Na podlagi 2. in 26.
člena
Zakona o varstvu okolja – uradno prečiščeno besedilo
(ZVO-1-UPB1) (Uradni list RS, št. 39/06), 3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06), 17. člena
Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 3/07 – ZP-1-UPB4, 17/08) ter 33. člena
Statuta Občine Ajdovščina
(Uradno glasilo št. 7/99, Uradni list RS, št. 2/02, 41/05 in 92/05) je
Občinski svet Občine Ajdovščina na 33. redni seji dne 26. 11. 2009
sprejel |
O D L O K |
o odvajanju in
čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta odlok določa
pogoje in način odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske
odpadne vode kot obvezne občinske gospodarske javne službe (v nadaljnjem
besedilu: storitve javne službe), gospodarjenje z objekti in napravami,
ki služijo za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, pravice in
obveznosti izvajalca in uporabnikov, nadzor nad izvajanjem dejavnosti
ter kršitve njegovih določb in sankcije zanje. |
Storitve javne službe
se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi
bivanja in opravljanja dejavnosti, in padavinsko vodo, ki se odvaja v
javno kanalizacijo z javnih površin ali streh. |
Uporabnik je fizična
ali pravna oseba, ki je lastnik (ali s strani lastnika določen
neposredni uporabnik) stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda,
oziroma se z njene strehe odvaja padavinska odpadna voda, ter lastnik
javnih površin, s katerih se odvaja padavinska odpadna voda in na katero
se nanašajo storitve javne službe. |
Lastnik stavbe, v
kateri nastaja industrijska odpadna voda, kot tudi lastnik površine, ki
ni javna površina, se ne šteje za uporabnika storitve javne službe, ne
glede na to, če se odpadna voda iz teh stavb oziroma s teh površin
odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni
napravi. Izvajalec javne službe zagotavlja odvajanje in čiščenje teh
odpadnih voda kot posebno storitev, zaradi uporabe javne kanalizacije.
|
Izrazi, uporabljeni v
tem odloku, imajo enak pomen, kot je zanje določen v Pravilniku o
nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne
službe odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode
(Uradni list RS, št. 109/07) – v nadaljnjem besedilu: republiški
pravilnik. |
2. člen |
Območje izvajanja
javne službe je celotno območje Občine Ajdovščina. Občina zagotavlja
izvajanje storitev javne službe preko svojega javnega podjetja Komunalno
stanovanjske družbe d.o.o. Ajdovščina. |
V naselju ali delu
naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, obsega javna služba
naslednje storitve: |
– vzdrževanje in
čiščenje objektov javne kanalizacije, |
– odvajanje in
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo s streh in javnih površin, |
– prevzem blata iz
malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljnjem besedilu: MKČN), ter
obstoječih greznic pri uporabniku storitev ter njegovo obdelavo v
komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za obdelavo blata, najmanj
enkrat na štiri leta, |
– prve meritve in
obratovalni monitoring za MKČN. |
Za stavbe v naselju
ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo
ali zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, pa mora izvajalec javne
službe zagotoviti naslednje storitve: |
– redno praznjenje
nepretočnih greznic ter odvoz in obdelavo njihove vsebine v komunalni
čistilni napravi, |
– praznjenje
pretočnih greznic skladno z razporedom upravljavca glede praznjenja
greznic, vendar le do izteka rokov za njihovo prilagoditev, določenih v
operativnem programu, |
– prevzem blata iz
MKČN pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri
leta, |
– prve meritve in
obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene obratovanja za MKČN iz
prejšnje alineje, |
– izdajo potrdil in
strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri
odvajanju odpadne vode iz MKČN. |
II. OBJEKTI IN
NAPRAVE |
3. člen |
Javna kanalizacija so
infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju
javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
ki jih uporabljata najmanj dva uporabnika. Sestavljajo jo sistem
kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških
naprav, ki se povezujejo v sekundarno, primarno in magistralno
kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje in
čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode iz stavb ter padavinske
vode s streh in z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih
javnih površin. Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna
gospodarska javna infrastruktura. |
Vodenje katastra
javne kanalizacije zagotavlja Občina Ajdovščina v skladu s predpisi, ki
urejajo prostorsko načrtovanje, v katastru pa se morajo voditi podatki,
določeni v 20. členu republiškega pravilnika. |
4. člen |
Kanalizacijski
priključek stavbe na javno kanalizacijo, pretočne in nepretočne greznice
ter MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne
kanalizacije. |
Priključek stavbe na
javno kanalizacijo je kanalski vod, ki je del interne kanalizacije ter z
njim povezane tehnološke naprave, kot so peskolov, lovilec olj in
črpališče za prečrpavanje odpadne vode, ki je namenjen odvajanju odpadne
