Na podlagi
3. in 7. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN
in 57/11), 149. člena
Zakona
o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD,
66/06 - Odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09
- ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13), 21. in 29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10 in 40/12 - ZUJF),
Uredbe
o oskrbi s pitno vodo
(Uradni list RS, št. 88/12),
Uredbe
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode
(Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13), 3. in 17. člena
Zakona
o prekrških
(Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 21/13 in 111/13), 8. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Vojnik
(Uradni list RS, št. 59/06 ) in
Statuta Občine Vojnik
(Uradni list RS, št. 38/2011) je Občinski svet Občine Vojnik na 30.
redni seji dne 7.8.2014 sprejel |
|
ODLOK |
O
OSKRBI S PITNO VODO TER ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNE IN PADAVINSKE
ODPADNE VODE NA OBMOČJU OBČINE VOJNIK |
|
I.
Splošne določbe |
|
1. člen |
(vsebina odloka) |
Ta odlok
določa način izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s
pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine
Vojnik (v nadaljnjem besedilu: občina) in obsega: |
1.
organizacijsko in prostorsko zasnovo izvajanja javne službe, |
2.
vrsto in obseg storitev javne službe, |
3.
pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo, |
4.
pogoje za zagotavljanje odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode, |
5.
pravice in obveznosti izvajalca javne službe in uporabnikov, |
6.
obveznosti izvajalcev del, |
7.
obračun storitev javne službe, |
8.
izvajanje posebnih storitev, |
9.
vrsto objektov in naprav potrebnih za izvajanje javne službe, |
10.
prevzem objektov in naprav v upravljanje, |
11.
vzdrževanje hidrantnega omrežja in odjem vode iz hidrantov |
12.
ukrepe za zmanjšanje količine padavinske vode odvedene v javno
kanalizacijo, |
13.
javna pooblastila, |
14.
prekinitev dobave pitne vode in prekinitev odvajanja odpadne vode, |
15.
nadzor nad izvajanjem javne službe in kazenske določbe, |
16.
druge elemente, pomembne za izvajanje in razvoj javne službe. |
|
2. člen |
(uporaba predpisov) |
Za
vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz 1. člena tega odloka, ki
niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo zakonski in
podzakonski predpisi s področja varstva okolja. |
|
3. člen |
(storitev javne službe) |
(1) S
storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter
gradbenih inženirskih objektov iz javnega vodovoda, če se v njih
zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
|
(2) Ne
glede na prejšnji odstavek se za storitve javne službe ne šteje oskrba s
pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter
nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah ne glede na to, ali se
zagotavlja iz javnega vodovoda , če: |
1.
se
voda rabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba
pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom ki ureja vode, in
|
2.
iz
vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja
emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vodo in javno
kanalizacijo, |
(3) Ne
glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo
zagotavlja iz javnega vodovoda za storitve javne službe šteje: |
1.
oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu,
kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe. |
2.
oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin |
3.
oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo |
4.
oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi,
in |
5.
oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi
iz prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m³. |
(4) S
storitvami javne službe po tem odloku se zagotavlja: |
1.
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo, |
2.
prevzem komunalne odpadne vode in blata iz nepretočnih greznic,
obstoječe greznice in malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo,
manjšo od 50 populacijskih ekvivalentov (v nadaljevanju: PE), |
3.
čiščenje in obdelava komunalne odpadne vode in blata iz prejšnje alineje
na komunalni ali skupni čistilni napravi, |
4.
zagotavljanje izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa ali
ocene obratovanja za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo
manjšo od 50 PE, |
5.
prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo enako
ali večjo od 50 PE, ki niso objekti javne kanalizacije in so v lasti in
upravljanju lastnika ali lastnikov nestanovanjskih stavb, iz katerih se
odvaja komunalna odpadna voda, na območju poselitve, ki ni opremljeno z
javno kanalizacijo, |
6.
obdelava blata iz prejšnje alineje na komunalni ali skupni čistilni
napravi, |
7.
zagotavljanje izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa za male
komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, ki
niso objekti javne kanalizacije in so v lasti in upravljanju lastnika
ali lastnikov nestanovanjskih stavb, iz katerih se odvaja komunalna
odpadna voda, na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno
kanalizacijo, |
8.
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo z javnih površin in streh. |
(5)Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske
odpadne vode iz površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne
službe ne glede na to, če se takšna voda odvaja v javno kanalizacijo in
čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. |
(6)
Odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode iz cestnega telesa se ne
šteje za storitev javne službe in ni predmet tega odloka. |
|
4. člen |
(pomen
izrazov) |
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
1.
Izvajalec javne službe
je pravna
oseba, ki ji je v skladu s predpisi občine, ki urejajo izvajanje javne
službe na njenem območju, podeljeno izvajanje javne službe. |
2.
Javni vodovod
je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen
izvajanju javne službe. Del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno
omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z
javnim vodovodom. |
3.
Zasebni vodovod
je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni oskrbi s pitno
vodo. |
4.
Lastna oskrba s pitno vodo
je oskrba
stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer
občina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih
ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v
skladu s predpisi, ki urejajo vode. |
5.
Javna kanalizacija
je kanalizacija, skupaj s čistilno napravo, ki zaključuje to
kanalizacijo, ki je kot javna infrastruktura lokalnega pomena namenjena
izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode. |
6.
Interna kanalizacija
so
cevovodi s pripadajočo opremo, ki so namenjeni odvajanju komunalne in
padavinske odpadne vode iz stavb v javno kanalizacijo, nepretočno
greznico, obstoječo greznico ali malo komunalno čistilno napravo. |
7.
Vodovodni priključek
je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema.
Priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega
inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne
infrastrukture. Priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in
obračunski vodomer so sestavni del priključka na javni vodovod. |
8.
Odjemno mesto
je mesto
spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom, to je spoj
med obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim vodomerom. Odjemno
mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda v
skladu s 1. do 4. točko tretjega odstavka 3. člena tega odloka. |
9.
Vodomerno mesto
je zunanji ali notranji talni jašek ali zidna niša, v katerem je
vodomer. |
10.
Varovalna plomba
je
objemka, ki preprečuje nepooblaščeno odstranitev vodomera. |
11.
Kanalizacijski priključek
je del
interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno
kanalizacijo do vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je
priključena na javno kanalizacijo. Če revizijskega jaška ni na parceli,
na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje
stene stavbe. |
12.
Posebne storitve
so
storitve, ki niso obvezne storitve javne službe oziroma javna služba po
zakonskih in podzakonskih predpisih s področja varstva okolja, vendar
jih izvajalec javne službe izvaja z uporabo javne infrastrukture,
namenjene oskrbi s pitno vodo in odvajanju ter čiščenju komunalne in
padavinske odpadne vode. |
13.
Upravljavec javnega vodovoda
je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisom, ki ureja javno službo,
občina določi ali izbere za izvajalca javne službe. |
14.
Upravljavec javne kanalizacije
je izvajalec javne službe, ki upravlja z javnim kanalizacijskim
sistemom. |
15.
Uporabnik javne službe
so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in
upravljavci javnih površin, za katere se zagotavlja izvajanje javne
službe. |
16.
Komunalna odpadna voda
je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v
sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih
opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja: |
·
v
objektih v javni rabi ali v drugih dejavnosti, če je po nastanku in
sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu, ali |
·
nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali
drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko
odpadno vodo, če je po naravi in sestavi podobna odpadni vodi po uporabi
v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m³/dan,
njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi
njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od
onesnaževal letna količine ne presega mejnih vrednosti letnih količin
onesnaževal, določenih skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadne vode v vode in javno kanalizacijo. |
17.
Padavinska odpadna voda
je odpadna voda, ki kot posledica meteornih padavin onesnažena odteka z
utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode
ali se odvaja v javno kanalizacijo. |
18.
Javna površina
je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena,
katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem. |
19.
Nepretočna greznica
je neprepusten zbiralnik komunalne odpadne vode, iz katerega se odvaža
komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno
napravo. |
20.
Obstoječa greznica
je
greznica, ki je obratovala že pred 10. novembrom 2007. |
21.
Komunalna čistilna naprava
je naprava za čiščenje komunalne odpadne
vode ali za čiščenje mešanice komunalne odpadne vode z industrijsko ali
padavinsko odpadno vodo ali obema, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno
onesnaženost.
|
22.
Skupna čistilna naprava
je čistilna naprava za čiščenje mešanice odpadnih voda, pri kateri delež
obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda
ene ali več naprav, presega 40 %, merjeno s kemijsko potrebo po kisiku. |
|
(2) Ostali
izrazi uporabljeni v tem odloku in izrazi našteti v prvem odstavku tega
člena, če se definicije izrazov v zakonodaji spremenijo, imajo enak
pomen, kot je določeno v zakonskih in podzakonskih predpisih s področja
varstva okolja. |
|
5. člen |
(strokovno-tehnične naloge javne službe) |
(1)
Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z
občinskim aktom ali s pogodbo sklenjeno z izvajalcem javne službe niso
prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava. |
(2)
Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina
lahko prenese na izvajalca javne službe so: |
·
zagotavljanje strokovnih podlag v zvezi z načrtovanjem komunalne
opremljenosti predvidenega poselitvenega območja; |
·
zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za izvajanje
upravnih nalog pri urejanju javne službe; |
·
pospeševanje uvajanja informatiziranih procesov za potrebe javne službe; |
·
zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za načrtovanje
in usklajevanje prednostne rabe vode iz vodovoda; |
·
strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z načrtovanjem
razvoja javne službe in izvedbo: gradnje novih vodnih virov, povečanja
zmogljivosti črpanja obstoječih virov pitne vode, rezervnih zmogljivosti
vodovoda, varnega obratovanja vodovoda ter gradnje in vzdrževanja
objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe; |
·
načrtovanje in razvoj infrastrukturnih objektov ter naprav javne
kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode. |
(3)
Občinska uprava skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne
službe in izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi
in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti. |
|
II.
Organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javne službe |
|
6. člen |
(oblika
zagotavljanja javne službe) |
V občini
izvaja javno službo javno podjetje v obliki gospodarske družbe (v
nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) v obsegu in pod pogoji
določenimi s tem odlokom. |
|
7. člen |
(namenska
poraba sredstev) |
(1)
Najemnina za uporabo javne infrastrukture vodovodnega in
kanalizacijskega omrežja je namenski prihodek občine in se namensko
uporablja za investicije in investicijska vzdrževalna dela na javni
infrastrukturi vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. |
(2)
Okoljska dajatev za onesnaževanje vode po zakonu o varstvu okolja je
namenski prihodek občine in se namensko uporablja za investicije in
investicijska vzdrževalna dela na javni infrastrukturi kanalizacijskega
in vodovodnega omrežja. |
|
8. člen |
(območja
izvajanja javne službe) |
(1) Oskrba
s pitno vodo na območju občine se zagotavlja: |
1.
s
storitvami javne službe, |
2.
kot
lastna oskrba prebivalcev. |
Izvajalec
javne službe upravlja le z javnim vodovodom. |
|
(2) Občina
zagotavlja izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo na vseh
poselitvenih območjih na njenem območju, razen na poselitvenih območjih,
kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s
stalnim prebivališčem in je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno
vodo manj kot deset m3 pitne vode na dan. Območja javnega vodovoda so
prikazana na topografski karti v Prilogi 1 tega odloka. |
(3) Občina
zagotavlja izvajanje storitev javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode na območju celotne občine. |
|
9. člen |
(lastna
oskrba) |
(1) Na
območju javnega vodovoda, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s
storitvami javne službe, je obvezna priključitev na javni vodovodni
sistem in ni dovoljena lastna oskrba s pitno vodo. |
(2) Vodni
vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za
lastno oskrbo s pitno vodo. |
(3) Na
območju, kjer občina zagotavlja odvajanje komunalne odpadne vode v javno
kanalizacijo je obvezna priključitev na javno kanalizacijo. |
|
III.
