Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP(106/10 POPR.), 43/11- ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13) in na podlagi  Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin št. 3/2016) je Občinski svet Občine Vojnik na  26. redni seji dne 8.11.2018 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU

NA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH BREZ SPREMEMBE NAMENSKE RABE ZA GRADNJO KMETIJSKIH OBJEKTOV – KMETIJA SLEMENŠEK (TOMAŽAK)

I. Splošne določbe

1. člen

V skladu s Strategijo prostorskega razvoja občine in Odlokom o prostorskem načrtu Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2016 in 6/2017) se s tem odlokom sprejme občinski podrobni prostorski načrt na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov – kmetija Slemenšek (Tomažak)(v nadaljevanju: OPPN) po projektu, ki ga je izdelal AR projekt d.o.o., Sevnica, pod št. 5/18 in so sestavni del tega odloka.

Pravna podlaga za pripravo OPPN je dana v 5. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E) (Ur. l. RS, št. 27/16) in v Zakonu o prostorskem načrtovanju-ZPNačrt (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13, 76/14 – odl. US in 14/15 - ZUUJFO).

2. člen

OPPN vsebuje naslednje sestavine:

I.   TEKSTUALNI DEL

II.  SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA

III. PRILOGE

IV. GRAFIČNE PRILOGE

II. Ureditveno območje OPPN

3. člen

Območje izdelave OPPN bo namenjeno preselitve dela kmetije Tomažak. Kmetija se trenutno nahaja v vzhodnem delu naselja Razgor, kjer je prostorsko zelo omejena in nima možnosti širitve. Objekti kmetije na naslovu Razgor 16, so trenutno obdan s stanovanjskimi hišami in ni možnosti širitve v neposredni bližini. OPPN se nahaja na območju kmetijskih zemljišč v naselju Razgor cca 65m-110m od matičnega kmetijskega gospodarstva in zajema kmetijska zemljišča naslednjih parc. št.: 1358–del, 1357/1-del(javna cesta)

1347-del in 1350/2 vse k.o. Šmiklavž. Velikost območja OPPN znaša cca 5650,00m². Meja območja urejanja OPPN meji na kmetijske površine.

III.  Merila in pogoji za izrabo območja in za oblikovanje posegov v prostor

4. člen

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:

·   kmetijska dejavnost

·   dopolnilna dejavnost na kmetiji

5. člen

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:

·   gradnja novega objekta

·   legalizacija objekta

·   redna investicijska in vzdrževalna dela

·   spremembe namembnosti in sprememba rabe za kmetijsko dejavnost

·   rekonstrukcija objektov

·   odstranitve objektov

·   dozidave in nadzidave.

6. člen

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:

·   kmetijski objekti, ki so neposredno namenjeni ekološki pridelavi in predelavi ter dopolnilni dejavnosti kmetije,

·   stanovanjski objekt za potrebe prevzemnika kmetije in prestavitve kmetije

·   gradbeno inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska    infrastruktura)

·   gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na podlagi obstoječih predpisov za potrebe kmetijske dejavnosti

·   zelene površine.

7. člen

Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju novih objektov ter ureditvi zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in je nadaljevanje naselja v njegovi morfologiji.

Objekti

·   lega objektov: po geodetski zazidalni situaciji; dovoljene so tolerance v smeri sever-jug in vzhod-zahod, pod pogojem, da so zagotovljeni odmiki od sosednjih zemljišč in upravljavcev prometnega omrežja. Odmik od sosednjih zemljiških parcel je lahko tudi manjši kot je prikazano v geodetski zazidalni situaciji s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča.

·   horizontalni gabariti: okvirni gabariti po geodetski zazidalni situaciji. Možna večja odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah pod pogojem, da je zagotovljena požarna varnost objekta. Na osnovni volumen je možno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane izzidke, brez vpliva na bivalne pogoje sosednjih objektov. 

·   vertikalni gabarit: Višina etaž mora biti prilagojena tehnologiji objekta, zato etažnost  pri objektih ni omejena, dovoljena je izvedba medetaž oziroma je lahko objekt zasnovan iz več etaž .