vode v omrežje javne kanalizacije. Priključek poteka od mesta
priključitve na javno kanalizacijo do prvega revizijskega jaška ali do
zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni mogoče postaviti. |
III. GRADNJA NOVIH
KANALIZACIJSKIH OMREŽIJ |
5. člen |
Opremljenost naselij
oziroma poselitvenih območij, ki morajo biti skladno z zahtevami
republiškega pravilnika opremljena z javno kanalizacijo, zagotavlja
Občina Ajdovščina po dinamiki, določeni z operativnim programom
odvajanja in čiščenja komunalne vode. Vsa nova omrežja javne
kanalizacije morajo biti, če je to ekonomsko upravičeno, zgrajena v
ločenem sistemu, kar velja tudi pri obnovi obstoječega kanalizacijskega
omrežja. |
6. člen |
Lastnik oziroma
upravljavec stavbe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z mešano
javno kanalizacijo za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode
mora, kadar je to izvedljivo zagotoviti, da se padavinska voda, ki
odteka s strehe, odvaja neposredno v vode ali posredno v podzemne vode,
upravljavec javne kanalizacije pa mora zagotoviti ustrezno zadržanje
prvega naliva padavinske vode v napravah za zadrževanje in mehansko
čiščenje. |
IV. PRENOS OBJEKTOV
IN NAPRAV JAVNE KANALIZACIJE V UPRAVLJANJE |
7. člen |
Prenos obstoječih
omrežij in objektov javne kanalizacije, ki so v lasti Občine Ajdovščina
ali v lasti drugih oseb javnega ali zasebnega prava, v upravljanje
izvajalcu javne službe, se izvede na podlagi sklenjene pogodbe. Postopek
prenosa mora biti izpeljan dokumentirano, z zapisnikom o predaji,
pogoji, ki morajo biti pri tem izpolnjeni glede potrebne dokumentacije
(kataster, evidenca priključkov, program sanacije …) in izvedenih
ukrepov, se podrobneje določijo s pogodbo. Do prenosa v upravljanje
upravljajo z obstoječo kanalizacijo dosedanji upravljavci. |
Za prenos
novozgrajenih objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje
izvajalcu javne službe pa morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
|
– objekti in omrežja
za odvajanje odpadnih voda, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno
dokumentacijo (uporabno dovoljenje, izdelan digitalni kataster javne
kanalizacije, video posnetek kanalizacije, evidenco priključkov,
evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti ter urejena lastninska
razmerja), |
– objekti za čiščenje
odpadnih voda morajo imeti uporabno dovoljenje, poslovnik za
obratovanje, navodila za obratovanje ter servisne in garancijske liste,
|
– postopek prenosa
mora biti izpeljan dokumentirano, z zapisnikom o primopredaji. |
V. PRIKLJUČITEV NA
KANALIZACIJSKO OMREŽJE |
8. člen |
Komunalna odpadna
voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenem z
javno kanalizacijo, se mora neposredno odvajati v javno kanalizacijo.
Lastnik take stavbe mora zagotoviti izvedbo priključka stavbe na omrežje
javne kanalizacije, če znaša dolžina priključka do 100 m, odvajanje
odpadne vode pa je možno brez naprav za prečrpavanje. |
V javno kanalizacijo
se mora pod enakimi pogoji neposredno odvajati tudi komunalna odpadna
voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja,
opremljenega z javno kanalizacijo, njen upravljavec pa mora v okviru
razpoložljivih kapacitet omogočiti priključitev, če je letna obremenitev
zaradi nastajanja odpadne vode, preračuna na 1 m dolžine kanala, ki ga
je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02
PE, odvajanje odpadne vode pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
Odpadne vode iz zgradbe, kjer je njihov izpust pod koto dna odvodnega
kanala, se v javno kanalizacijo lahko odvajajo preko hišnega črpališča,
ki pa ga je dolžan zgraditi lastnik zgradbe kot del interne
kanalizacije. |
Javna kanalizacija,
na katero je priključitev stavb obvezna, mora zagotoviti gravitacijsko
odvajanje odpadne vode iz pritličja, ne pa tudi iz kletnih prostorov
objekta. V primeru, da kota dna odvodnega kanala dopušča neposredno
odvajanje odpadnih komunalnih vod iz kletnih prostorov zgradbe,
upravljavec javne kanalizacije lahko dopusti priključitev na
kanalizacijo z neposrednim odvajanjem odpadne vode iz kletnih prostorov,
vendar na izključno odgovornost lastnika zgradbe, ki mora zaradi
nevarnosti povratnega udora odpadne vode vgraditi protipovratne lopute
ali črpalke. |
9. člen |
Obveznost
priključitve velja po zgraditvi javne kanalizacije pod enakimi pogoji
tudi za lastnike obstoječih stavb iz prejšnjega člena, ki dotlej niso
bili priključeni na javno kanalizacijo. |
Upravljavec mora
lastnika obstoječe stavbe, ki še ni priključena na javno kanalizacijo,
najpozneje v roku 6 mesecev po izgradnji kanalizacijskega sistema
obvestiti o tem, da je obvezna priključitev njegove stavbe na javno
kanalizacijo, ter mu posredovati pogoje za priključitev. |
V roku 6 mesecev po
prejemu obvestila o tem, da so dolžni svoje stavbe priključiti na javno
kanalizacijo, morajo lastniki pridobiti dovoljenje za priključitev, ter
priključitev tudi izvesti, greznice ali MKČN, v katere se je iz stavb
odvajala odpadna voda, pa izprazniti in izključiti iz sistema za
odvajanje odpadne vode. |
10. člen |
V okviru storitev
javne službe upravljavec javne kanalizacije kot pristojni soglasodajalec