Vrsta in obseg storitev javne službe |
|
10.
člen |
|
Javna
služba oskrbe s pitno vodo po tem odloku v naselju ali delu naselja, ki
je opremljeno z javnim vodovodom, obsega: |
·
upravljanje objektov javnega vodovoda in |
·
zagotavljanje oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo. |
|
11.
člen |
(obseg
storitev javne službe
odvajanja in čiščenja odpadne
vode) |
(1) Javna
služba odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v
naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, po tem
odloku obsega: |
·
upravljanje objektov javne kanalizacije, |
·
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, |
·
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih
površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije. |
(2) V
okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode po tem odloku mora izvajalec javne službe v naselju ali
njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali
za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti: |
·
redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter čiščenje njihove
vsebine v komunalni čistilni napravi, |
·
prevzem blata iz obstoječih greznic pri uporabniku storitev in njegovo
obdelavo na komunalni čistilni napravi enkrat na tri leta, |
·
prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo,
manjšo od 50 PE pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo na komunalni
čistilni napravi enkrat na leto, |
·
prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene
obratovanja male komunalne čistilne naprave za male komunalne čistilne
naprave iz prejšnje alineje v skladu s predpisom, ki določa emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in
prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda, |
·
prevzem blata in obdelavo blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z
zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, ki niso objekti javne
kanalizacije, na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno
kanalizacijo, v katere se odvaja komunalna odpadna voda iz
nestanovanjskih stavb, na komunalni čistilni napravi enkrat na tri leta, |
·
zagotavljanje izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa za male
komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, ki
niso objekti javne kanalizacije, na območju poselitve, ki ni opremljeno
z javno kanalizacijo, v katere se odvaja komunalna odpadna voda iz
nestanovanjskih stavb, v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in prve
meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda enkrat na tri leta. |
(3)
Izvajalec javne službe zagotovi odvajanje in čiščenje padavinske odpadne
vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne
površine in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo, kot posebno storitev zaradi uporabe objektov javne
kanalizacije. |
(4)
Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinske odpadne vode iz cestnega
telesa ni predmet tega odloka. |
|
IV.
Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo |
|
1.
Priključitev na javni vodovod |
|
12.
člen |
(obveznost
priključitve na javni vodovod) |
(1) Na
območjih, kjer je zgrajen javni vodovod, je za vse stavbe in gradbene
inženirske objekte obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda v
skladu s soglasjem upravljavca vodovoda. Priključitev obstoječih
objektov na javni vodovod se mora izvesti v roku šestih mesecev po
izgradnji javnega vodovoda. Če se je uporabnik pred zagotovitvijo oskrbe
pitne vode iz javnega vodovoda oskrboval iz zasebnega vodovoda, mora
oskrbo iz zasebnega vodovoda opustiti in se priključiti na javni
vodovod. |
(2)
Upravljavec vodovoda mora bodočega uporabnika obvestiti, da je
priključitev stavbe, ki je v njegovi lasti, na javni vodovod obvezna in
mu določiti pogoje za izdajo soglasja za priključitev. |
(3) Če se
v stavbi na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo
s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe zaradi
oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni
vodovod. |
(4) Če se
v stavbi na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne
zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik
stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega
lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: |
·
oddaljenost stavbe od javnega vodovoda je večja od 200 m ali |
·
je
izvedba priključka stavbe na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi
stroški ali |
·
priključitev na javni vodovod tehnično ni možna. |
|
13.
člen |
(prepoved
priključitve stavb na javni vodovod) |
(1) Stavbe
ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje
komunalne odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo
emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec
javne službe ne sme priključiti na javni vodovod. |
(2) Če je
na območju, na katerem želi lastnik objekta pridobiti priključek na
javni vodovod, že zgrajena javna kanalizacija, lahko upravljavec
vodovoda izvede priključitev na vodovod le v primeru, da je objekt že
priključen na javno kanalizacijo. |
(3) Če na
območju, na katerem želi lastnik objekta pridobiti priključek na javni
vodovod še ni zgrajena javna kanalizacija, lahko upravljavec vodovoda
izda soglasje za priključitev na javni vodovod le v primerih, če je
komunalna odpadna voda iz objekta speljana v malo komunalno čistilno
napravo ali nepretočno greznico na izpraznjevanje ali na drug objekt ali
napravo za čiščenje komunalne odpadne vode. |
(4) Če
lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz
javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice
v skladu s predpisi, ki urejajo vode, ga izvajalec javne službe ne sme
priključiti na javni vodovod. |
|
14.
člen |
(pogoji
priključitve na javni vodovod) |
(1) V
postopku pridobitve gradbenega dovoljenja si je uporabnik dolžan
pridobiti soglasje upravljavca k priključitvi na javni vodovod.
|
(2)
Uporabnik je za priključitev novozgrajenega objekta na javni vodovod
dolžan vlogi za priključitev priložiti naslednjo dokumentacijo: |
·
pravnomočno gradbeno dovoljenje, |
·
vodilni mapo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, |
·
potrdilo o uspešno izvedenem tlačnem preizkusu interne instalacije,
|
·
potrdilo o uspešno opravljeni dezinfekciji interne instalacije.
|
V kolikor
uporabnik v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja ni pridobil
soglasja za priključitev na javni vodovod, mu upravljavec na osnovi
zgoraj omenjene vloge za priključitev izda soglasje za priključitev na
javni vodovod, če so za to izpolnjeni potrebni pogoji. Uporabnik je
dolžan priključek izvesti skladno z izdanim soglasjem. |
(3)
Uporabnik obstoječega objekta z lastno oskrbo s pitno vodo, ki se
priključuje na javni vodovod, si je dolžan pred priključitvijo pri
upravljavcu vodovoda pridobiti soglasje za priključitev na javni vodovod
in priključek izvesti skladno z izdanim soglasjem. V tem primeru mora
uporabnik za pridobitev soglasja k priključitvi na javni vodovod k
vlogi priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokument, ki ga
nadomesti. |
(4)
Upravljavec vodovoda lahko izvede priključitev na javni vodovod:
|
·
če
je investitor objekta k vlogi za priključitev predložil ustrezno
dokumentacijo iz tega člena, |
·
če
je priključitev na javni vodovod tehnično možna, |
·
če
ima uporabnik urejeno odvajanje odpadne in padavinske vode. |
(5)
Upravljavec vodovoda je dolžan izdati soglasje k priključitvi najpozneje
v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka. |
|
15.
člen |
(vodovodni
priključek) |
(1)
Vodovodni priključek se izvede za vsako stavbo ali gradbeni inženirski
objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne
vode z obračunskim vodomerom. |
(2)
Dolžina vodovodnega priključka ne sme biti daljša od 50 m. |
(3) Če je
treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se
priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim
cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje
obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih
dveh odjemnih mest. Ta skupni cevovod je investitor dolžan predati v
last občine pri čemer se smiselno uporabijo določbe 68. člena tega
odloka. |
(4)
Upravljavec vodovoda mora uporabniku iz 12. člena tega odloka namestiti
obračunski vodomer, katerega tip, velikost in mesto namestitve se določi
s soglasjem k priključitvi. Obračunski vodomer namesti upravljavec
vodovoda na stroške uporabnika. |
(5)
Upravljavec vodovoda lahko ob priključitvi objektov na obstoječe ali
novozgrajeno javno vodovodno omrežje zaračuna dejanske stroške
priključitve na vodovodno omrežje v skladu s tarifo in cenikom za
storitve priključitve na vodovodno omrežje. |
|
16.
člen |
(izvedba
priključkov na javni vodovod) |
(1)
Priključek na javni vodovod je lahko stalen ali začasen. |
(2)
Upravljavec vodovoda je dolžan izvesti stalen priključek na javni
vodovod najkasneje v 30. dneh od dne, ko je uporabnik pridobil soglasje
za priključitev, izpolnil pogoje soglasja ter poravnal vse obveznosti do
občine in upravljavca vodovoda. Upravljavec vodovoda sme priključiti
uporabnika na javni vodovod šele, ko je preveril, da je uporabnik:
|
·
zgradil prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno–tehničnimi
predpisi, |
·
uredil odvajanje komunalne odpadne vode, |
·
izpolnil pogoje iz soglasja k priključitvi. |
(3)
Upravljavec vodovoda lahko izvede začasni priključek na javni vodovod le
za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere.
Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti
pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben
dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod.
Upravljavec vodovoda dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži
popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Pogoj za začasno
priključitev na javni vodovod je po navodilih upravljavca vodovoda
urejeno začasno odvzemno mesto in urejeno odvajanje komunalne odpadne
vode. Upravljavec vodovoda lahko dovoli začasno priključitev na javni
vodovod le za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša od dveh let.
Trideset dni pred potekom veljavnosti začasnega priključka je uporabnik
dolžan zaprositi za stalni priključek ali za podaljšanje začasnega
priključka, pri čemer upravljavec vodovoda preveri ali še obstajajo
pogoji za začasni priključek in v primeru obstoja le-teh lahko podaljša
začasno priključitev za eno leto. Ko podaljšanje začasne priključitve
poteče, lahko uporabnik zaprosi za ponovno podaljšanje pod enakimi
pogoji in po enakem postopku kot je potekalo prvo podaljšanje. |
(4) Na
objektu, ki je bil priključen na zasebni vodovod, je potrebno pred
priključitvijo na javni vodovod, povsem odstraniti priključek na zasebni
vodovod. |
(5) Po
priključitvi objekta na javni vodovod se lastnik objekta vpiše v
evidenco uporabnikov. |
|
17.
člen |
(uporaba
vodovodnega priključka) |
(1)
Uporabnik ne sme brez predhodnega soglasja upravljavca vodovoda
prestavljati, zamenjati, popravljati ali kakorkoli spreminjati
vodovodnega priključka, vključno z obračunskim vodomerom. |
(2)
Uporabnik mora vsako okvaro na vodovodnem priključku ali obračunskem
vodomeru prijaviti upravljavcu vodovoda. |
(3) Vsa
dela v zvezi z nameščanjem, premeščanjem in vzdrževanjem obračunskega
vodomera izvaja upravljavec vodovoda ali po njegovem pooblastilu za to
usposobljen izvajalec del. |
(4)
Vodovodni priključek se lahko ukine le na podlagi pisnega zahtevka
uporabnika, ki nosi tudi stroške ukinitve. Ukinitev priključka na javni
vodovod je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta in v
primerih, ko gre za začasen priključek. Izvedbo ukinitve priključka
izvrši upravljavec vodovoda. |
|
18.
člen |
(vzdrževanje vodovodnega priključka) |
(1)
Vzdrževanje vodovodnega priključka obsega: |
1.
Vzdrževanje vodomera, ki obsega zagotavljanje delovanja obračunskega
vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje (obnavljanje
vodomera, redni pregledi in menjava vodomera ter zagotavljanje
veljavnosti vodomera). |
2.
Tekoče vzdrževanje vodovodnega priključka, ki obsega preverjanje in
redno vzdrževanje vodovodnega priključka tako, da ni negativnih vplivov
na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je
priključek vodotesen (popravilo okvar na vodovodnem priključku in
zagotavljanje funkcionalnosti vodovodnega priključka). |
3.
Obnovo vodovodnega priključka, pri čemer se mora vodovodni priključek
obnoviti: |
·
če
njegovo stanje kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in
zaradi tega vodne izgube; |
·
če
njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo; |
·
če
je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov; |
·
če
je to potrebno zaradi obnove javnega vodovoda. |
4.
Interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (lomi in
puščanje pitne vode na priključku in podobno). |
(4) Vsa
vzdrževalna dela na vodovodnem priključku iz prejšnjega odstavka tega
člena izvaja upravljavec vodovoda ali po njegovem pooblastilu za to
usposobljeni izvajalec. Lastnik ali najemnik stavbe mora dopustiti
izvedbo ali preverjanje izvedbe in delovanja cevovoda in opreme
priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje.
Storitev iz tega odstavka plača uporabnik s plačilom storitve oskrbe s
pitno vodo. |
(5)
Objekti javnega vodovoda in vodovodnega priključka morajo biti vedno
dostopni. Na njih ni dovoljeno postavljati ničesar brez soglasja
upravljavca vodovoda. Mesto, kjer je vgrajen vodomer, mora biti
vedno dostopno predstavnikom upravljavca vodovoda. |
|
2.
Oskrba s pitno vodo v naselju, ki ni opremljeno z javnim vodovodom |
|
19.
člen |
(lastna oskrba s pitno vodo) |
Če je
stavba na poselitvenem območju, na katerem v skladu z zakonskimi in
podzakonskimi predpisi priključitev na javni vodovod ni obvezna, se
lahko oskrba s pitno vodo zagotavlja v obliki lastne oskrbe, če so za
obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji določeni v zakonskih in
podzakonskih predpisih. |
|
3. Zagotavljanje skladnosti pitne vode |
|
20.
člen |
(zagotavljanje skladnosti) |
(1)
Upravljavec javnega vodovoda mora v skladu s predpisi o pitni vodi
zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. V ta namen
mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti s
predpisi o pitni vodi, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo
naravoslovno tehnične ali zdravstvene smeri. |
(2)
Skladnost mora biti zagotovljena: |
1.
na
pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda, |
2.
v
objektih za proizvodnjo in promet živil: na mestih, kjer se voda
uporablja v proizvodnji in prometu živil, |
3.
v
objektih za pakiranje pitne vode: na mestu, kjer se voda pakira, |
4.
v
primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne. |
(3)
Upravljavec javnega vodovoda mora izvajati notranji nadzor nad
zagotavljanjem skladnosti pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo
pitno vodo in zdravstveno ustreznost živil. |
|
21.
člen |
(izključitev odgovornosti) |
(1) Ne
glede na prejšnji člen tega odloka se šteje, da je upravljavec javnega
vodovoda izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, da je vzrok
neskladnosti hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje. Hišno
vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med
vodomerom na priključku na sistem za oskrbo s pitno vodo in mesti
uporabe pitne vode. |
(2) Ne
glede na prejšnji odstavek mora upravljavec javnega vodovoda, kadar
obstaja sum, da zaradi hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni
skladna, zagotoviti: |
1.
priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo
tveganja, |
2.
ustrezno obveščanje porabnikov in posredovanje priporočil o vseh možnih
dodatnih ukrepih za odpravo neskladnosti, ki bi jih morali sprejeti. |
(3) V vseh
objektih je za odpravo neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega
omrežja ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec
objekta. |
|
V.
Pogoji za zagotavljanje odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode |
|
22.
člen |
(odvajanje
komunalne odpadne vode) |
(1)
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja,
opremljenem z javno kanalizacijo, se mora obvezno neposredno odvajati v
javno kanalizacijo. |
(2) V
javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna
voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi
nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega
voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo
večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za
prečrpavanje. |
(3)
Lastnik stavbe, iz katere se komunalna odpadna voda odvaja v javno
kanalizacijo preko obstoječe greznice, mora to obstoječo greznico
opustiti, skladno s pridobljenim soglasjem upravljavca kanalizacije. |
(4) Do
zagotovitve komunalne opremljenosti območij poselitve, kjer je v skladu
s predpisi potrebno odvajati komunalno odpadno vodo v javno
kanalizacijo, je dovoljeno iz obstoječih objektov odvajati komunalno
odpadno vodo v obstoječe greznice z iztokom v okolje praviloma z
infiltracijo v podtalje. |
(5) Na
območjih, kjer je že zgrajena javna kanalizacija in je objekt možno
nanjo priključiti, ni dovoljena gradnja novih greznic. |
(6)
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi na območju, kjer javna
kanalizacija ni zgrajena, se odvaja v malo komunalno čistilno napravo. |
|
(7)
Odvajanje komunalne odpadne vode v nepretočne greznice je dovoljeno na
območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in kjer ni
predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, če je
to zahteva zaradi varovanja vodnih virov ali varovanja jezera, in če
hkrati obremenjevanje okolja zaradi nastajanja odpadne vode v stavbi ne
presega 50 PE in je nepretočna greznica zgrajena v skladu s predpisi, ki
urejajo gradbene proizvode, upravljavec nepretočne greznice pa
zagotavlja njeno praznjenje z uporabo storitev javne službe, izvajalec
javne službe pa čiščenje prevzete komunalne odpadne vode in blata v
komunalni čistilni napravi. |
(8)
Praznjenje nepretočnih greznic izvaja upravljavec v okviru javne službe
po predhodnem pozivu lastnika nepretočne greznice. Stroške prevzema in
obdelave vsebine greznice krije lastnik nepretočne greznice s plačilom
storitev javne službe. Za te storitve se oblikuje ločena cena storitve
skladno z zakonskimi in podzakonskimi predpisi. |
|
23.
člen |
(izvajanje
javne službe odvajanja in čiščenja v omejenem obsegu) |
(1) Za
posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim
vozilom ni mogoč, se izvaja javna služba le v omejenem obsegu, in sicer
na način, da zagotovi izvajalec javne službe prevzem komunalne odpadne
vode ali blata iz nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih
naprav v najbližji s cestnim motornim vozilom še dostopni točki. |
(2)
Obveznosti lastnika stavbe iz prejšnjega odstavka so: |
·
da
zagotovi prečrpavanje komunalne odpadne vode v času prevzema in na točko
prevzema, ki jo zagotavlja izvajalec javne službe ali |
·
da
zagotovi transport blata na točko prevzema, ki jo zagotavlja izvajalec
javne službe, |
·
da
v primeru, če meša komunalno odpadno vodo ali blato z gnojevko ali
gnojem z namenom uporabe le tega za gnojilo v kmetijstvu, zagotovi, da
bo le to izvajal skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje. |
|
24.
člen |
(obveznost priključitve na javno kanalizacijo) |
(1) Na
območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna
kanalizacija, je priključitev stavbe ali preureditev obstoječega
priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna.
Priključitev obstoječih objektov na javno kanalizacijo se mora izvesti v
roku šestih mesecev po izgradnji javne kanalizacije. |
(2)
Izvajalec javne službe mora obvestiti bodočega uporabnika, da je
priključitev njegove stavbe obvezna in mu posredovati pogoje za
priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora opraviti pod
nadzorom
upravljavca kanalizacije. |
(3)
Stavba, iz katere se je do zgraditve javne kanalizacije, ki se zaključi
s komunalno ali skupno čistilno napravo, odvajala odpadna voda v
greznico ali malo komunalno čistilno napravo, se mora priključiti na
javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške greznico ali malo
komunalno čistilno napravo očisti in izključi iz sistema odvajanja
odpadne vode obvezno pod nadzorom in po predhodnem soglasju upravljavca
kanalizacije. |
|
25.
člen |
(pogoji
priključitve na javno kanalizacijo) |
(1) V
postopku pridobitve gradbenega dovoljenja si je uporabnik dolžan
pridobiti soglasje upravljavca k priključitvi na javno kanalizacijo.
|
|
(2)
Uporabnik je za priključitev novozgrajenega objekta na javno
kanalizacijo dolžan vlogi za priključitev priložiti naslednjo
dokumentacijo: |
·
pravnomočno gradbeno dovoljenje, |
·
vodilni mapo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, |
V kolikor
uporabnik v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja ni pridobil
soglasja za priključitev na javno kanalizacijo, mu upravljavec na osnovi
zgoraj omenjene vloge za priključitev izda soglasje za priključitev na
javno kanalizacijo, če so za to izpolnjeni potrebni pogoji. Uporabnik je
dolžan priključek izvesti skladno z izdanim soglasjem. |
(3)
Uporabnik obstoječega objekta, ki se priključuje na javno kanalizacijo,
si je dolžan pred priključitvijo pri upravljavcu kanalizacije pridobiti
soglasje za priključitev na javno kanalizacijo in priključek izvesti
skladno z izdanim dovoljenjem. V tem primeru mora uporabnik za
pridobitev dovoljenja za priključitev na javno kanalizacijo k vlogi
priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokument, ki ga
nadomesti. |
(4)
Upravljavec vodovoda lahko izvede priključitev na javno kanalizacijo:
|
·
če
je investitor objekta k vlogi za priključitev predložil ustrezno
dokumentacijo iz tega člena, |
·
če
je priključitev na javno kanalizacijo tehnično možna. |
(5)
Upravljavec kanalizacije je dolžan izdati soglasje k priključitvi
najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka. |
|
26.
člen |
(kanalizacijski priključek) |
(1)
Kanalizacijski priključek pripada stavbi ali gradbenemu inženirskemu
objektu, v katerem nastaja komunalna ali padavinska odpadna voda,in je
last uporabnika. |
(2) Vsaka
stavba se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega
kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta
kanalizacijskega priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je
dovoljena priključitev več stavb preko skupnega kanalizacijskega
priključka, s čemer morajo soglašati vsi lastniki takega priključka.
|
|
27.
člen |
(izvedba
priključitve na javno kanalizacijo) |
(1)
Uporabnik mora upravljavca javne kanalizacije pravočasno obvestiti o
začetku del za priključitev stavbe na javno kanalizacijo. Upravljavec
javne kanalizacije je dolžan izvesti priključitev na javno kanalizacijo
najkasneje v 30 dneh od dne, ko je uporabnik pridobil soglasje za
priključitev, izpolnil pogoje soglasja ter poravnal vse obveznosti do
občine in upravljavca javne kanalizacije. |
(2) Nadzor
nad deli pri izvedbi priključka na javno kanalizacijo izvede upravljavec
javne kanalizacije. |
(3) Deli
stavbe, ki se nahajajo pod koto terena nad odvodnim javnim kanalom, se
na javno kanalizacijo priključujejo preko hišnega črpališča, ki ga je
dolžan zgraditi in upravljati lastnik stavbe. |
(4)
Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen neposredno ob parcelni
meji zasebnega zemljišča. |
(5) Če
revizijskega jaška ni mogoče postaviti na zemljišču, ki je v lasti
lastnika stavbe, mora lastnik te stavbe za postavitev revizijskega jaška
pridobiti dovoljenje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti
revizijski jašek. |
(6) V
primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti zunaj stavbe, je
lastnik dolžan v stavbi urediti interno kanalizacijo tako, da bo
kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati kontrolo
odpadne vode. |
(7) Po
priključitvi objekta na javno kanalizacijo se lastnik objekta vpiše v
evidenco uporabnikov. |
(8)
Upravljavec javne kanalizacije lahko ob priključitvi objekta na
obstoječe ali novozgrajeno javno kanalizacijsko omrežje zaračuna
dejanske stroške priključitve na kanalizacijsko omrežje v skladu s
tarifo in cenikom za storitve priključitve na kanalizacijsko omrežje. |
|
28.
