|
|
Na podlagi drugega odstavka 27. člena v povezavi z 72.
členom
zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in popr.
8/03) sprejme župan Občine Komen |
|
|
|
P R O G R A M P R I P R A V E |
|
|
|
občinskega lokacijskega načrta za staro jedro naselja Štanjel |
|
|
|
I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo občinskega
lokacijskega načrta |
|
|
|
Kras je zaradi naravnih in ustvarjenih danosti identitetna
in razpoznavna kulturna krajina. Njene sestavine: zemljepisna lega,
oblikovana narava in okoljske, zgodovinske ter kulturne vrednosti
grajenih struktur, predstavljajo kakovostno izhodišče turističnemu
razvoju. |
|
|
|
Turizem na Krasu ni nova gospodarska dejavnosti, je zvezno
prisotna. Zaradi tradicionalno oblikovanih posebnosti prostora (med
katerimi izstopajo kamnoseške mojstrovine, vidne v številnih značilno
oblikovanih kamnitih zaščitnih zidovih, ki prepredajo obdelane površine
in kamnitih poteh, ki združujejo preprosto in posebno likovno oblikovane
kamnite hiše v naselja), ki so v sodobni turistični dejavnosti vedno
bolj cenjene, pa naj bi ta panoga postala celo vodilna. |
|
|
|
Med grajenimi strukturami, ki identiteto in razpoznavnost
kulturne krajine pomembno sooblikujejo, je po interdisciplinarnih ocenah
posebej vreden Štanjel. Naselje, ki leži na presečišču regionalnih
lokalnih cest in železnice ima staro naselbinsko jedro razglašeno za
kulturni spomenik in zavarovano z odloki: odlok o razglasitvi naravnih
znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju Občine Sežana (1992) in
odlok o razglasitvi dela Ferrarijevega vrta kot spomenika državnega
pomena (1999). |
|
|
|
V preteklosti je bil nastanek in razvoj naselbine pogojen
s središčno komunikacijsko točko v pokrajini in obliko zemljišča, ki je
omogočila gradnjo na vidnem, v prostoru izpostavljenem mestu. In prav
lega naselja na stičišču komunikacij in njen dominanten položaj v
kulturni krajini, sta poleg enkratne in neponovljive prostorske celote
stare grajene strukture z oblikovanimi naravnimi danostmi, ki to
strukturo obdajajo, še danes pomembni vrednosti, ki jo mora bodoči
usmerjen razvoj naselja izkoristiti. |
|
|
|
V zadnjem obdobju, namreč opisane prostorske in tudi
identitetne vrednosti grajene strukture starega Štanjela, v razvojno
urejanje naselja niso bile vključene. Opazno je pretrganje kontinuitete
in degradacija naselbinskih kakovosti. |
|
|
|
Zatečeno stanje zahteva novo razvojno načrtovanje, ki bo
izpeljano tako, da bo pretrgana kontinuiteta v urbanem in arhitekturnem
razvoju Štanjela ponovno vzpostavljena. Staro, ki predstavlja posebne
vrednosti in tudi možnosti (turizem) za boljši razvoj novega, bo
potrebno z razvojno prenovo povezati v enovit organizem. Le tako bo
mogoče izpolniti v vrednostnih dokumentih že oblikovano vizijo, v kateri
je Štanjel postavljen za enega od bodočih stebrov
turistično-gospodarskega razvoja širšega območja – kraške regije. |
|
|
|
Prostorski razvoj obravnavanega območja opredeljuje
dolgoročni plan Občine Sežana za obdobje 1986–2000 in družbeni plan
Občine Sežana za obdobje 1986–1990 oba za območje Občine Komen (Uradni
list SRS, št. 14/88, Primorske novice – Uradne objave, št. 1/89, 3789,
5/92 in 18/93 in Uradni list RS, št. 28/95, 50/97) spremenjen in
dopolnjen z odlokom o uskladitvi dolgoročnega plana Občine Sežana za
obdobje 1986–2000 s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana SR
Slovenije za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 13/89). |
|
|
|
V postopku je izdelava urbanistične zasnove kot sestavnega
dela sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov Občine
Komen, ki bo oblikovala razvojno vizijo obravnavanega območja. |
|
|
|
Za posege na območju starega jedra Štanjel je potrebno
pripraviti lokacijski načrt, ki bo oblikovan v soglasju z novo razvojno
vizijo in upoštevanjem smernic varstva kulturne dediščine. |
|
|
|
Vsebinska izhodišča za pripravo programa priprave
predstavljajo naslednja gradiva: |
|
|
|
– program celostnega razvoja podeželja CRPOV za