izdaja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje
prostora in na podlagi pooblastila občine: soglasja in dovoljenja za
priključitev na javno kanalizacijo, projektne pogoje v zvezi z gradnjo v
varovalnem pasu javne kanalizacije in soglasja k projektnim rešitvam,
ter smernice in mnenja k prostorskim aktom. |
Iz soglasja za
priključitev mora biti jasno razvidno, ali je konkretno zemljišče
komunalno opremljeno z javno kanalizacijo, določeni pa morajo biti tudi
pogoji, ki jih mora izpolniti investitor kot bodoči uporabnik (mesto
priključitve, trasa in profil priključka, podatki o dokumentaciji
oziroma drugih zahtevah, ki morajo biti izpolnjene kot pogoj za izdajo
dovoljenja za priključek). |
V primeru, da razmere
ne omogočajo novih priključitev na kanalizacijsko omrežje, je
upravljavec dolžan vlagatelja zahteve za soglasje seznaniti o razmerah
kot tudi o pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna. |
11. člen |
Upravljavec je dolžan
po naročilu lastnika stavbe in na njegove stroške izvesti priključitev
oziroma lastniku dovoliti izvedbo priključitve stavbe na javno
kanalizacijo, ko mu le-ta predloži dovoljenje za priključitev in
dokazilo o izpolnitvi obveznosti iz soglasja za priključitev. Ustreznost
izvedbe interne kanalizacije je pred priključitvijo na javno
kanalizacijo dolžan preveriti strokovno usposobljen predstavnik
upravljavca javne kanalizacije. |
Upravljavec javne
kanalizacije mora voditi evidence o stavbah, priključenih na javno
kanalizacijo, o priključkih stavb in trasah teh priključkov. |
12. člen |
Za vsako stavbo ali
sklop stavb na isti lokaciji, ki pripadajo istemu uporabniku, je
načeloma dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo, prav tako se
vsaka stavba praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega
kanalizacijskega priključka. V primeru, ko je racionalno uporabiti
obstoječi priključek, ki je tehnično ustrezen in ustreznih kapacitet, za
priključitev več stavb različnih uporabnikov na javno kanalizacijo, dobi
del obstoječega priključka značaj javne kanalizacije, s čimer pa mora
soglašati njegov lastnik. Brez soglasja upravljavca uporabnik ne sme
dovoliti priključitve stavbe drugega lastnika na svojo kanalizacijo
oziroma priključek. |
13. člen |
Na spojnem kanalu,
preko katerega se odvaja industrijska odpadna voda v javno kanalizacijo,
se mora izvesti merilno mesto, v katerem je mogoče meriti količino
odpadnih voda in odvzemati kontrolne vzorce zaradi določitve kvalitete
odpadne vode. |
Če uporabnikov
obstoječi priključek na javno kanalizacijo ni izveden strokovno, če ni
izvedeno ustrezno merilno mesto ali ni omogočeno izvajanje meritev, ko
je to potrebno, oziroma niso dostavljena zagotovila o brezhibnosti
vgrajenih merilnih naprav, pozove upravljavec uporabnika, da ga v roku,
ki ga določi, ustrezno uskladi oziroma dostavi potrdilo o ustreznosti
vgrajenih merilnih naprav, sicer po preteku tega roka upravljavec
zahteva ukrepanje pristojne inšpekcije. |
14. člen |
Upravljavec lahko
ukine priključek na javno kanalizacijo le v primeru odstranitve stavbe,
ki je bila priključena. Uporabnik mora pisno odpovedati priključek
najpozneje 14 dni pred rušitvijo stavbe. Upravljavec ukine priključek
tako, da: |
– fizično odstrani
priključno cev, oziroma ukine vodovodni priključek, če se vodooskrba
izvaja kot javna služba, |
– izbriše priključek
iz katastra, |
– vnese v evidenco
uporabnikov njegovo ukinitev. |
Stroške ukinitve
priključka nosi uporabnik. |
15. člen |
Kadar občina na svojo
pobudo vodi investicijo v izgradnjo hišnih priključkov in je ta
investicija vključena v proračunu oziroma načrtu razvojnih programov
občine, je lastnik stanovanjskega objekta, ki se priključuje na javno
kanalizacijsko omrežje, kot porabnik upravičen do občinske subvencije za
izvedbo hišnega priključka. |
Do občinske
subvencije niso upravičeni uporabniki, ki so pravne osebe, samostojni
podjetniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost. |
VI. POGOJI UPORABE
JAVNE KANALIZACIJE |
16. člen |
Uporabnik sme v javno
kanalizacijo odvajati samo take odpadne vode, ki ustrezajo predpisom o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v kanalizacijo
oziroma, ki so določene v soglasju za kanalski priključek. |
Če je odpadna
padavinska voda tako onesnažena, da jo po določbah uredbe o emisiji
snovi ni dovoljeno spuščati neposredno v vode, jo je potrebno predhodno
očistiti. |
Na kanalizacijo, ki
je namenjena samo za odvajanje padavinskih voda, ni dopustno
priključevati kanalizacije za odvajanje drugih odpadnih voda. |
17. člen |
V javno kanalizacijo
ni dovoljeno odvajati vode iz površinskih vodotokov in iz izvirov
podtalnice, odvajati odpadne vode, ki bi povzročila škodo, motnje pri
odvajanju odpadne vode ali v postopku čiščenja na čistilni napravi, ali
bi lahko škodovala okolju ali zdravju ljudi, prav tako ni dovoljeno v
kanalizacijo odvajati snovi, ki bi imele take posledice ali bi škodljivo
vplivale na material, iz katerega je zgrajena javna kanalizacija, ter
odpadne vode, ki vsebujejo zmlete ali zdrobljene trdne odpadke, ki
nastajajo v gospodinjstvih ali v gospodinjstvu podobnih dejavnostih.