člen |
(uporaba
kanalizacijskega priključka) |
(1)
Uporabnik mora za spremembo dimenzije priključka, trase, merskega mesta
in izvedbo dodatnega priključka pridobiti soglasje upravljavca javne
kanalizacije. |
(2)
Uporabnik javne kanalizacije je dolžan na lastne stroške in na zahtevo
upravljavca javne kanalizacije spremeniti priključek na javno
kanalizacijo ali opustiti lastno komunalno čistilno napravo v primerih
spremembe pogojev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode.
Upravljavec javne kanalizacije je dolžan pismeno obvestiti uporabnika o
vsaki spremembi pogojev priključitve na javno kanalizacijo. |
(3)
Objekti javne kanalizacije in kanalizacijskega priključka morajo biti
vedno dostopni. Na njih ni dovoljeno postavljati ničesar brez soglasja
upravljavca javne kanalizacije. Upravljavcu javne kanalizacije mora biti
omogočen dostop do revizijskega jaška. |
(4)
Kanalizacijski priključek se lahko ukine le na podlagi soglasja
upravljavca javne kanalizacije. |
(5)
Stroške ukinitve kanalizacijskega priključka nosi uporabnik. |
(6)
Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je dovoljena samo v primerih
rušenja priključenega objekta. Izvedbo ukinitve priključka izvrši
upravljavec javne kanalizacije. |
|
29.
člen |
(izvajanje prvih meritev in monitoringa za male komunalne čistilne
naprave) |
(1)
Meritve za male komunalne čistilne naprave se izvajajo na način in v
obsegu, določenima s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni
monitoring odpadne vode. |
(2)
Upravljavec male komunalne čistilne naprave mora izvajalcu javne službe
omogočiti redno izvajanje obratovalnega monitoringa oziroma izdelave
ocene o obratovanju male komunalne čistilne naprave in mu na njegovo
zahtevo predložiti vse predpisane podatke za izdelavo poročila o
izvajanju obratovalnega monitoringa. |
|
VI.
Pravice in obveznosti izvajalca javne službe in uporabnikov
|
|
1.
Obveznosti izvajalca javne službe |
|
30.
člen |
|
Obveznosti
izvajalca javne službe po tem odloku so: |
1.
oskrba s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi
pogoji upoštevaje tehnične možnosti priključevanja ter v skladu s
predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbe s
pitno vodo, |
2.
redno zagotavljanje in nepretrgano odvajanje in čiščenje komunalne
odpadne vode, |
3.
pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi
obračuna storitev javne službe, |
4.
redno obračunavanje storitev javne službe, okoljskih dajatev in ostalih
s posebnimi predpisi določenih dajatev, |
5.
skrb za normalno obratovanje objektov in naprav javnega vodovoda in
javne kanalizacije ter čistilnih naprav, |
6.
redno vzdrževanje vseh objektov in naprav javnega vodovoda in javne
kanalizacije ter objektov čistilnih naprav, |
7.
ravnanje skladno s pravili stroke, |
8.
sistematično pregledovanje vodovodnega in kanalizacijskega omrežja s
ciljem odkrivanja morebitnih nepravilnosti, |
9.
nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod, |
10.
redno vzdrževanje obračunskih vodomerov in skrb za njihove redne
preglede skladno z veljavnimi predpisi, |
11.
nameščanje in preverjanje nepoškodovanosti varovalne plombe vodomera, |
12.
vzdrževanje vodovodnih priključkov, |
13.
kontroliranje ustreznosti interne vodovodne instalacije pred priklopom
na javni vodovod, |
14.
kontroliranje ustreznosti interne kanalizacije in kanalizacijskega
priključka pred priključitvijo stavbe na javno kanalizacijo na stroške
uporabnika v skladu s soglasjem za priključitev in v okviru nadzora nad
izvedbo priključka, |
15.
skrb za brezhibno delovanje in vzdrževanje hidrantnega omrežja in
hidrantov,
v skladu s
predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih
vodovodov in hidrantnih omrežij, |
16.
izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem
vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo, |
17.
izvajanje pregledov interne instalacije in opravljanje kontrole
kvalitete vode na zahtevo uporabnikov, če je podan utemeljen sum, da je
voda neustrezna, |
18.
zagotavljanje monitoringa količine iz vodnih virov pitne vode odvzete
vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega
dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov ter monitoring kemijskega in
mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo, |
19.
kontroliranje količine in sestave industrijske odpadne vode na iztokih v
javno kanalizacijo , |
20.
priprava predlogov za planiranje obnove, širitve in dopolnitve
oskrbovalnega sistema, |
21.
izdelava programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s
predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
22.
organiziranje dobave pitne vode in odvajanje odpadne vode v primeru
višje sile ter poročanje pristojnim občinskim organom o nastopu višje
sile, |
23.
izvajanje predpisanih storitev na območjih, kjer ni javne kanalizacije,
|
24.
posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni
kataster gospodarske javne infrastrukture, |
25.
izdajanje soglasij za priključitev in omogočanje priključitev na javni
vodovod ali javno kanalizacijo, |
26.
izvajanje javnih pooblastil, |
27.
stalno zagotavljanje ustreznega kadrovskega nivoja in tehnične
opremljenosti v skladu s stanjem tehnike in izvajanje oskrbe po
določilih tega odloka, |
28.
obveščanje uporabnikov javne službe skladno z zakonskimi in
podzakonskimi predpisi, |
29.
vodenje evidenc predpisanih z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, |
30.
izdelava poročil predpisanih z zakonskimi in podzakonskimi predpisi,
|
31.
izdelava programa oskrbe s pitno vodo in programa odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode skladno z veljavno zakonodajo, |
32.
izdelava programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi
onesnaženja. |
|
31.
člen |
(zmanjševanje vodnih izgub vodovoda) |
(1)
Izvajalec javne službe mora letno spremljati in evidentirati stanje
vodnih izgub v javnem vodovodnem omrežju ter pripraviti program ukrepov
za zmanjševanje vodnih izgub, ki je sestavni del programa oskrbe s pitno
vodo. V ta namen mora izvajalec javne službe ugotavljati vodne količine,
ki so načrpane, transportirane, porabljene in izgubljene iz javnega
vodovoda, in izdelati vodno bilanco v skladu s predpisi o oskrbi s pitno
vodo. |
(2)
Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se pri načrtovanju
rekonstrukcije javnega vodovoda načrtujejo tudi ukrepi za zmanjšanje
vodnih izgub. Z izvedbo ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub mora
izvajalec javne službe vodne izgube zmanjšati na dopustno raven vodnih
izgub, ki je določena v operativnem programu varstva okolja, ki se
nanaša na oskrbo s pitno vodo in ga sprejme Vlada Republike Slovenije.
|
|
32.
člen |
(vodenje
evidenc) |
Izvajalec
javne službe mora v zvezi z izvajanjem javne službe voditi evidence v
skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe.
Evidence s področja javne službe se vodijo v obliki informatizirane baze
podatkov. |
|
33.
člen |
(kataster) |
(1)
Izvajalec javne službe mora voditi kataster javnega vodovoda in javne
kanalizacije. |
(2) Občina
zagotavlja vodenje katastra javnega vodovoda in javne kanalizacije v
skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov
in geodetsko dejavnost. |
(3)
Kataster iz prvega odstavka tega člena se vodi v obliki informatizirane
baze podatkov. |
|
34.
člen |
(posredovanje podatkov iz evidenc in katastra) |
(1)
Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega
značaja, je izvajalec javne službe prosilcem dolžan omogočiti vpogled,
prepis, fotokopijo ali elektronski zapis zahtevanih podatkov iz uradnih
evidenc iz 32. člena tega odloka. |
(2)
Vpogled v zahtevane podatke je brezplačen. Za posredovanje prepisa,
fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko
izvajalec javne službe prosilcu zaračuna materialne stroške v skladu s
stroškovnikom. |
|
35.
člen |
(obveščanje uporabnikov) |
(1)
Izvajalec javne službe obvešča uporabnike o predvidenem času in
trajanju prekinitev ali omejitev oskrbe s pitno vodo ter prekinitev
odvajanja odpadne in padavinske vode neposredno ali preko sredstev
javnega obveščanja in z objavo na svoji spletni strani. |
(2)
Izvajalec javne službe mora lastnike greznic in upravljavce malih
komunalnih čistilnih naprav obvestiti o: |
·
komunalni ali skupni čistilni napravi, na kateri se čisti ali obdeluje
komunalna odpadna voda in blato, |
·
datumu praznjenja nepretočnih greznic, obstoječih greznic in prevzemanja
blata iz malih komunalnih čistilnih naprav s priporočeno pošto najmanj
15 dni pred predvideno izvedbo storitve, |
·
rokih in času izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa oziroma
izdelave ocene obratovanja za male komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo manjšo od 50 PE. |
|
36.
člen |
(prevzem
blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter obdelava blata) |
(1)
Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzem blata iz malih komunalnih
čistilnih naprav z zmogljivostjo manjšo od 50 PE in ga obdelati na
komunalni ali skupni čistilni napravi, ki je opremljena za obdelavo
blata, najmanj enkrat na leto. |
(2) Za
obdelano blato komunalnih in skupnih čistilnih naprav mora izvajalec
javne službe zagotoviti predelavo in odstranjevanje blata po predpisih,
ki urejajo ravnanje z odpadki. |
|
37.
člen |
(praznjenje nepretočnih greznic) |
(1)
Izvajalec javne službe mora zagotoviti praznjenje nepretočnih greznic
enkrat mesečno. |
(2)
Izvajalec javne službe mora prevzeto komunalno odpadno vodo iz
nepretočne greznice odvažati v čiščenje na komunalno ali skupno čistilno
napravo. |
|
38.
člen |
(prevzem
blata iz obstoječih greznic) |
(1)
Izvajalec javne službe mora za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni
opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbe zunaj naselja, zagotoviti
prevzem blata iz obstoječih greznic ter njegovo obdelavo na komunalni
ali skupni čistilni napravi, ki je opremljena za obdelavo blata, najmanj
enkrat na tri leta. |
(2)
Obveznost izvajalca javne službe iz prvega odstavka tega člena velja do
izteka prehodnih rokov za prilagoditev odvajanja komunalne odpadne vode
v odvajanje v javno kanalizacijo ali neposredno v malo čistilno napravo
ali nepretočno greznico v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi iz
malih komunalnih čistilnih naprav. |
|
2.
Pravice uporabnikov javne službe |
|
39.
člen |
(splošne
pravice) |
(1)
Uporabniki javne službe imajo pravico do trajnega, nemotenega in
kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki so enako dostopne
vsem uporabnikom na območju občine. |
(2)
Uporabnik javne službe ima na podlagi soglasja izvajalca javne službe
pravico: |
·
priključitve na javni vodovod in javno kanalizacijo, |
·
spremeniti dimenzijo priključka, traso priključka, mesto vodomera, |
·
izvesti dodatna dela na priključku, |
·
povečati odvzem vode, |
·
ukinitve priključka. |
|
3.
Obveznosti uporabnikov javne službe |
|
40.