·   konstrukcija: klasična – zidana ali montažna;

·   streha: v osnovi dvokapnica  s čopi ali brez. Naklon strešine naj bo načeloma 30º- 45º z minimalnimi napušči, kritina pretežno opečnata, naravna rdeče barve. Možno je tudi drugačno oblikovanje streh - manjši naklon strešine pri kmetijskih objektih. Na strešinah so dovoljene postavitve fotovoltajike za pridobivanje električne energije.

·   fasada: dovoljuje se sodoben arhitekturni pristop pri oblikovanju zunanjščine objektov, vendar naj v masah in formi sloni na tradiciji lokalnega stavbarstva, tako, da objekti ne bodo negativno vplivali na kvaliteto prostora. Na fasadah se dovoli uporaba bele barve, svetlih barv v spektru sivih barv in v spektru različnih zemeljskih barv z uporabo v tradicionalnih materialih (kamen, steklo, les). Dopustni so fasadni poudarki.

·   oblikovanje odprtin: svobodno;

·   zunanja ureditev gradbene parcele: dovozni priključki do objektov bodo izvedeni iz javne poti. V OPPN dovozi na parcelo niso točno definirani, ker se bodo prilagajali glede na postavitev objekta na zemljiško parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa. Manipulativne površine na gradbeni parceli se asfaltirajo,tlakujejo ali se uredijo v utrjeni peščeni površini. Ostali del parcele se hortikulturno uredi z avtohtono zasaditvijo. Pri zunanji ureditvi celotnega območja se naj višinske razlike, kjer je možno premestijo z brežinami. Možna je tudi gradnja škarp, podpornih zidov med posameznimi zemljiškimi parcelami na parcelno mejo do višine 1,50m, kadar to narekuje strmejša konfiguracija terena. Višina opornega zidu je lahko višja, če to pogojuje geološko mnenje. Ob javni cesti, škarpa, podporni zid ne smejo posegati v polje preglednosti in je za njo potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljalca ceste. 

8. člen

Enostavni objekti:

Na območju OPPN je možna gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov skladno z obstoječo  zakonodajo. Gradijo se lahko kot prizidek k osnovnemu objektu ali  samostojno. Oblikovani morajo biti usklajeno z osnovnim objektom. Objekti so lahko lesene, zidane in montažne konstrukcije. 

9. člen

Infrastrukturni objekti:

Infrastrukturni objekti v ureditvenem območju obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno energetsko infrastrukturo, ter objekte zvez in telekomunikacij. Oblikovanje infrastrukturnih objektov je svobodno.

10. člen

Gradbena parcela:

Parcelacija, oziroma določitev funkcionalnih zemljišč – oziroma gradbenih parcel v OPPN ni predpisana. Dovoljuje se združitev in delitev parcel. V

grafičnem delu OPPN je v ureditvenem območju so objekti locirani na sedanje lastniško stanje parc. št. 1358–del, 1347-del in 1350/2 vse k.o. Šmiklavž.

Dovoljen odmik zidu kmetijskih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki se vežejo na kmetijsko dejavnost od sosednjih parcelnih mej je 4,00m. V kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom pod pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve.

IV. Pogoji za infrastrukturno urejanje območja

11. člen

Dovozi in dostopi ter parkiranje:

Območje OPPN se prometno navezuje preko obstoječih cest, ki potekajo po parcelah št. 1357/1 in 1366/8 k.o. Šmiklavž na javno občinsko cesto, ki je kategorizirana kot javna pot JP 965231 (Razgor – Hribernik) parc. št. 1357/3 k.o. Šmiklavž. Priključevanje mora biti varno in pregledno, zagotovljeno mora biti polje preglednosti. V polju preglednosti ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih kultur, postavljati predmetov ali naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost.