naselja: Hruševica, Kobjeglava, Kobdilj, Lukovec in Štanjel v Občini
Komen, Razvojna agencija ROD, |
|
|
|
– regionalni razvojni program za južno Primorsko
2002–2006, gradivo za programski odbor (predlog), Koper, julij 2002, |
|
|
|
– regionalni inovativni program razvoja podeželja za
območje zgornje vipavske doline in komenskega krasa, občine: Vipava,
Ajdovščina, Komen, oktober 2001, |
|
|
|
– pilotni projekt Kras, Skupen razvojni program Kraške
regije, 2002, |
|
|
|
– pilotni projekt Kras, september 2002, Izvedbeni del
Skupnega razvojnega programa 2003–2006 občin Divača, Hrpelje–Kozina,
Komen in Sežana ter kraškega dela občin Koper in Miren-Kostanjevica, |
|
|
|
– Štanjel – Programska zasnova za naselje Štanjel,
junij 1999. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. |
|
|
|
II. Predmet in programska izhodišča občinskega lokacijskega načrta |
|
|
|
Predmet izdelave občinskega lokacijskega načrta je
prostorska ureditev regionalnega pomena, ki obsega: |
|
|
|
– v konservatorskem načrtu iz leta 1998 zaščiteno
območje, |
|
|
|
– z odlokom Ministrstva za kulturo št. 3852 iz leta
1999 zaščiteno območje Ferrarijevega vrta, |
|
|
|
– območje minimalnega radija zaščite, ki obsega tudi
poti, ki so vas povezovale z zaledjem, obrambni sistem naselja in
celotno nekdanjo lastnino E. Ferrarija. |
|
|
|
Programska izhodišča bodo sledila programskim izhodiščem
urbanistične zasnove za Štanjel in Kobdilj, ki je v postopku izdelave. |
|
|
|
Zaradi vrednosti kulturne dediščine, prostorskih vrednosti
in vrednosti, ki jih naselje predstavlja kot pomemben turistični in
razvojni potencial širšega območja Štanjela in Kobdilja je območje
starega jedra naselja Štanjela izjemnega pomena za Južno primorsko
regijo in tudi državo Slovenijo. |
|
|
|
Cilj izdelave občinskega lokacijskega načrta: |
|
|
|
Štanjel je privlačen za obiskovalce zaradi zanimive in
relativno ohranjene, enkratne ter neponovljive prostorske celote, ki
vključuje oblikovano naravno krajino ter bogato kulturno dediščino.
Prevladuje prostorska kvaliteta celote v značilnem, izjemno krajinskem
okviru. Poseben problem za revitalizacijo starega vaškega jedra naselja
Štanjel predstavlja odsotnost komunalne infrastrukture, izdelane na
sodoben način z upoštevanjem varstva okolja (čistilna naprava) oziroma
kulturne dediščine. |
|
|
|
Iz zapisanega dejstva izhaja cilj prostorskega urejanja,
ki bo dosežen z novimi dokumenti in je: |
|
|
|
Da se ob hkratnem ščitenju prostorskih kvalitet razvije
taka gospodarska osnova, ki bo omogočala: |
|
|
|
– ohranitev kakovostnega okolja in dediščine, |
|
|
|
– prilagoditev zgodovinskega naselja dejanskim
potrebam današnjega časa, |
|
|
|
– ohranitev naravne, zgodovinske in arhitekturne
vrednosti starega jedra Štanjela, |
|
|
|
– zaustavitev in postopno odpravo degradacijskih
procesov, |
|
|
|
– trajno izboljšavo življenja na območju obdelave. |
|
|
|
Prevladujoč delež v naselbinski rabi prostora naj tvori
prenova, s katero je moč pridobiti nove bivalne površine, ki naj v
naselju prevladujejo. Varujejo in revitalizirajo naj se vsi objekti
kulturne dediščine, kjer je moč planirati stanovanjsko rabo, uslužno
obrt, trgovino, poslovne, upravne, gostinske in podobne dejavnosti, ki
morajo biti primerne lupini. Varstvo dediščine naj bo aktivno. Pri
morebitnem preoblikovanju starih delov naselja naj se ščiti značilne
gabarite ter silhueto naselbinskega jedra s posameznimi prostorskimi
dominantami. |
|
|
|
Dne 7. 10. 2003 je Občina Komen skladno z 28. členom
ZUreP-1 sklicala prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in
uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne
skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti
glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve. |
|
|
|
Datum ter kraj in čas zbora konference je pripravljavec
javno objavil na oglasnih deskah vaških skupnosti Štanjel in Kobdilj. |
|
|
|
Na prostorsko konferenco so bili osebno vabljeni nosilci
urejanja prostora, ki so navedeni v III. točki tega programa priprave
ter druga interesna združenja in predstavniki organizirane javnosti.