|
Zlasti je prepovedano
v javno kanalizacijo odvajati: strupene snovi, snovi, ki razvijejo
strupene pline, ali eksplozivne mešanice, jedke snovi (kisline,
alkalije, soli), maščobe in odpadno olje, trdne snovi, kot so ostanki
hrane, pepel, kosti, živalski iztrebki, poginule živali, mavec, pesek,
cement, tekstil, les, perje, dlako, steklo, radioaktivne in kužne snovi. |
VII. PREKINITEV
ODVAJANJA ODPADNIH VODA |
18. člen |
Upravljavec lahko na
stroške uporabnika brez predhodne odpovedi, vendar ob obvestilu, prekine
odvajanje in čiščenje odpadnih voda, če niso izpolnjeni pogoji soglasja
za priključitev. |
Če odpadna voda
uporabnika ogroža javno kanalizacijo, delovanje čistilne naprave ali
ogroža zdravje ljudi, je upravljavec dolžan prekiniti odvajanje odpadnih
voda, tudi če o tem ni mogoče obvestiti uporabnika. |
Če se uporabnik
oskrbuje z vodo iz javnega vodovoda, ki je v upravljanju upravljavca
javne kanalizacije, se prekinitev iz prejšnjega odstavka izvede s
prekinitvijo dobave vode iz javnega vodovoda za čas, dokler ni
odpravljen vzrok prekinitve. |
Uporabnik mora
plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve, ter škodo na vseh
objektih in napravah javne kanalizacije, kot tudi škodo, povzročeno
okolju, ki je nastala po njegovi krivdi ob izpustu neprimerne odpadne
vode. |
19. člen |
Upravljavec ima
pravico za krajši čas prekiniti odvajanje in čiščenje odpadne vode
zaradi vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, vendar mora o času in
trajanju prekinitve obvestiti uporabnike na krajevno običajen način ali
neposredno. |
20. člen |
Upravljavec ima
pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje in čiščenje odpadnih
voda v primeru višje sile (potres, poplave, izlivi škodljivih snovi v
kanalizacijo, izpad električne energije, večje okvare na javni
kanalizaciji ipd.), o tem pa mora čim prej obvestiti uporabnika in
postopati v skladu s sprejetimi načrti za take primere. |
VIII. ODVAJANJE
ODPADNIH VODA NA OBMOČJIH BREZ KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA |
21. člen |
Na območjih, kjer ni
zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, se morajo komunalne odpadne vode
zbirati v MKČN, ki je v upravljanju lastnika stavbe, lahko pa tudi v
nepretočni greznici, če upravljavec nepretočne greznice zagotavlja njeno
praznjenje z uporabo storitev javne službe, izvajalec javne službe pa
čiščenje prevzete komunalne odpadne vode in blata v komunalni čistilni
napravi. |
Če je več stavb na
geografsko zaokroženem območju, na katerem komunalne odpadne vode ni
treba odvajati v javno kanalizacijo, in je skupna obremenitev zaradi
odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se komunalna odpadna voda, ki
v njih nastaja, lahko odvaja v kanalizacijo, ki nima statusa javne
kanalizacije in čisti v MKČN, ki je namenjena skupnemu čiščenju, lahko
pa se zbira v nepretočni greznici, če je njeno praznjenje zagotovljeno v
okviru storitev javne službe. |
22. člen |
Odvajanje komunalne
odpadne vode v pretočne greznice ni dovoljeno, razen če gre za obstoječo
greznico in še ni potekel rok za prilagoditev odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode, določen v predpisih, ki urejajo emisijo snovi
pri odvajanju odpadne vode iz MKČN. |
Investitor stavbe, v
kateri bo nastajala komunalna odpadna voda, mora kot dokaz o
izpolnjevanju zahtev v zvezi z ustreznim načinom odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode, pridobiti potrdilo izvajalca javne službe. Iz
potrdila mora, v odvisnosti od izbranega načina odvajanja komunalne
odpadne vode, biti razviden kraj namestitve MKČN, zmogljivost in način
čiščenja, oziroma kraj namestitve nepretočne greznice in zmogljivost
zbiranja komunalne odpadne vode, ter njena največja predvidena letna
količina. |
23. člen |
V okviru javne službe
mora njen izvajalec uporabnikom, kot lastnikom stavb iz tega poglavja
zagotoviti: |
– redno praznjenje
nepretočnih greznic in obdelavo prevzete odpadne komunalne vode v
čistilni napravi, |
– prevzem blata iz
pretočnih greznic in iz MKČN najmanj enkrat na štiri leta in obdelavo
blata na čistilni napravi, ki je opremljena za obdelavo blata,
|
– obratovalni
monitoring za MKČN iz prejšnje alinee, |
– izdajo potrdil in
strokovnih ocen v skladu s prepisom, ki ureja emisijo snovi pri
odvajanju odpadne vode iz MKČN, in jih z naznanilom v sredstvih javnega
obveščanja ali na krajevno običajen način obvestiti o rokih, času in
načinu praznjenja nepretočnih greznic oziroma prevzemanja blata iz
pretočnih greznic oziroma MKČN. Uporabniki storitev so za namen
praznjenja dolžni izvajalcu omogočiti in dopustiti dostop do greznic
oziroma MKČN z vozili. |
24. člen |
Za izvedbo storitev v
roku, določenem v obvestilu iz prejšnjega člena, naročilo uporabnika
storitve ni potrebno. Potrebno izvedbo storitve izven tega roka mora