člen |
(splošne
obveznosti) |
(1)
Uporabniki javne službe imajo naslednje obveznosti: |
1.
priključiti se na javni vodovod in javno kanalizacijo izključno v skladu
s soglasjem upravljavca vodovoda in kanalizacije, |
2.
priključiti se na javni vodovod ali javno kanalizacijo najkasneje v
šestih mesecih po izgradnji javnega vodovoda ali javne kanalizacije in
hkrati opustiti priključek na zasebni vodovod, obstoječo greznico ali
malo komunalno čistilno napravo skladno z navodili upravljavca javnega
vodovoda ali upravljavca javne kanalizacije, |
3.
spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja komunalne
ali padavinske odpadne vode, |
4.
zgraditi objekte in naprave interne vodovodne instalacije, interne
kanalizacije, vodovodni priključek in kanalizacijski priključek skladno
s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe, |
5.
kriti stroške nadzora montaže vodovodnega priključka v primeru, da
izvede montažo drugi usposobljen izvajalec del, |
6.
redno vzdrževati interno vodovodno instalacijo z vsemi objekti in
napravami, vodomerni jašek ali nišo ter požarno omrežje in interne
hidrante, interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami,
kanalizacijski priključek in interno čistilno napravo, |
7.
upravljavcu omogočiti pregled interne vodovodne instalacije, internega
hidrantnega omrežja, interne kanalizacije in pregled stanja priključka
na javno kanalizacijo ter kontrolo sestave odpadne vode, |
8.
urediti vodomerno mesto skladno z zahtevami upravljavca javnega
vodovoda, |
9.
upravljavcu omogočiti dostop na zemljišče v njegovi lasti za izvajanje
del v zvezi z javnim vodovodom in javno kanalizacijo, |
10.
upravljavcu omogočiti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo
obračunskega vodomera, |
11.
upravljavcu omogočiti dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na
vodovodnem priključku in dopustiti obnovo vodovodnega priključka, |
12.
varovati vodovodni priključek in vodomerno mesto pred zmrzovanjem,
vdorom talne in odpadne vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi, |
13.
kontrolirati dejansko porabo vode z dovoljeno porabo ob priključitvi in
povprečno porabo vode, |
14.
skrbeti za dostopnost in vidnost zasuna na lastnem vodovodnem
priključku, |
15.
voditi dnevnik obratovanja male komunalne čistilne naprave v skladu s
predpisi, |
16.
dovoliti dostop izvajalcu javne službe, da lahko izvede praznjenje
greznic in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav, izvedbo
ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave ter naročiti
praznjenje nepretočna greznica, ko je zapolnjena do 2/3 višine, |
17.
redno plačevati prejete račune za javno službo v roku, navedenem na
računu, |
18.
pisno obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva stavbe in
drugih spremembah, ki imajo vpliv na oskrbo s pitno vodo, odvod odpadne
vode in obračun stroškov, |
19.
urejati medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun v več
stanovanjskih stavbah preko skupnega obračunskega vodomera, |
20.
javljati okvare in nepravilnosti na javnem vodovodu, vodovodnem
priključku, obračunskem vodomeru, javni kanalizaciji in kanalizacijskem
priključku ter javljati vse pojave, ki bi utegnili imeti vpliv na
obratovanje javnega vodovoda in javne kanalizacije, |
21.
upoštevati varčevalne in ostale ukrepe v primeru motenj pri oskrbi s
pitno vodo ali ob prekinitvi dobave pitne vode, |
22.
pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda in javne kanalizacije
pred predelavo interne vodovodne napeljave in interne kanalizacije, |
23.
pridobiti soglasje upravljavca za povečanje porabe dogovorjene količine
pitne vode. |
(2)
Uporabnik javne službe je odgovoren za škodo povzročeno na javnem
vodovodu, javni kanalizaciji, lastnem ali tujem vodovodnem in
kanalizacijskem priključku, ki jo povzroči s svojim ravnanjem ali z
njegovo lastnino ter za škodo nastalo zaradi motnje pri oskrbi z vodo,
ki je posledica njegovega ravnanja. |
(3)
Uporabnik javnega vodovoda se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega
vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje oskrbe s pitno vodo drugih
uporabnikov javnega vodovoda in na način, ki ne vpliva na kakovost pitne
vode v javnem vodovodu. |
(4)
Uporabnik javne kanalizacije sme odvajati odpadno vodo v javno
kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja odpadne
vode za druge uporabnike in na način, ki ne vpliva na kakovost odvajanja
odpadne vode v javni kanalizaciji. |
(5)
Uporabnik lahko odvaja v javno kanalizacijo samo odpadno vodo, ki
ustreza predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
voda. Če za določeno vrsto odpadne vode niso sprejeti predpisi o mejnih
vrednosti koncentracije snovi ali toplote, se zanje uporabljajo predpisi
Evropskih skupnosti. Odpadno vodo, ki ni primerna za odvajanje v javno
kanalizacijo, ni dovoljeno pred odvajanjem v javno kanalizacijo redčiti
z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), zato da bi z redčenjem
dosegli zahtevane lastnosti odpadne vode za odvajanje v javno
kanalizacijo. |
|
41.
člen |
(pogoji
za odvajanje odpadne vode) |
(1)
Uporabnik je dolžan urediti iztočno in merilno mesto na izpustu odpadne
vode v javno kanalizacijo skladno z veljavnimi predpisi. |
(2)
Uporabnik je dolžan prijaviti upravljavcu kanalizacije vsako spremembo
količine in kvalitete odpadne vode. |
(3) Če
naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, mora uporabnik
izvajalca javne službe pisno obvestiti o spremembah načina obratovanja
čistilne naprave ali uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo
zagotovili doseganje predpisanih učinkov predčiščenja. |
(4)
Uporabnik je dolžan urediti iztočno in merilno mesto na izpustu odpadne
vode iz male komunalne čistilne naprave tako, da je omogočena vizualna
kontrola iztoka in odvzem vzorca. |
|
42.
člen |
(splošne prepovedi) |
Uporabnikom je prepovedano: |
·
prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunski vodomer, |
·
poškodovati varovalno plombo vodomera, |
·
odkloniti vgradnjo vodomera, če je pa vgradnja le-tega izvedljiva, |
·
izpuščati v javno kanalizacijo vsebino greznic, blato malih komunalnih
čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali
internih kanalizacij, |
·
odvajati odpadno vodo neposredno v podzemno vodo, celinsko vodo ali
vodo, namenjeno pripravi pitne vode ali kopalno vodo, |
·
odvajati industrijsko odpadno vodo ali padavinsko odpadno vodo v malo
komunalno čistilno napravo ali v javno kanalizacijo, ki se zaključi z
malo komunalno čistilno napravo, |
·
onemogočiti
dostop na zemljišče v njegovi lasti za izvajanje del v zvezi z javnim
vodovodom in javno kanalizacijo, |
·
onemogočiti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega
vodomera, |
·
onemogočiti dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na vodovodnem
priključku onemogočiti kontrolo sestave odpadne vode, |
·
kršiti varčevalne in ostale ukrepe v primeru motenj
pri oskrbi s pitno vodo ali ob prekinitvi dobave pitne vode, |
·
brez soglasja upravljavca dovoliti priključitve objektov drugih
lastnikov na svojo interno vodovodno omrežje ali na vodovodni priključek
in na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek, |
·
odvajati odpadno vodo v meteorni kanal ali meteorno vodo v fekalni kanal
v primeru ločenega kanalizacijskega sistema, |
·
prekiniti ali z nestrokovnim delom onemogočiti dobavo pitne vode ali
odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode drugemu uporabniku javne
službe. |
|
43.
člen |
(odvajanje industrijske odpadne vode) |
(1)
Uporabnik lahko na območju poselitve, ki je opremljeno z javno
kanalizacijo, industrijsko odpadno vodo odvaja v javno kanalizacijo, le
ob predhodnem soglasju upravljavca javne kanalizacije in čistilne
naprave, če industrijska odpadna voda izpolnjuje zahteve za odvajanje v
javno kanalizacijo, če je to tehnično možno in je za čiščenje
industrijske odpadne vode zagotovljena zmogljivost komunalne ali skupne
čistilne naprave, ki zaključuje javno kanalizacijo. Upravljavec
kanalizacije lahko predpiše ostrejše zahteve za odvajanje industrijske
odpadne vode v javno kanalizacijo, če zmogljivost komunalne ali skupne
čistilne naprave, ki zaključuje javno kanalizacijo, ne zagotavlja
čiščenja zakonsko določene zahteve za odvajanje industrijske odpadne
vode v javno kanalizacijo. |
(2)
Uporabnik, ki v kanalizacijo odvaja industrijsko odpadno vodo, mora
izvajalcu javne službe v pisni ali elektronski obliki do 31. marca za
preteklo leto posredovati letno poročilo o emisijskem in obratovalnem
monitoringu, ki je izdelano skladno s predpisi o obratovalnem
monitoringu za industrijsko odpadno vodo. |
(3)
Uporabnik je dolžan pred vsako spremembo, ki vpliva na lastnosti in
količino industrijske odpadne vode, do katere je prišlo zaradi sprememb
tehnoloških postopkov, obsega proizvodnje, načina predčiščenja odpadne
vode, prenehanja določene dejavnosti, ali zaradi drugih podobnih
vzrokov, pridobiti soglasje izvajalca javne službe. |
|
44.
člen |
(obveznosti upravljavca stavbe) |
(1) Na
območjih poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, mora
upravljavec stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, zagotoviti,
da se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo. |
(2) Na
območjih poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, mora
upravljavec stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, pod pogoji,
ki jih določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadne vode v vodo in javno kanalizacijo, zagotoviti, da se komunalna
odpadna voda, ki nastane v stavbi, pred odvajanjem v vode očisti na mali
komunalni čistilni napravi oziroma se odvaja v nepretočno greznico.
|
(3) Če
stavba nima upravljavca, določenega v skladu s predpisi, ki urejajo
stanovanjska razmerja, prevzema obveznosti iz prejšnjih odstavkov tega
člena lastnik stavbe oziroma lastniki delov stavbe, iz katerih se odvaja
odpadna voda. |
|
VII.
Obveznosti izvajalcev del |
|
45.
člen |
(splošne
obveznosti) |
|
|
|
|
|
|
46.
člen |
(gradnja
objektov in naprav javnega vodovoda in javne kanalizacije) |
|
|
|
|
VIII.
Obračun storitev javne službe |
|
47.
člen |
(oblikovanje cen) |
(1) Cene
storitev javne službe mora izvajalec javne službe oblikovati v skladu z
veljavno zakonodajo. Cene posamezne storitve so lahko sestavljene iz
fiksnega in variabilnega dela. Cenik storitev javne službe sprejme
ustanovitelj izvajalca javne službe. |
(2) Cenik
za storitve priključitve na javni vodovod iz petega odstavka 15. člena
tega odloka in za storitve priključitve na javno kanalizacijo iz osmega
odstavka 27. člena tega odloka sprejme ustanovitelj izvajalca javne
službe. |
(3) Če se
spremeni cena storitev javne službe, lahko izvajalec javne službe
obračuna porabljeno vodo tako, da ne odčita vodomera, temveč se stanje
vodomera na dan uveljavitve spremenjene cene pitne vode izračuna iz
povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju. Uporabnik lahko
na dan spremembe cene storitev javne službe sam odčita stanje vodomera
in ga sporoči upravljavcu javnega vodovoda. V tem primeru se za obračun
uporabi javljeno stanje vodomera. |
|
48.
člen |
(meritve
količin porabljene pitne vode) |
(1)
Upravljavec javnega vodovoda meri količino porabljene pitne vode v
kubičnih metrih z obračunskimi vodomeri. Vsak obračunski vodomer mora
biti pregledan in veljavno žigosan od pristojnega organa. Upravljavec
javnega vodovoda vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne
preglede. |
(2) Za
porabljeno vodo izstavi izvajalec javne službe račun uporabniku mesečno
na podlagi: |
·
odčitane količine porabljene pitne vode ali povprečne dnevne porabe v
preteklem obračunskem obdobju ali ocenjene količine porabe pitne vode v
daljšem časovnem obdobju, če meritev z vodomerom ni možna in |
·
velikosti obračunskega vodomera ali priključka. |
(3) Račun
iz drugega odstavka tega člena mora vsebovati vse z zakonom predpisane
elemente. |
(4)
Uporabnikom, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire,
so pa priključeni na javno kanalizacijo ali se imajo možnost nanjo
priključiti, se obračuna količina 0,15 m³ na stalno ali začasno
prijavljeno osebo na dan in fiksni del, kot je predpisan za obračunski
vodomer DN20. |
|
49.