Prav tako so bili o prostorski konferenci osebno obveščeni vsi občani
naselij Štanjel in Kobdilj. |
|
|
|
Na prostorski konferenci so bila posredovana naslednja
priporočila oziroma usmeritve: |
|
|
|
– predstavnica Direkcije RS za ceste je opozorila na
obveznost celovitega reševanja prometa na državni cesti predvsem z
vidika prometne varnosti, pri čemer je potrebno zagotoviti primerno
priključevanje na državno cesto ter ustrezno reševati postajališča in
parkirne površine za množični turizem, |
|
|
|
– predstavnik požarnega inšpektorata je poudaril na
posebno obravnavo požarne ogroženosti območja, |
|
|
|
– predstavnik Komunalno stanovanjskega podjetja Sežana
je opozoril na potrebo ustrezno rešitev ravnanja z odpadnimi vodami ter
posebej poudaril racionalnost odločitve glede tehnologije čistilne
naprave. Hkrati je potrebno v lokacijskem načrtu določiti potrebna mesta
za ločeno zbiranje odpadkov, |
|
|
|
– predstavnik podjetja Telekom Slovenije je seznanil
navzoče z aktivnostmi pripravi projektne dokumentacije za pridobitev
gradbenega dovoljenja za telekomunikacijski vod Dutovlje–Branik. Hkrati
je opozoril na neurejeno stanje telekomunikacijske opremljenosti starega
Štanjela in območja gradu, |
|
|
|
– predstavnik podjetja Elektro Primorska je opozoril
na potrebno sočasnost izgradnje infrastrukture ter probleme in potrebne
aktivnosti za takšno izvedbo projekta, |
|
|
|
– predstavnik vaške skupnosti Štanjel je opozoril na
ključne probleme prebivalcev, ki so predvsem: neurejena komunalna
infrastruktura ter neurejen prometni režim območja. |
|
|
|
III. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki bodo sodelovali
pri pripravi občinskega lokacijskega načrta |
|
|
|
Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom
izdelave občinskega lokacijskega načrta podati smernice za njegovo
pripravo, k dopolnjenemu predlogu občinskega lokacijskega načrta pa
mnenje, so: |
|
|
|
1. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Uprava
RS za varstvo narave, Vojkova 1/b, 1000 Ljubljana; |
|
|
|
2. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo,
Republiška direkcija za varstvo okolja in urejanje voda, izpostava
Koper, Pristaniška 12, 6000 Koper; |
|
|
|
3. Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS,
Enota Postojna, Ljubljanska 50a, 6230 Postojna; |
|
|
|
4. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Postojna, Ulica 1. maja
7, p.p. 157, 6230 Postojna; |
|
|
|
5. Direkcija Republike Slovenije za ceste, izpostava
Koper, Ulica 15. maja 14, 6104 Koper; |
|
|
|
6. Zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne
dediščine, Območna enota Nova Gorica, Delpinova 16, 5000 Nova Gorica; |
|
|
|
7. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
Območna enota Nova Gorica, Delpinova 16, 5000 Nova Gorica; |
|
|
|
8. Slovenske železnice, Kolodvorska ulica 11, 1000
Ljubljana; |
|
|
|
9. Komunalno stanovanjsko podjetje d.d. Sežana,
Partizanska 2, 6210 Sežana; |
|
|
|
10. Elektro Primorska d.d., Erjavčeva 22, 5000 Nova
Gorica; |
|
|
|
11. Kraški vodovod Sežana d.o.o., Bazoviška 6, 6210
Sežana; |
|
|
|
12. Telekom Slovenije, PE Koper, Kolodvorska cesta 9,
6000 Koper; |
|
|
|
13. Občina Komen, v delih, kjer so upravljavci
komunalne in druge infrastrukture, Komen 86, 6223 Komen. |
|
|
|
Pobudnik, pripravljavec in naročnik lokacijskega načrta je
Občina Komen, Komen 86, 6223 Komen. Izdelovalca izbere naročnik po
predpisih o oddaji javnega naročila. |
|
|
|
IV. Seznam potrebnih strokovnih podlag in način njihove pridobitve |
|
|
|
Pri izdelavi strokovnih podlag in občinskega lokacijskega
načrta je treba upoštevati naslednja že izdelana gradiva in projekte: |
|
|
|
– Štanjel in Kobdilj – strokovne podlage za
urbanistično zasnovo. Pilotni projekt kras, delavnica, avgust 2002, |
|
|
|
– Marco Pozzetto, 1998, Maks Fabiani. MGS Press
Trieste, |
|
|
|
– arhitekturni popis hiš v starem Štanjelu, Oktober
1998. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, |
|
|
|
– Štanjel – Programska zasnova za naselje Štanjel,
junij 1999. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, |
|
|
|
– Štanjel – širše območje, konservatorske smernice za
varovanje kulturne dediščine, |
|
|
|
– Štanjel – ožje območje: konservatorski program.