uporabnik naročiti pri izvajalcu storitve javne službe, ta pa je
uporabnika dolžan obvestiti o okvirnem času, ko bo storitev opravil. |
IX. VIRI FINANCIRANJA
IN OBRAČUN STORITVE JAVNE SLUŽBE |
25. člen |
Viri financiranja
javne službe so plačilo uporabnikov za posamezne storitve, kot tudi
pokrivanje stroškov iz občinskega proračuna v zvezi z vzdrževanjem in
čiščenjem kanalizacijskega omrežja za odvajanje padavinske vode z javnih
občinskih površin ter stroškov za izvajanje od občine prenesenih
strokovno tehničnih in razvojnih nalog v zvezi z javno službo. |
26. člen |
Cena storitev javne
službe se oblikuje skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen
storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
Cena storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode je sestavljena iz omrežnine, stroškov izvajanja storitev
javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode
in stroškov okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja
komunalne in padavinske odpadne vode, ki se pri kalkulaciji cene in na
računu prikazujejo ločeno. |
Občinski svet daje
soglasje k ceni posamezne storitve odvajanja komunalne in padavinske
odpadne vode na predlog izvajalca javne službe, če z drugimi predpisi ni
določeno drugače. Izvajalec mora pri predlogu cene upoštevati različne
naloge, ki se izvajajo v okviru te javne službe in zahtevane standarde,
ki morajo biti izpolnjeni pri opravljanju storitev. Vsako leto
najkasneje do 31. marca mora izvajalec javne službe predložiti občini v
soglasje poslovni načrt, v katerem so upoštevani vsi kvalitativni in
kvantitativni parametri izvajanja posamezne javne službe, vključno s
kalkulacijo cene po predpisu, ki ureja oblikovanje cen storitev obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
27. člen |
Omrežnina je del
cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, namenjene odvajanju
in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. Določi se na letni
ravni in se deli po dvanajstinah ter obračuna uporabnikom, katerih
objekti imajo vgrajen vodomer, upoštevaje zmogljivost priključka,
določeno z močjo vodomera in pretokom v m3/h, skladno z določbami iz
Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja. oziroma se obračuna v enakih
intervalih, kot se obračunajo stroški te javne službe, ko gre za
storitve v zvezi z obstoječimi greznicami ali MKČN. |
28. člen |
Tisti del stroškov
odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode, ki se delijo glede na
dobavljeno količino pitne vode, se pri uporabnikih z merilno napravo
obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode in sicer v mesečnih
akontacijah, določenih glede na dejansko porabo v preteklem obračunskem
obdobju. Če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski
vodomer v okvari, ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati
obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v
zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem obdobju. Če še ni bilo nobenega
obračuna, se določi povprečna poraba na osnovi primerljivih podatkov o
porabi pitne vode v Občini Ajdovščina za preteklo leto. |
V primeru, da
stanovanjska stavba, za katero se opravljajo storitve javne službe, ni
opremljena z vodomerom, se za obračun dela stroškov iz prejšnjega člena
upošteva višina največje normirane porabe pitne vode, določene z
republiškim predpisom, ki urejajo oblikovanje cen storitev obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
29. člen |
Uporabniki, ki vodo
uporabljajo v reprodukcijske namene (jo vgrajujejo v izdelke, uparjajo,
uporabljajo v kmetijski proizvodnji in podobno), in odpadno vodo
odvajajo v vodotok ali v ponikanje, imajo pravico zahtevati, da se jim
delež uporabljene vode odšteje pri obračunu storitve odvajanja in
čiščenja odpadnih voda ter pri obračunu takse za obremenjevanje voda, če
imajo vgrajen števec za merjenje velikosti tega deleža. |
V primerih, ko je na
internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo s pitno
vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim
vodomerom, izda upravljavec račun za storitev odvajanja komunalne in
padavinske odpadne vode in storitev čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode, ali pooblaščenemu upravljavcu internega vodovoda ali pa
posameznim uporabnikom po enakih kriterijih razdelitve, kot velja za
porabljeno vodo. |
30. člen |
Cena storitve
odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh zajema stroške
omrežnine in druge stroške odvajanja in čiščenja, ki se obračunavajo
glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe, s
katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, oziroma
se čisti na komunalni čistilni napravi. |
31. člen |
Enota količine
storitve za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode z