člen |
(preverjanje točnosti vodomera) |
(1)
Upravljavec javnega vodovoda izvaja redno kontrolo točnosti obračunskega
vodomera. |
(2)
Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo
točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se
pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode
izven dopustnih toleranc plača stroške izredne kontrole vodomera
upravljavec javnega vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik. |
|
50.
člen |
(izstavitev računa) |
(1)
Izvajalec javne službe izstavi račun lastniku stavbe ali uporabniku vode
v stavbi. |
(2) V
stavbi z več stanovanji in skupnim vodomerom izda izvajalec javne službe
račun posameznim uporabnikom stavbe na podlagi pisnega dogovora z
upravnikom stavbe ali pooblaščencem skupnosti lastnikov stanovanj, v
katerem mora biti dogovorjen ključ delitve porabe. Izvajalec javne
službe lahko izdaja račune tudi upravniku stavbe. Interna delitev in
zaračunavanje vode posameznemu uporabniku v objektu ni dolžnost
izvajalca javne službe. Če so v objektu uporabniki, ki plačujejo
različno tarifo vode, si morajo takšni uporabniki vgraditi svoje
obračunske vodomere. |
(3) Če je
več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer in uporabniki
nimajo upravnika stavbe, so dolžni izvajalcu javne službe sporočiti, kdo
je pooblaščenec skupnosti lastnikov stanovanj, ki izvajalcu javne službe
sporoča dogovorjen ključ delitve porabe, na osnovi katerega izda
izvajalec javne službe račun posameznim uporabnikom. Interna delitev in
zaračunavanje vode posameznemu uporabniku v objektu ni dolžnost
izvajalca javne službe. Če so v objektu uporabniki, ki plačujejo
različno tarifo vode, si morajo takšni uporabniki vgraditi svoje
obračunske vodomere. |
(4) Če
zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe
vode, upošteva izvajalec javne službe pri obračunu vode povprečno
količino porabljene vode v preteklem obračunskem obdobju. |
|
51.
člen |
(vodomeri
v interni napeljavi) |
(1) V
interni hišni napeljavi so za obračunskim vodomerom lahko nameščeni še
interni vodomeri, ki pa služijo uporabnikom samo za interno porazdelitev
stroškov porabe vode oziroma kontrolo porabe vode. Upravljavec vodovoda
teh vodomerov ne vzdržuje in jih ne uporablja za obračun vode. |
(2)
Interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni
obveznost upravljavca vodovoda, kar pomeni, da uporabniki odgovarjajo
nerazdelno solidarno do popolnega plačila dolga, glede na stanje
odčitano na obračunskem vodomeru |
|
52.
člen |
(obračun
oskrbe s pitno vodo) |
(1)
Izvajalec javne službe zaračunava uporabniku oskrbo s pitno vodo, če je
priključen na javni vodovod. |
|
(2) Oskrba
s pitno vodo se plačuje v odvisnosti od velikosti obračunskega vodomera
in po porabljeni količini pitne vode v kubičnih metrih dobavljene pitne
vode. Če pride na obračunskem vodomeru do okvare ali zaradi morebitnega
drugega vzroka ni možno odčitati porabo vode na vodomeru, se obračuna
povprečna poraba vode izračunana na osnovi porabe v zadnjem obračunskem
obdobju pred nastankom okvare. |
(3) Pri
uporabnikih, ki porabijo manj kot 200 m3 pitne vode na mesec,
zaračunava izvajalec javne službe mesečno porabo vode v obliki
akontacije, v višini povprečne porabe vode v zadnjem obračunskem
obdobju. Odčitavanje vodomera in obračun porabljene vode opravi
upravljavec javnega vodovoda najmanj enkrat letno. |
(4) Pri
uporabnikih, ki porabijo več kot 200 m3 vode na mesec, opravi
upravljavec javnega vodovoda odčitavanje vodomera praviloma vsak mesec.
Račun se izstavi po dejanski porabi, zabeleženi na vodomeru. V kolikor v
tekočem mesecu ni bilo opravljeno odčitavanje vodomera se zaračuna
poraba vode v obliki akontacije, v višini povprečne porabe vode v
zadnjem obračunskem obdobju. |
(5)
Pogodbo o pavšalnem odjemu lahko sklene upravljavec javnega vodovoda z
uporabnikom le, če meritev porabljene pitne vode ni možna. Če se meritev
dobavljene pitne vode ne izvaja, se obračuna količina 0,15 m3
na stalno ali začasno prijavljeno osebo na dan in fiksni del, kot je
predpisan za obračunski vodomer DN20. |
(6)
Obračun prekomerne porabe se obračuna skladno z zahtevami zakonskih in
podzakonskih predpisov in le v primeru, če ti predpisi to izrecno
zahtevajo. |
(7)
Uporabniku se ne zaračuna poraba pitne vode za gašenje požara iz
zunanjega hidrantnega omrežja in poraba pitne vode za javne pipe, pranje
ali namakanje javnih površin, če je naročnik ali izvajalec te storitve
občina. Uporabnik je v tem primeru le dolžan obvestiti upravljavca
javnega vodovoda o porabljeni količini pitne vode. |
|
53.
člen |
(obračun
odvajanja komunalne odpadne vode ) |
(1)
Odvajanje komunalne odpadne vode se plačuje v odvisnosti od velikosti
obračunskega vodomera za porabljeno pitno vodo in količine porabljene
pitne vode, ki jo registrira vodomer. V primeru, da izvajalec javne
službe meritev dobavljene pitne vode ne izvaja, se obračuna količina
0,15 m3 na stalno ali začasno prijavljeno osebo na dan in
fiksni del, kot je predpisan za obračunski vodomer DN20. |
(2)
Odvajanje komunalne odpadne vode so dolžni plačevati uporabniki, ki so
priključeni na javno kanalizacijo in uporabniki, ki na javno
kanalizacijo niso priključeni, pa imajo možnost priključitve. |
|
54.
člen |
(obračun
čiščenja komunalne odpadne vode) |
(1)
Čiščenje komunalne odpadne vode se plačuje v odvisnosti od velikosti
obračunskega vodomera za porabljeno pitno vodo in količino porabljene
pitne vode, ki jo registrira vodomer. V primeru, da izvajalec javne
službe meritev dobavljene pitne vode ne izvaja, se obračuna količina
0,15 m3 na stalno ali začasno prijavljeno osebo na dan in
fiksni del, kot je predpisan za obračunski vodomer DN20. |
(2)
Stroške čiščenja komunalne odpadne vode plačujejo uporabniki, če se
le-ta čisti na čistilni napravi. |
|
55.
člen |
(obračun
odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode) |
(1)
Odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja iz javnih
površin, izvajalec javne službe zaračuna uporabniku v ceni odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne vode. |
(2)
Odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja s strehe,
zaračuna izvajalec javne službe uporabniku posebej glede na izračunano
količino odvedene padavinske odpadne vode skladno z metodologijo
predpisano s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb. Ta storitev se uporabniku zaračuna
le v primeru, če se padavinska odpadna voda s strehe odvaja posredno ali
neposredno v javno kanalizacijo. Obračun se izvede skladno z veljavnimi
predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb. |
(3) V
primeru, da je uporabnik izvedel ustrezne ukrepe zadrževanja in
zmanjševanja količin odvedene padavinske odpadne vode s površine strehe,
izvajalec javne službe zmanjša količino iz drugega odstavka tega člena
za 50%. Za ustrezen ukrep zadrževanja se šteje, če je za vsakih 100 m2
strehe zagotovljen najmanj 1 m3 volumna zadrževalnika. |
|
56.
člen |
(obračun
prevzema in ravnanja z blatom) |
(1)
Izvajalec javne službe mesečno zaračunava uporabniku prevzem in ravnanje
z blatom iz obstoječih greznic ali iz malih komunalnih čistilnih naprav
skladno z zakonsko predpisano metodologijo. V primeru da metodologija ni
predpisana se storitev zaračuna glede na količino porabljene pitne vode.
V primeru, da izvajalec javne službe meritev dobavljene pitne vode ne
izvaja, se obračuna količina 0,15 m3 na stalno ali začasno
prijavljeno osebo na dan. |
(2)
Storitev iz prve točke tega člena zajema prevzem in ravnanje z blatom iz
obstoječih greznic enkrat na tri leta ali prevzem in ravnanje z blatom
iz malih komunalnih čistilnih naprav enkrat na leto ter izdelavo ocene
obratovanja male čistilne naprave enkrat na tri leta. |
(3)
Uporabnik je dolžan izvajalcu javne službe omogočiti prevzem blata in
ravnanje z blatom iz obstoječih greznic ali iz malih komunalnih
čistilnih naprav ter izvedbo ocene obratovanja male komunalne čistilne
naprave. |
(4) V
primeru, da nastaja blato iz obstoječih greznic ali iz malih komunalnih
čistilnih naprav na kmetijskem gospodarstvu in se le-to skladno z
veljavnimi predpisi uporablja za gnojenje, se na osnovi pozitivno rešene
vloge lastnika kmetijskega gospodarstva, storitev iz prvega odstavka
tega člena ne zaračuna. V primeru, da kmetijsko gospodarstvo čisti
komunalno odpadno vodo na mali komunalni čistilni napravi in uveljavlja
oprostitev plačila storitve iz prvega odstavka tega člena, se mu vsako
tretje leto izvede ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave, ki
se zaračuna po opravljeni storitvi skladno z veljavnim cenikom.
|
|
57.
člen |
(plačilo storitev) |
Uporabnik
je dolžan prejeti račun poravnati najkasneje do roka navedenega na
računu. Če uporabnik zamudi s plačilom, mu za dolžni znesek izvajalec
javne službe zaračuna zakonsko veljavne zamudne obresti. Če se uporabnik
s prejetim računom ne strinja, ima pravico v osmih dneh od prejema
računa vložiti pisni ugovor pri izvajalcu javne službe. Ugovor na izdan
račun ne zadrži plačila. Izvajalec javne službe je dolžan na pisni
ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku osem dni po njegovem prejemu
in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode. |
|
58.
člen |
(prejemnik
računa) |
(1)
Upravljavec izstavlja račun za porabljeno vodo praviloma lastniku
objekta, lahko pa tudi najemniku tega objekta, če lastnik o tem pisno
obvesti upravljavca in navede začetek in konec najemnega razmerja.
|
(2) V
primeru, da najemnik ne poravna zapadlega računa v dogovorjenem roku, je
lastnik zavezanec za plačilo računa ne glede na trajanje najemnega
razmerja. |
|
IX.
Izvajanje posebnih storitev |
|
59.
člen |
(definicija posebnih storitev) |
(1)
Posebne storitve so storitve, ki niso obvezne storitve javne službe, jih
pa izvajalec javne službe lahko izvaja z uporabo javne infrastrukture
pravnim ali fizičnim osebam. Posebne storitve so: |
·
oskrba s pitno vodo za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega
je potrebno pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode,
|
·
oskrba s pitno vodo, če zaradi njene rabe nastaja industrijska odpadna
voda, |
·
oskrba s pitno vodo za proizvodnjo pijač, |
·
oskrba s pitno vodo za tehnološke namene, pri katerih je voda sestavina
proizvoda, |
·
oskrba s pitno vodo za polnjenje bazenskih kopališč, |
·
oskrba s pitno vodo za namakanje površin, ki niso javne, |
·
odvajanje industrijske odpadne vode, |
·
čiščenje industrijske odpadne vode, |
·
odvajanje padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne površine ali
strehe. |
(2) Občina
soglaša z izvajanjem posebnih storitev in pooblašča izvajalca javne
službe za izvajanje teh storitev na celotnem območju občine. |
|
60.