Marec 1999, ZVNKD Nova Gorica, |
|
|
|
– digitalni topografski načrt, |
|
|
|
– digitalni katastrski načrt, ortografija in 3D model, |
|
|
|
– arheološke raziskave SV stolpa v Štanjelu, maj 1999
Goriški muzej, |
|
|
|
– Vesna Škafar, 2001 Štanjel – San Daniele del Carso,
Conservacione e progetto, |
|
|
|
– v smeri razvojnega načrta dediščine Štanjela. April
2002, Mednarodni konservatorski center Raymond Lemaire, Katoliška
univerza Leuven, |
|
|
|
– komunalna infrastruktura na širšem območju Štanjela
2000, Sežana, Kars projektiranje in inženiring, |
|
|
|
– Kras med Štanjelom in Devinom, ureditev vinotek in
informacijskih centrov v Štanjelu in Devinu, |
|
|
|
– načrt kanalizacije in komunalne čistilne naprave,
Odvajanje in čiščenje odpadnih vod naselij Štanjel in Kobdilj 2001,
Sežana Krasinvest, |
|
|
|
– revitalizacija Štanjelskega gradu. 2002, Komen,
Občina Komen, |
|
|
|
– trije trgi, 2001, Občina Komen, Uniarh d.o.o., |
|
|
|
– Štanjel – Grad (EŠD 7244), konservatorski program
(Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica, december 2001), |
|
|
|
– strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine
Občina Komen. |
|
|
|
V postopku priprave mora naročnik pridobiti naslednje
strokovne podlage na katerih bodo temeljile rešitve lokacijskega načrta: |
|
|
|
– analiza obstoječega stanja prometa na območju
obdelave v povezavi s širšim območjem (motorni promet, mirujoči promet,
peš promet, kolesarski promet, urgentni promet, javni promet); |
|
|
|
– dopolnitev geodetskih podlag v M 1:500; |
|
|
|
– analiza požarne ogroženosti območja; |
|
|
|
– ničelno stanje okolja in idejne rešitve in ukrepi za
preprečitev negativnih vplivov načrtovanih ureditev na okolje, kulturno
dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, idejne rešitve in ukrepi
za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove
habitate, vključno z idejno ureditvijo morebitnih izravnalnih ukrepov; |
|
|
|
– inženirsko geološke značilnosti območja, seizmičnost
in stabilitetne razmere; |
|
|
|
– geomorfološke značilnosti območja urejanja; |
|
|
|
– strokovne podlage glede socialnih in ekonomskih
vplivih načrtovane ureditve; |
|
|
|
– podatke zemljiškega katastra in katastra stavb; |
|
|
|
– podatke iz zemljiške knjige o lastnikih in drugih
imetnikih stvarnih pravic; |
|
|
|
– preveritev programskih izhodišč glede predvidene
namenske rabe posameznih objektov iz programskih zasnov in drugih
izdelanih projektov; |
|
|
|
– variantne idejne zasnove načrtovane prostorske
ureditve, izdelana tako, da vključuje vse funkcionalne, urbanistične,
krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve z
ustreznim poročilom in utemeljitvijo; |
|
|
|
– idejne zasnove posameznih elementov prostorske
ureditve (ambientalne ureditve), izdelane kot posamezni načrti, tako da
vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in
okoljevarstvene rešitve in ureditve z ustreznim poročilom in
utemeljitvijo; |
|
|
|
– idejne zasnove nove prometne ureditve, tudi v odnosu
do obstoječe z ureditvami mirujočega prometa; |
|
|
|
– idejne zasnove zaščite, prestavitve in ukinitve
obstoječih energetskih, vodovodnih in drugih priključkov in ureditev; |
|
|
|
– idejne zasnove in rešitve zbiranja komunalnih
odpadkov; |
|
|
|
– idejne zasnove oblikovanja krajine; |
|
|
|
– idejne zasnove možne faznosti izvedbe posameznih
ukrepov in rešitev. |
|
|
|
V postopku priprave mora izdelati Zavod za varstvo
kulturne dediščine – Gorica, strokovne podlage za varstvo kulturne
dediščine v skladu z 41. členom zakona o varstvu kulturne dediščine
(Uradni list RS, št. 7/99) in Zavod za varstvo narave – izpostava Gorica
izdelati naravovarstvene smernice v skladu s 97. in 98. členom zakona o
ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00 in 119/02). |
|
|
|
V postopku priprave lokacijskega načrta se lahko določijo
tudi morebitne dodatne strokovne podlage. |
|
|
|
V. Roki izdelave občinskega lokacijskega načrta |
|