javnih površin je izražena v EUR/m3 dobavljene pitne vode iz omrežja, če
iz nje nastaja odpadna voda v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in
čiščenje odpadnih voda in velja tudi za prevzem komunalne odpadne vode
iz nepretočnih greznic in njen odvoz ter ravnanje z njo na komunalni
čistilni napravi. |
Enota količine
storitve za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode s
streh je izražena v EUR/m3 in se obračunava glede na količino padavin,
ki padejo na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna
voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni
napravi. |
Enota količine
storitve prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali
MKČN je izražena v EUR/m3 uporabnega volumna usedalnika blata.
|
Enota količine
storitve obratovalnega monitoringa je izražena v EUR/enkratno storitev. |
32. člen |
Račun mora uporabnik
plačati v roku, navedenem na položnici ali računu. Uporabnik lahko
sporoči upravljavcu pisni ugovor na obračun, najkasneje v osmih dneh po
prejemu računa ali položnice. Če uporabnik ne plača zaračunanega zneska
v roku in upravljavcu ne pošlje pisnega ugovora na obračun, mu
upravljavec izda opomin. Upravljavec je dolžan pisno odgovoriti na
ugovor uporabnika v petnajstih dneh. Če uporabnik ne plača zaračunanega
zneska niti v 15 dneh po izdanem opominu, lahko upravljavec predlaga
izvršbo. |
IX. POSEBNE STORITVE |
33. člen |
Kot posebne storitve
zaradi uporabe objektov javne kanalizacije, ki niso storitve obvezne
občinske gospodarske javne službe, mora njen upravljavec v okviru
zmogljivosti javne kanalizacije zagotoviti odvajanje in čiščenje
industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, kot tudi
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo s površin, ki niso javne površine. |
34. člen |
Lastnik stavbe, v
kateri nastaja industrijska odpadna voda, ki se odvaja v javno
kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi (v
nadaljevanju: industrijski uporabnik) kot tudi lastnik površine, ki ni
javna površina, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno
kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi, lahko
odvaja v javno kanalizacijo samo take odpadne vode, ki ustrezajo
predpisom o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz posameznih
proizvodenj in obratov in predpisom o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaževanja, oziroma kot so določene v
soglasju za kanalski priključek. |
Določbe, ki se
nanašajo na priključevanje in na uporabo javne kanalizacije in veljajo
za uporabnike storitev javne službe, se smiselno uporabljajo tudi za
industrijske uporabnike. |
35. člen |
Industrijski
uporabnik, pri katerem nastaja odpadna voda, ki ni primerna za odvajanje
v javno kanalizacijo, mora to vodo predhodno očistiti, oziroma
nevtralizirati. Odpadne vode, ki niso primerne za odvajanje v javno
kanalizacijo, ni dovoljeno redčiti z neonesnaženo pitno, hladilno ali
drenažno vodo z namenom, da bi z redčenjem dosegli dovoljene
koncentracije nevarnih snovi oziroma zahtevane lastnosti. |
36. člen |
Industrijski
uporabnik mora na lastne stroške zgraditi in vzdrževati kontrolno mesto
pred izpustom odpadne vode v javno kanalizacijo. Merilno mesto mora biti
opremljeno z ustreznim merilcem, ki mora biti atestiran in umerjen s
strani pooblaščene inštitucije. |
37. člen |
Industrijski
uporabnik, ki je zavezanec za zagotavljanje prvih meritev in emisijskega
monitoringa odpadne vode, mora kontrolirati sestavo odpadne vode in
poročila o le-teh, ki so izdelana skladno s predpisi, tekoče posredovati
upravljavcu. Poročilo o obratovalnem monitoringu mora upravljavcu
posredovati v pisni ali elektronski obliki, do 31. marca tekočega leta
za preteklo leto, seznanjati ga mora o vseh spremembah kvalitete in
količine odpadne vode, kot tudi o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so
zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali zaradi
vzrokov višje sile odtekle v javno kanalizacijo. |
Rezultati in poročila
obratovalnega ter emisijskega monitoringa odpadne vode, zapisi meritev,
predvidene evidence in podatki iz dokumentacije industrijskega
uporabnika, morajo biti upravljavcu javne kanalizacije vedno na
razpolago. Prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod se
izvajajo skladno s predpisi in jih je dolžan zagotoviti uporabnik na
lastne stroške. Upravljavec javne kanalizacije lahko naroči izredne
meritve emisije odpadne vode, ki jih je industrijski uporabnik dolžan
dopustiti in tudi plačati, če emisije presegajo parametre iz zadnjega
poročila emisijskega monitoringa, sicer jih plača naročnik. |
38. člen |
Industrijski
uporabnik mora skleniti pogodbo o odvajanju in čiščenju industrijske
odpadne vode z upravljavcem javne kanalizacije, ki na osnovi odčitkov
merilca pretoka mesečno izvaja obračun teh posebnih storitev.