člen |
(obračun
posebnih storitev) |
Posebne
storitve, razen čiščenje industrijske odpadne vode, se obračunavajo
smiselno na enak način, kot je to določeno v 52., 53., 54., 55. in 56.
členu tega odloka za storitve, ki so predmet izvajanja javne službe.
Obračun čiščenja industrijske odpadne vode se določi v posebnem
občinskem predpisu. |
|
61.
člen |
(oblikovanje cene posebnih storitev) |
(1) Cene
posebnih storitev sprejme ustanovitelj izvajalca javne službe. Cena
čiščenja industrijske odpadne vode se oblikuje na podlagi posebnega
občinskega predpisa. |
(2) V
primeru, da za posamezno posebno storitev cena še ni sprejeta, se
uporablja cena, ki velja za posamezno storitev javne službe.
|
(3) Cena
posamezne posebne storitve ne more biti nižja od cene posamezne storitve
javne službe. |
|
X.
Vrsta objektov in naprav potrebnih za izvajanje javne službe
|
|
62.
člen |
|
(1) Javna služba oskrbe s pitno vodo
se izvaja na območju občine po omrežju cevovodov ter z njimi povezanih
objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in elektro
opremo za črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se
povezujejo v sekundarno, primarno in magistralno javno vodovodno
omrežje, s pomočjo katerega se zagotavlja oskrba naselij ali delov
naselij s pitno vodo. |
(2) Javna služba odvajanja odpadne vode se izvaja po: |
·
primarnem kanalizacijskem omrežju javne kanalizacije, ki ga sestavljajo
kanali in jarki ter z njimi povezani objekti in tehnološki sklopi, ki so
namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz dveh ali več
sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, in
se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo; |
·
po
sekundarnem kanalizacijskem omrežju javne kanalizacije, ki ga sestavlja
sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških
sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj in maščob, črpališča za
prečrpavanje odpadne vode ipd.), ki so namenjeni odvajanju komunalne in
padavinske odpadne vode v naselju ali njegovem delu, in se zaključi z
navezavo na komunalno čistilno napravo ali skupno čistilno napravo ali z
navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje. |
(3) Javna služba čiščenja odpadne vode se izvaja v komunalnih čistilnih
napravah za odpadno vodo, ki se odvaja preko kanalizacijskega omrežja iz
območij poselitev. |
(4) Z objekti in napravami javne infrastrukture lokalnega pomena iz
prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena upravlja upravljavec in
jih lahko pod enakimi pogoji določenimi z zakonskimi in podzakonskim
predpisi, s tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi uporablja vsakdo. |
(5) Uporaba objektov in naprav javne infrastrukture lokalnega pomena iz
prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena je obvezna na vseh
območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi oskrbe s pitno vodo ali
javni sistemi odvajanja in čiščenja odpadne vode. |
(6) Šteje se, da je javni vodovod zgrajen, če je objekt, ki ga je
potrebno oskrbovati s pitno vodo, oddaljen od javnega vodovoda manj kot
200 metrov. |
(7) Šteje se, da je javna kanalizacija zgrajena, če je potrebno za
priključitev objekta zgraditi kanalizacijski priključek, ki ni daljši od
50 metrov na vsak PE obremenitve odpadne vode, ki nastaja v objektu. |
|
63.
člen |
|
(1) Objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe oskrbe s
pitno vodo, ki so v lasti uporabnika javnega vodovoda, so naslednji: |
1.
interno vodovodno in hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega
vodovoda ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto, |
2.
vodovodni priključek, |
3.
vodomerni jašek ali niša, |
4.
objekti in naprave vgrajeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno
dogovorjenim mestom, kot so: interni hidranti, interni vodomeri, naprave
za reduciranje ali dvigovanje tlaka vode, nepovratni varnostni ventili
pri grelnih napravah, vodohrani za sanitarno in požarno vodo, naprave za
ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in druge naprave. |
(2) Objekti in naprave iz prvega odstavka tega člena niso del javnega
vodovoda in jih z izjemo vodovodnega priključka vzdržuje uporabnik
javnega vodovoda. |
(3) Uporabnik javnega vodovoda je dolžan z objekti in napravami iz
prvega odstavka tega člena gospodariti tako, da je omogočena nemotena
oskrba s pitno vodo. |
|
64.
člen |
|
Vodovodni
priključek vzdržuje upravljavec vodovoda. Pri izvajanju vzdrževalnih del
mora uporabnik upravljavcu vodovoda omogočiti dostop na zemljišče po
katerem poteka priključek. Največja dovoljena dolžina vodovodnega
priključka je 50 m. |
|
65.
člen |
(objekti in naprave v lasti uporabnikov javne kanalizacije) |
(1) Objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe odvajanja in
čiščenja odpadne vode, ki so v lasti uporabnika javne kanalizacije, so
naslednji: |
·
interna kanalizacija, |
·
kanalizacijski priključek, |
·
male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, |
·
naprave in objekti za predčiščenje odpadne vode (obstoječe greznice,
peskolovi, oljni lovilniki, ipd.). |
(2) Objekti in naprave iz prvega odstavka tega člena niso del javne
kanalizacije in so v lasti lastnikov stavb, ki jim pripadajo. Z njimi
upravlja upravljavec stavbe ali lastniki stavbe. |
(3) Lastniki ali upravljavci stavbe iz prejšnjega odstavka morajo na
svoje stroške zagotoviti: |
·
redno vzdrževanje in čiščenje interne kanalizacije in kanalizacijskih
priključkov, |
·
redno vzdrževanje nepretočnih greznic, obstoječih greznic ter malih
komunalnih čistilnih naprav, |
·
občasno preverjanje tehnične brezhibnosti kanalizacijskih priključkov,
nepretočnih greznic, obstoječih greznic ter malih komunalnih čistilnih
naprav. |
|
XI.
Prevzem objektov in naprav v upravljanje |
|
66.
člen |
(prenos obstoječega vodovoda ali kanalizacije v last občine) |
Obstoječi
vodovod ali kanalizacija, ki ni v upravljanju izvajalca javne službe in
ni v lasti občine, se lahko prenese v last občine s pogodbo med
dosedanjim upravljavcem, lastnikom in občino. V pogodbi iz prejšnjega
stavka se določijo pravice in obveznosti dosedanjega upravljavca,
lastnika in občine. |
|
67.
člen |
(prenos javnega vodovoda ali javne kanalizacije v upravljanje
upravljavcu) |
Za prenos
obstoječega javnega vodovoda ali javne kanalizacije v lasti občine v
upravljanje bodočega upravljavca morajo biti izpolnjeni naslednji
pogoji: |
1.
vodovod ali kanalizacija, ki se predaja, mora imeti vso potrebno
dokumentacijo (uporabno dovoljenje, situacijo omrežja, evidenco
priključkov in ostalih elementov na vodu, vodno dovoljenje), |
2.
vodovod ali kanalizacija, ki se predaja mora ustrezati določilom tega
odloka in mora glede tehničnih zahtev ustrezati pravilom stroke,
|
3.
izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem,
|
4.
izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki
upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav, |
5.
na
vseh odjemnih mestih vodovoda morajo biti vgrajeni obračunski vodomeri,
ki morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi urada za
meroslovje, |
6.
postopek prevzema mora biti izveden dokumentirano z zapisnikom o
primopredaji. |
|
68.
člen |
(prenos novozgrajenega infrastrukturnega sistema) |
(1) Prevzem novozgrajenih vodovodnih in kanalizacijskih objektov ter
naprav v last občine se izvede po naslednjem postopku: |
1.
po
končani gradnji investitor pridobi uporabno dovoljenje, |
2.
občina prevzame objekte v last na podlagi primopredajnega zapisnika, če
je investitor izpolnil naslednje pogoje: |
·
pridobil uporabno dovoljenje (1. točka prvega odstavka tega člena),
|
·
predložil projekt izvedenih del in ostalo ustrezno tehnično
dokumentacijo, vrednost osnovnih sredstev ter potrdilo o urejenih
lastninskih razmerjih. |
(2) Investitor je dolžan predati zgrajeni vodovod ali kanalizacijo
občini najkasneje v roku enega meseca po pridobitvi uporabnega
dovoljenja. |
(3) Prevzete vodovodne in kanalizacijske objekte ter naprave skladno z
določili tega člena preda občina v upravljanje bodočemu upravljavcu.
Postopek predaje v upravljanje mora biti izveden dokumentirano z
zapisnikom o primopredaji. |
|
XII.
Vzdrževanje hidrantnega omrežja in odjem pitne vode iz hidrantov |
|
69.
člen |
(odvzem
vode iz hidranta) |
(1)
Hidranti na javnem vodovodu služijo predvsem požarni varnosti, zato
morajo biti vedno dostopni in primerno vzdrževani. |
(2) Brez
soglasja upravljavca javnega vodovoda se sme uporabiti pitna voda iz
hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov ter izvajanje drugih
nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in
drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik javnega vodovoda po
uporabi vode pisno obvestiti upravljavca javnega vodovoda o kraju
uporabe, času odvzema pitne vode, količini porabljene vode in o
morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih. |
(3) Voda
iz hidrantov se lahko izjemoma, vendar samo ob soglasju upravljavca
javnega vodovoda, uporabi tudi za naslednje namene: |
·
škropljenje in pranje cest, ulic, trgov, |
·
zalivanje parkov ter javnih nasadov, |
·
za
javne prireditve, |
·
za
polnjenje cistern za prevoz vode, |
·
za
utrjevanje cestišč ali podobna druga gradbena dela. |
(4) V
primerih uporabe vode iz tretjega odstavka tega člena, upravljavec
javnega vodovoda in uporabnik skleneta pogodbo, v kateri se določijo
pogoji uporabe in način plačila stroškov porabljene vode. |
(5)
Upravljavec javnega vodovoda je dolžan izdati soglasje za uporabo vode
iz hidrantov za v tretjem odstavku tega člena določene namene, če to
dopuščajo razmere na javnem vodovodu. |
(6)
Uporabnik, ki uporablja vodo iz hidranta za namene iz tretjega odstavka
tega člena mora imeti lasten in tehnično brezhiben hidrantni nastavek z
overjenim vodomerom, ki je registriran pri upravljavcu vodovoda, in je
dolžan upravljavca javnega vodovoda mesečno obveščati o količini
porabljene pitne vode. |
(7)
Uporabnik mora po uporabi hidranta le-tega pustiti v brezhibnem stanju.
V nasprotnem primeru odgovarja uporabnik za vso škodo nastalo zaradi
okvare hidranta in stroške popravila hidranta. |
(8) Za
uporabo obstoječih hidrantov v internem omrežju, ki se napajajo iz
vodovodnega omrežja mimo vodomera, veljajo do predelave vodomernega
mesta, ki bo zagotavljalo napajanje hidrantov preko vodomera, določbe iz
drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena. Uporabnik je dolžan
zagotoviti dostop do teh hidrantov pooblaščenim predstavnikom
upravljavca javnega vodovoda. |
|
70.
člen |
(vzdrževanje hidrantov) |
Izvajalec
javne službe vzdržuje javno hidrantno omrežje in hidrante, ki so
priključeni nanj. Stroški za to vzdrževanje so sestavni del stroškov
oskrbe s pitno vodo. |
|
XIII.
Ukrepi za zmanjšanje količin padavinske vode odvedene v kanalizacijo |
|
71.
