovitve služnosti stanovanja: izpisek iz Zemljiške knjige ali overjena pogodba o ustanovitvi služnosti stanovanja,

d. overjena izjava lastnika in uporabnika.

Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je njegov lastnik ali najemnik oziroma zakupnik.

V primeru solastništva je zavezanec za plačevanje nadomestila tisti od solastnikov, ki je neposredni uporabnik stavbnega zemljišča oziroma tisti, za katerega se solastniki dogovorijo, v kolikor se ne dogovorijo, vsak svoj delež.

12. člen

Zavezanci za plačilo nadomestila so dolžni prijaviti stanovanjske in poslovne površine, podatke o gradbenih parcelah in zemljiških parcelah, ki so znotraj poselitvenega območja in primerne za poselitev oziroma zazidljiva ter druge podatke iz 2., 3. in 4. člena v roku enega meseca od pričetka veljavnosti tega odloka ali nastanka spremembe podatkov na naslov službe za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči Občine Črnomelj.

Kolikor zavezanec ne prijavi podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena v predpisanem roku ali roku, ki ga v pozivu določi služba, pristojna za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, se mu za stanovanjske oziroma bivalne prostore določi površina 200 m2, v ostalih primerih pa uporabi podatke iz uradnih evidenc ali pa podatke o površinah po lastni presoji določi služba za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči.

Evidenco za potrebe nadomestila vodi služba, pristojna za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči Občine Črnomelj, ki zavezancu omogoča vpogled v podatke za odmero nadomestila za njegove površine v času uradnih ur. Zavezanec lahko do 31. marca za tekoče leto podatke v svojo korist spremeni le na podlagi vloge in pisnih dokazil, po potrebi se opravi tudi ogled na kraju samem.

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi zavezancem davčni organ na podlagi podatkov, ki mu jih posredujejo občine do 31. decembra preteklega leta za naslednje leto.

Podatke za vzpostavitev evidence za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se pridobi iz registra nepremičnin iz Geodetke uprave RS (najnovejše razpoložljivo stanje) in drugih državnih in občinskih evidenc.

Podatki za izračun se pridobijo iz uradnih evidenc Geodetske uprave RS in prostorskih aktov, ki veljajo na območju Občine Črnomelj.

Občina Črnomelj lahko zavezance na krajevno običajen način pozove, da ji posredujejo vse potrebne resnične podatke za izračun nadomestila. Zavezanci so dolžni v 15 dneh po sprejemu obvestila oziroma poziva Občini Črnomelj sporočiti potrebne podatke za odmero nadomestila.

Če občinski organ, ki vodi evidence za odmero nadomestila, ugotovi, da podatki, ki so jih posredovali zavezanci, odstopajo od podatkov iz uradnih evidenc ali če kako drugače ugotovi, da so podatki neresnični, lahko odmeri nadomestilo na podlagi podatkov, ki jih občinski organ pridobi iz uradnih evidenc ali na drug način. Občinski organ je dolžan v tem primeru o tem obvestiti zavezanca za plačilo nadomestila. Na tak način pridobljeni podatki se lahko tudi uvrstijo v uradne evidence.

Zavezancem za plačilo, ki pristojni službi Občine Črnomelj ne sporočijo ustreznih podatkov pristojni službi, se odmeri nadomestilo od površin, ki so na razpolago v uradnih evidencah. Če teh podatkov ni, se lahko odmeri nadomestilo na podlagi uradnih podatkov, do katerih ima dostop občinska uprava.

Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se le-ta upošteva z dnem prenosa ali začetka obveznosti plačevanja nadomestila.

13. člen

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in obresti zavezancu na podlagi predpisov o davkih občanov odmeri, pobere, prisilno izterja, vrne in odpiše zaradi neizterljivosti pristojni davčni organ oziroma tisti, ki ima s službo za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči sklenjeno pogodbo o odmeri in pobiranju nadomestila.

Nadomestilo se odmeri in pobira mesečno, po dogovoru s skladom pa lahko tudi za več mesecev v letu skupaj.

13.a člen

Postopek pritožbe se izvede skladno z Zakonom o davčnem postopku.

Če je bila sprememba podatkov v uradnih evidencah izvedena najkasneje do izdaje odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, se le-ta upošteva za odmerno leto, v katerem je bila odločba izdana.

14. člen

Nadomestilo se zbira na računu Občine Črnomelj in je namenjeno za naloge po programu opremljanja stavbnih zemljišč, do njegovega sprejema pa po proračunu Občine Črnomelj.

15. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja za komunalno nadzorstvo pristojna služba Občinske uprave občine Črnomelj.

16. člen

Z denarno kaznijo v višini od 100.000 SIT do 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, če po 10. členu tega odloka v določenem roku ne prijavi površin za odmero nadomestila ali prijavi površine, ki so manjše od dejanskih za več kot 15%.

    Z denarno kaznijo v višini od 15.000 SIT do 30.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

    Z denarno kaznijo v višini od 50.000 SIT do 100.000 SIT se kaznuje samostojni podjetnik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

    Z denarno kaznijo v višini 15.000 SIT do 30.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 1000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:

a) ne prijavi nastanka obveznosti plačila nadomestila po tem odloku ali vseh sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 15 dneh po nastanku obveznosti oziroma sprememb,

b) na poziv pristojnega občinskega organa v roku 15 dni od poziva ne posreduje točnih podatkov, ki omogočajo odmero nadomestila ali

c) prijavi lažne podatke ali prikriva podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila.

Z globo 200 EUR se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe iz prejšnjega odstavka.

Fizična oseba se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena z globo 150 EUR.

17. člen

Z dnem pričetka veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Skupščinski dolenjski llist, št. 19/84), odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (SDL, št. 3/88) in sklep o valorizaciji višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1995 (Uradni list RS, št. 21/95).

18. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 462-2/96

Črnomelj, dne 29. aprila 1996.

Predsednik

Občinskega sveta

občine Črnomelj

Andrej Kavšek, dipl. inž. l. r.

O D L O K

o spremembi in dopolnitvi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Črnomelj

(Uradni list Republike Slovenije, Št. 13/2001) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

3. člen

Ta sprememba in dopolnitev odloka začne veljati po preteku 8 dni od njegove objave (8.3.2001) v Uradnem listu Republike Slovenije.

O D L O K

o spremembi in dopolnitvi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Črnomelj

(Uradni list Republike Črnomelj, Št. 21/2002) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

5. člen

Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati po preteku osmih dni od njegove objave (19.3.2002) v Uradnem listu Republike Slovenije.

O D L O K

o spremembi in dopolnitvi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Črnomelj

(Uradni list Republike Slovenije, Št. 117/2002) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

5. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi (29.12.2002) v Uradnem listu Republike Slovenije.

O D L O K

o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Črnomelj

(Uradni list Republike Slovenije, Št. 135/2003) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

15. člen

Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati naslednji dan po objavi (1.1.2004) v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2004.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Črnomelj (Uradni list Republike Slovenije, št. 23/2015) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

17. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne od 31. marca 2015.