|
Industrijskim
uporabnikom se odvajanje odpadne vode obračunava kot zmnožek količine
odvedene odpadne vode in cene za odvajanje, čiščenje odpadne vode pa kot
zmnožek količine odvedene vode, faktorja obremenjevanja odpadne vode in
cene čiščenja. |
Faktor obremenitve se
za vsakega industrijskega uporabnika izračuna za obdobje enega leta na
podlagi količine odpadne vode in vrednosti posameznih parametrov,
dobljenih iz poročila oziroma meritev za predhodno koledarsko leto. Ceno
odvajanja in ceno čiščenja določi upravljavec javne kanalizacije, potrdi
pa občinski svet. |
39. člen |
Na podlagi podatkov
prejetega obratovalnega monitoringa industrijskega uporabnika, pripravi
upravljavec javne kanalizacije do 30. junija tekočega leta aneks k
pogodbi, v katerem se določi cena čiščenja odpadne vode za obdobje od 1.
julija tekočega leta do 30. junija naslednjega leta. Aneks z novo
izračunano ceno čiščenja se pripravi in ponudi v podpis tudi, če
rezultati izrednih meritev pri industrijskem uporabniku pokažejo
preseženo obremenjenost odpadne vode. Cena čiščenja odpadne vode se
izračuna za vsako merilno mesto posebej. |
40. člen |
Za odvajanje
padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne,
mora uporabnik predhodno pridobiti soglasje upravljavca. Obračun
odvajanja in čiščenja odpadne padavinske vode, kot posebne storitve,
izvaja upravljavec mesečno, na podlagi podatkov o velikosti in vrsti
površine, s katere se padavinska voda odvaja. |
X. OBVEZNOSTI
IZVAJALCA |
41. člen |
Izvajalec javne
službe ima pri izvajanju dejavnosti, poleg ostalih nalog, ki mu jih v
okviru storitev javne službe nalaga ta odlok, še naslednje obveznosti:
|
– zagotavljati
normalno delovanje javnega kanalizacijskega omrežja, ki mu je izročeno v
upravljanje, v okviru razpoložljivih kapacitet ter pravočasno
pripravljati predloge za planiranje obnove, širitve in dopolnitve
omrežij javne kanalizacije; |
– javno službo
izvajati v skladu s programom oskrbe odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne in padavinske vode, ki mora biti sestavni del programa za
obvladovanje kakovosti poslovanja javnega podjetja in mora vsebovati
podatke, določene v republiškem pravilniku; |
– redno obračunavati
stroške storitev javne službe po veljavnem ceniku; |
– uporabniku izstavi
potrdilo o opravljeni storitvi iz 23. člena tega odloka; |
– letno voditi
evidenco o podatkih, določenih v republiškem pravilniku; |
– kot povzročitelj
odpadkov izdelati načrt ravnanja z blatom, nastalim pri izvajanju javne
službe (ta mora biti izdelan v skladu z operativnim programom, ki ureja
ravnanje z blatom komunalnih čistilnih naprav). |
XI. OBVEZNOSTI
UPORABNIKOV |
42. člen |
Uporabniki storitev,
ki se izvaja preko javne kanalizacije, imajo naslednje obveznosti:
|
– zgraditi interno
kanalizacijo v skladu s predpisi in izdanim soglasjem upravljavca ter jo
redno čistiti in vzdrževati; |
– odvajati v
kanalizacijo samo odpadne vode, ki ne prekoračujejo mejnih koncentracij
nevarnih snovi in dopustnih temperatur, določenih z uredbo o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda; |
– obveščati izvajalca
o okvarah na javni kanalizaciji, priključku, merilnih napravah ter o
vseh pojavih, ki imajo vpliv na delovanje javne kanalizacije;
|
– urediti medsebojno
delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera
in sporočiti upravljavcu naslovnika in plačnika računov; |
– redno plačevati
odvajanje in čiščenje odpadnih voda, na podlagi izdanih računov.