člen |
(določitev
ukrepov) |
Izvajalec
javne službe predpiše v postopku izdaje pogojev in soglasij h gradnji in
priključevanju objektov na javno kanalizacijo investitorju ukrepe za
zmanjšanje količine padavinske vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo v
skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo gradnjo, vodni režim in
izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode. |
|
72.
člen |
(odvajanje
padavinske vode) |
Padavinsko
vodo s streh in utrjenih površin, na katerih ni možnosti onesnaženja, je
potrebno ponikati v podtalje, če je to izvedljivo, v nasprotnem pa
kontrolirano izpuščati v površinske odvodnike. |
|
73.
člen |
(zadrževanje padavinske vode) |
(1) Pri
načrtovanju novih objektov je potrebno pred priključitvijo padavinske
vode na javno kanalizacijo ali pred izpustom v vodotok predvideti
zadrževalni bazen, ki predstavlja objekt za izravnavanje sunkovitega
odtoka. |
(2)
Zadrževalni bazen iz prvega odstavka tega člena je potrebno
dimenzionirati na ta način, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z
enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji
ni večji, kot je bil pred gradnjo. |
|
XIV.
Javna pooblastila |
|
74.
člen |
(javna
pooblastila) |
(1) Na
podlagi tega odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno
pooblastilo, da v okviru izvajanja javne službe odloča v upravnih
zadevah izdaje pogojev in soglasij v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov. |
(2) Na
podlagi tega odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno
pooblastilo, da v okviru izvajanja javne službe izdaja smernice za
načrtovanje predvidene prostorske ureditve in mnenja v skladu s
predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje. |
|
XV.
Prekinitev dobave pitne vode in prekinitev odvajanja odpadne vode |
|
75.
člen |
(prekinitev in omejitev dobave pitne vode zaradi zdravja ljudi) |
(1)
Upravljavec javnega vodovoda mora prekiniti z dobavo pitne vode, omejiti
njeno uporabo, ali sprejeti drug ukrep, potreben za varovanje zdravja
ljudi, če predstavlja uporaba pitne vode potencialno nevarnost za
zdravje ljudi. Pri izbiri ukrepov mora upoštevati tveganje za zdravje
ljudi, ki bi jih povzročila prekinitev dobave ali omejitev dobave pitne
vode. |
(2) V
primerih omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode mora upravljavec
vodovoda takoj obvestiti uporabnike in jim posredovati ustrezna
priporočila. V primeru prekinitve dobave pitne vode, ki traja več kot 24
ur, mora izvajalec javne službe zagotoviti vsaj minimalno oskrbo s pitno
vodo. |
76.
člen |
(omejitev dobave pitne vode zaradi pomanjkanja vode) |
V primeru
pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi
javnega vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno
vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odvzem pitne vode iz vodovoda,
pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo
prednost pred rabo pitne vode za druge namene. |
|
77.
člen |
(prekinitev iz razlogov na strani uporabnika) |
(1)
Izvajalec javne službe lahko brez predhodnega obvestila uporabniku
prekine dobavo s pitno vodo in odvajanje odpadne vode, če: |
·
stanje interne vodovodne napeljave ali vodomernega mesta ogroža zdravje
uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu, |
·
stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža
zdravje uporabnikov, |
·
je
vodovodni ali kanalizacijski priključek izveden brez soglasja oziroma v
nasprotju s soglasjem upravljavca, |
·
uporabnik onemogoči predstavniku upravljavca javnega vodovoda
odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka in notranjih
instalacij, |
·
uporabnik krši objavljene ukrepe za odpravo vzrokov neskladnosti in
omejitve uporabe pitne vode, |
·
uporabnik odvaja v javno kanalizacijo odpadno vodo, ki presega
predpisane mejne vrednosti snovi za odvajanje v javno kanalizacijo, če
se s tem zaradi posrednega ali neposrednega odvajanja odpadne vode v
vodo povzroča nevarnost za vodni vir ali oskrbo s pitno vodo, |
·
uporabnik odvaja v javno kanalizacijo odpadno vodo v količinah, ki
presega pogoje iz soglasja za priključitev na javno kanalizacijo, če je
zaradi tega moten proces čiščenja odpadne vode v takšni meri, da
obratovanje čistilne naprave ne poteka v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vodo in javno
kanalizacijo in emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih
čistilnih naprav, |
·
uporabnik onemogoča izvajalcu javne službe meritve količin in
onesnaženosti odpadne vode, |
·
ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje
prebivalcev v stavbi, |
·
obstajajo drugih razlogi, ki lahko ogrozijo nemoteno izvajanje
dejavnosti javne službe, če se prekinitev ne bi izvedla. |
(2)
Izvajalec javne službe lahko prekine dobavo pitne vode in odvajanje
odpadne vode posameznemu uporabniku na podlagi predhodnega obvestila, v
katerem mu mora dati primeren rok za odpravo vzroka prekinitve,če: |
·
hišno vodovodno omrežje in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo
pitne vode drugim uporabnikom, |
·
uporabnik brez soglasja upravljavca javnega vodovoda dovoli priključitev
drugega uporabnika na svojo hišno vodovodno omrežje ali če spremeni
zmogljivost svojega vodovodnega priključka, |
·
uporabnik brez privolitve upravljavca javnega vodovoda odstrani
varnostno objemko na vodomeru ali kako drugače spremeni izvedbo
priključka, |
·
se
uporabnik ne priključi na javno kanalizacijo skladno s 24. členom tega
odloka, |
·
uporabnik ne prazni greznice skladno s 22. členom tega odloka, |
·
uporabnik ne opusti greznice skladno s 24. členom tega odloka, |
·
ne
omogoči upravljavcu javnega vodovoda vzdrževanja vodovodnega priključka
pod pogoji iz 18. člena tega odloka, |
·
je
namestitev vodomera možna, uporabnik pa ga ne namesti, |
·
posega v obračunski vodomer v nasprotju z zahtevami upravljavca javnega
vodovoda iz 17. člena tega odloka, |
·
kvaliteta odvajanja odpadne vode v javno kanalizacijo ne ustreza
zahtevam zakonskih in podzakonskih predpisov, |
·
to
izhaja iz odločbe pristojnega inšpektorja, |
·
uporabnik ne poravna zapadlih računov za dobavljeno pitno vodo ali za
storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode, |
·
uporabniki v večstanovanjskem objektu skladno s 50. členom tega odloka
upravljavcu ne sporočijo pravne ali fizične osebe, ki prejema ter
plačuje račune, |
·
objekt ne izpolnjuje z zakonodajo predpisanih pogojev za priključitev na
vodovodno omrežje. |
(3)
Prekinitev oskrbe s pitno vodo ali prekinitev odvajanja komunalne in
padavinske odpadne vode velja za čas do odprave vzroka prekinitve.
Uporabnik mora poravnati stroške prekinitve in ponovne priključitve. |
78.
člen |
(prekinitev iz razlogov na strani izvajalca javne službe in višje sile) |
(1)
Upravljavec ima pravico, da prekine oskrbo s pitno vodo ali odvajanje
komunalne odpadne in padavinske vode zaradi: |
·
izvedbe planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javnega
vodovoda ali javne kanalizacije, |
·
odprave nepredvidljive okvare na objektih in napravah javnega vodovoda
ali javne kanalizacije, |
·
višje sile, kot npr. potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov,
izpad energije in podobno. |
(2)
Upravljavec mora o predvidenem času in trajanju prekinitve iz prejšnjega
odstavka pravočasno, to jev primeru iz prve alineje prejšnjega odstavka
vsaj en dan pred predvideno prekinitvijo, v primeru iz druge in tretje
alineje prejšnjega odstavka pa najpozneje v roku 24 ur po prekinitvi,
obvestiti uporabnike neposredno, ali preko sredstev javnega obveščanja
ali na drug krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.
V primerih iz tretje alineje prejšnjega odstavka mora izvajalec javne
službe postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za navedene
primere. |
(3) Če
prekinitev ali omejitev oskrbe s pitno vodo traja več kot 24 ur mora
izvajalec javne službe v tem času zagotoviti vsaj minimalno nadomestno
oskrbo s pitno vodo. |
Nadzor nad izvajanjem tega odloka in kazenske določbe |
|
79.
člen |
(nadzorni
organ) |
(1) Nadzor
nad izvajanjem določb tega odloka izvaja pristojna občinska inšpekcijska
služba. |
(2) Pri
izvajanju inšpekcijskega nadzora ima organ iz prejšnjega odstavka poleg
pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje
pravice in dolžnosti: |
1.
nadzorovati priključevanje na javni vodovod in javno kanalizacijo,
pregledovati dokumentacijo v zvezi s priključevanjem na javni vodovod in
javno kanalizacijo in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, |
2.
nadzorovati praznjenje, čiščenje in zasutje greznic ter pregledovati
dokumentacijo v zvezi s praznjenjem greznic in odrediti odpravo
ugotovljenih pomanjkljivosti, |
3.
nadzorovati izvajanje ukrepov v zvezi z odvajanjem komunalne in
padavinske odpadne vode, |
4.
v
nujnih primerih, ko bi bila ogrožena zdravje in varnost premoženja
ljudi, odrediti ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda,
|
5.
nadzorovati delovanje internih čistilnih naprav za komunalno odpadno
vodo in kakovost te vode pred izpustom v kanalizacijo in odrediti
odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, |
6.
nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri izdaji soglasij, ki se
nanašajo na oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalne in
padavinske odpadne vode. |
(2) Naloge
inšpekcijskega nadzora po tem odloku opravljajo inšpektorice in
inšpektorji (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji) skladno s tem odlokom
in z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor. |
(3)
Pristojni organ lokalne skupnosti ima pravico do pogleda v evidence, ki
jih vodi izvajalec javne službe, v skladu z določbami zakona o varstvu
osebnih podatkov. |
|
80.
člen |
(ukrepi
inšpektorjev) |
Če
inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je
kršen ta odlok, ima pravico in dolžnost odrediti, da se nepravilnosti,
ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi. |
|
81.
člen |
globe) |
(1) Z
globo 1.000 € v se kaznuje za prekršek – upravljavec javnega vodovoda -
pravna oseba, če: |
·
ravna v nasprotju s 13. členom tega odloka; |
·
ravna v nasprotju s 75. členom tega odloka. |
(2) Z
globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje
odgovorna oseba pravne osebe. |
(3) Z
globo 1000 € se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
če: |
o
ravna v nasprotju s prvim odstavkom 12. člena tega odloka; |
·
ravna v nasprotju s prvim odstavkom 14. člena tega odloka; |
·
ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 16. člena tega odloka; |
·
ravna v nasprotju s 17. členom tega odloka; |
·
ravna v nasprotju s prvim in tretjim odstavkom 24. člena tega odloka; |
·
ravna v nasprotju s prvim odstavkom 25. člena tega odloka; |
·
ravna v nasprotju z 28. členom tega odloka; |
·
ravna v nasprotju z 41. členom tega odloka; |
·
ravna v nasprotju z 42. členom tega odloka; |
·
ravna v nasprotju s 43. člena tega odloka; |
·
ravna v nasprotju s 44. členom tega odloka; |
·
ravna v nasprotju s 45. členom tega odloka; |
·
ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 69. člena tega odloka. |
(4) Z
globo 400 evrov se za prekršek iz tretjega odstavka tega člena kaznuje
odgovorna oseba pravne osebe. |
(5) Z
globo 400 evrov se za prekršek iz tretjega odstavka tega člena kaznuje
uporabnik - fizična oseba. |
|
XVI.
Prehodne in končne določbe |
|
82.
člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo ter
odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju
Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 106/2009). |
|
83.
člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
Številka
zadeve: 032-0010-2014/5 |
Datum:
7.8. 2014 |
|
|
Občina Vojnik |
|
Benedikt Podergajs, župan |
|