|
Uporabniki storitev,
ki se ne izvaja preko javne kanalizacije, pa imajo naslednje obveznosti:
|
– redno vzdrževati
nepretočne greznice, obstoječe greznice ter MKČN, ter občasno preverjati
njihove tehnične brezhibnosti, ali prenos teh nalog s pogodbo na drugo
pravno osebo, ki izvaja te storitve; |
– izvajalcu storitve
praznjenja greznic oziroma prevzema blata iz MKČN na njegov poziv
posredovati podatke, potrebne za vodenje evidenc in mu omogočiti dostop
in praznjenje teh objektov; |
– redno plačevati
storitve javne službe na podlagi izdanih računov; |
– hraniti potrdilo
izvajalca javne službe o opravljeni storitvi praznjenja nepretočne
greznice, obstoječe greznice ali MKČN in ga v primeru inšpekcijskega
nadzora predložiti pooblaščeni osebi. |
XII. NADZOR |
43. člen |
Nadzor nad izvajanjem
določb tega odloka opravlja občinska inšpekcija. Ko gre za ravnanje v
nasprotju z zahtevami tega odloka, za katerega je določena globa, lahko
vodi postopek in izdaja plačilne naloge o prekršku, uradna oseba, ki ima
najmanj peto stopnjo izobrazbe in opravljen preizkus znanja, določen z
zakonom, ki ureja prekrške. Za vodenje upravnega postopka in izdajo
odločb o prekrških pa je pristojna uradna oseba inšpektorata, ki ima
najmanj sedmo stopnjo izobrazbe in opravljen preizkus znanja, določen z
zakonom, ki ureja prekrške. |
XIII. KAZENSKE
DOLOČBE |
44. člen |
Z globo 1.000 € se
kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če: |
– lastnike objektov,
v katerih nastajajo odpadne vode, v roku ne obvesti, da je obvezna
priključitev njihove notranje kanalizacije na javno kanalizacijo (9.
člen tega odloka); |
– ne izvede oziroma
ne dovoli izvedbe priključitve, čeprav so izpolnjeni pogoji za
priključitev, ne izvaja nadzora, v kolikor ni sam izvajalec priključka,
oziroma, če ne vodi evidence o stavbah, priključenih na kanalizacijo, o
priključkih stavb in trasah teh priključkov (11. člen tega odloka);
|
– ne prekine
odvajanja in čiščenja odpadnih voda, oziroma o tem ne obvesti
uporabnika, ko je to dolžan storiti (18. člen tega odloka); |
– ne izvaja
obveznosti, določenih v 23. členu tega odloka, za uporabnike na območju
brez kanalizacije. |
Z globo 200 € se
kaznuje za prekršek odgovorna oseba upravljavca, če stori dejanje iz
prejšnjega odstavka. |
45. člen |
Uporabnik storitve
javne službe stori prekršek, če: |
– v predpisanem roku
po prejemu obvestila upravljavca svoje stavbe ne priključi na javno
kanalizacijo; |
– obstoječe greznice
ali MKČN, v katere se je iz stavb odvajala odpadna voda, ne opusti,
izprazni in izključi iz sistema za odvajanje odpadne vode (9. člen tega
odloka); |
– se priključi na
javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca ali v nasprotju z njegovim
dovoljenjem, oziroma brez soglasja upravljavca dovoli priključitev
objekta drugega lastnika na svojo kanalizacijo (12. člen tega odloka);
|
– ne izpolnjuje
katere od obveznosti, kot je določena zanj, kot uporabnika storitve
javne službe (42. člen tega odloka); in se zanj kaznuje z globo 1.000 €,
v primeru da gre za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika
ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, oziroma se kaznuje z
globo 200 €, če gre za posameznika ali odgovorno osebo pravne osebe,
samostojnega podjetnika in posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost. |
XIV.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
46. člen |
Do izdelave evidence
streh, s katerih se odpadna padavinska voda odvaja v javno kanalizacijo,
se cene za storitve odvajanja in čiščenja padavinske vode s streh ne
oblikuje in ne zaračunava. |
47. člen |
Ne glede na določbe
tega odloka, ki se nanašajo na oblikovanje cene za storitev odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne vode, se do izteka štiriletnega obdobja za
prvo izvedbo praznjenja obstoječih greznic, uporablja dosedanja cena za
storitve te javne službe. |
48. člen |
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in
padavinskih voda (Uradni list RS, št. 38/01, 65/06, 101/06 – popr. in
105/06). |
49. člen |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 355-3/2009 |
Ajdovščina, dne 30.
novembra 2009 |
Župan |
Občine Ajdovščina
|
Marjan Poljšak l.r. |