12. člen

Vodovod:

Oskrba novih objektov z vodo na obravnavanem območju OPPN možna preko zgrajenega javnega vodovodnega sistema Celje.  Oskrba objektov z vodo je možna iz javnega vodovoda PE DN/OD 50mm. Priključitev na vodovod je možna pod pogojem, da je rešeno odvajanje odpadnih vod. Vodovodni priključek na obstoječi javni vodovod je daljši od 50m, zato se vodomer dimenzije DN 20mm vgradi v tipski toplotno izoliran vodomerni jašek v bližini obstoječega javnega vodovoda oziroma največ 50m stran od obstoječega javnega vodovoda. V primeru, ko se jašek nahaja na območju povoznih površin, mora biti jašek opremljen s povoznim pokrovom. Na trasi vodovoda ni dovoljena gradnja nadzemnega in podzemnega objekta, saditev dreves in drugih trajnih nasadov ter postavljati škarpe, ograje ali drogove. Vodovod je potrebno vgraditi najmanj 1,2m pod koto terena.

13. člen

Kanalizacija – odvod komunalnih in meteornih voda:

Fekalna kanalizacija:

Na obravnavanem območju predvidenega  OPPN ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje. Komunalne odpadne vode iz stanovanjskega objekta je potrebno pred izpustom očistiti na mali komunalni čistilni napravi – MKČN (Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode – Ul RS št. 98/15) ter dalje speljati  v podzemno filtracijo-irigacijo. Hlev bo na globoki nastil in bo brez gnojne jame. Izpuščanje živalskih izločkov ter silažne vode v površinski odvodnik ali meteorno kanalizacijo ni dovoljeno(Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo(Ul RS št. 64/12, 64/14, 98/15), Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov reje domačih živali (Uradni list RS, št. 10/99, 7/00 in 41/04 – ZVO-1).

Meteorna kanalizacija:

Na širšem območju OPPN ni zgrajena javna meteorna kanalizacija. Čiste meteorne vode se preko peskolovov, revizijskih jaškov in zadrževalnih bazenov odvajajo v sistem meteorne kanalizacije in dalje skladno z geološkim mnenjem v predvidene točkaste ponikovalnice, onesnažene pa je potrebno pred tem očistiti preko lovilca olj in maščob. Prepovedano je kakršnokoli nekontrolirano spuščanje vod po površini zemljine. Odvodnjavanje okolice objekta ter manipulativnih površin se uredi tako, da voda ne zamaka in erodira lokacije objekta in temeljev pod njo.

14. člen

Električno omrežje:

Energija za napajanje preseljene kmetije je na razpolago na nizkonapetostnem omrežju 102: Bovše, tč. A (obstoječ lesen drog na parc. št. 1340/4 k.o. Šmiklavž) katero se napaja iz transformatorske postaje TP Razgor. Od lesenega droga se predvidi nov NN podzemni vod (minimalnega preseka 4 x 70mm²) in nova prostostoječa priključna merilna omarica, katero je potrebno locirati na stalno dostopno mesto.

15. člen

Telefonsko omrežje, kabelski razdelilni sistem:

Na obravnavanih območjih ni TK omrežja.

Na območju urejanja je evidentirano kabelsko komunikacijski sistem (KKS) v lasti in upravljanju Telemach d.o.o.. Do kabelskega jaška so položene zaščitne cevi v katere so uvlečeni optični kabli različnih kapacitet, kar predstavlja opcijsko možnost vstopne točke za TK storitve. Priključitev objektov na KKS je možno z izgradnjo nove (dodatne) dovodne kabelske kanalizacije s PVC cevjo Ø 110mm. Dovodna cevna KK KKS do vsakega posameznega objekta mora biti izvedena v sistemu zvedišča s PVC cevmi premera Ø 50mm. Zvedišče mora biti projektirano tako, da so dovodne cevi z glavnimi linijami povezane preko revizijskih jaškov (BC Ø 80cm in pokriti z LTŽ pokrovi ustrezne nosilnosti). Za potrebe obratovanja ojačevalnih mest KKS je potrebno predvideti samostojno elektro merilno mesto (1x25A). Postavitev merilnega mesta mora biti projektno določena kot neodvisna od drugih porabnikov.

16. člen

Odpadki:

Za vsak objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mest, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju občine Braslovče.

V.  Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanja narave ter trajnostno rabo naravnih dobrin

17. člen

Varstvo pred hrupom

Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.

Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10 in 43/18) razvrščeno v III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom, menimo, da ne bodo presežene maksimalno dovoljene ravni hrupa. V primeru suma se izvedejo meritve, na podlagi katerih se izvede protihrupna zaščita.

18. člen

Varstvo zraka:

Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08, 61/09 in 50/13) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07, 81/07 in 23/11).

Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.

19. člen

Varstvo voda in urejanje voda:

Odvajanje  in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. list RS, št. 98/2015), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. L. RS št. 64/2012, 64/2014 in 98/2015), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov reje domačih živali (Uradni list RS, št. 10/99, 7/00 in 41/04 – ZVO-1).

Na obravnavanem območju predvidenega  OPPN ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje. 

Po evidencah MOP, DRSV, se obravnavana lokacija ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov. Na območju ni vodotokov oziroma ni predvidenih posegov na vodna ali priobalna zemljišča vodotokov in ni poplavno ogroženo.

Ureditveno območje je lahko ogroženo s strani pojavljanja plazov. Pridobljeno geotehnično poročilo izdelovalca ARPing d.o.o. pod št. 097-018-GEO, avgust 2018 je osnova za tehnično izvedbo odvajanja meteornih vod in temeljenje za obravnavan sklop objektov. Pri izvedbi vkopov, nasipov in ostalih zemeljskih delih v sklopu predvidene izgradnje je priporočljiva prisotnost geomehanika (stalen geotehnični nadzor), ki bo dajal navodila za ustrezne posege in eventuelne dodatne ukrepe pri izvedbi le teh.

Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.

20. člen

Ohranjanje narave:

Na območju obravnavanega OPPN ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18), zato celovite presoje vplivov na okolje ni treba izvesti.

21. člen

Varstvo kulturne dediščine:

Območje, predvideno za pozidavo s kmetijskimi objekti s prometno in komunalno infrastrukturo se nahaja izven evidentiranih in zavarovanih območij nepremične kulturne dediščine.

Arhitektura novih objektov naj sledi kontinuiteti obstoječe pozidave na tem območju, tako, da novo nastala gradnja ne bo vplivala negativno na kvaliteto obravnavanega območja. Arhitekturno oblikovanje zunanjščine naj sloni na tradiciji stavbarstva širšega prostora. Ureditev okolice objektov naj upošteva obstoječe kvalitete kulturne krajine, brez večjih umetnih barier in netipične urbane opreme ter z avtohtono zasaditvijo.

Površine znotraj območja OPPN še niso bile arheološko pregledane. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja, da mora najditelj v primeru odkritja arheološke ostaline, najdbo zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja in o

najdbi takoj obvestiti pristojno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki nadalje ukrepa v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

Investitor mora o začetku del vsaj 10 dni prej obvestiti pristojno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno zavodu za varstvo kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

VI. Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

22. člen

Potres

Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05 in 61/17 – GZ) EC8 (SIST EN-1998). Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene

potresne ogroženosti RS, marec 2013 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII stopnjo MCS s pospeškom tal 0,150g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geološkega – geotehničinega poročilo.

V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.

Požar 

Za zagotovitev požarne varnosti je zgrajeno hidrantno omrežje. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje-odpornega materiala.

V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta.

Zaščitni ukrepi

Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Ur.l. RS, št. 57/96, 54/15) ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji.

Vsi posegi v območju OPPN morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z izdelanimi geološko – geomehanskim poročilom.

23. člen

Način ravnanja s plodno zemljo:

Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, je deponirati na primernem mestu, in uporabiti za ureditev zelenic.

VII. Etapnost  izvedbe prostorske ureditve

24. člen

Ureditveno območje OPPN, je mogoče izvajati postopno:

I.Faza: gradnja kmetijskega objekta in pridobitev uporabnega dovoljenja

II. Faza: gradnja stanovanjskega objekta

VII. Obveznosti investitorja in izvajalcev pri izvajanju oppn

25. člen

Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.

Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:

·   ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;

·   po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;

·   pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.

VIII.    Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

26. člen

Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:

·   za lego objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo v sklopu gradbene parcele z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se upošteva dovoljen odmik ali soglasje soseda od sosednjih gradbenih parcel in javnih cest, ter da je zagotovljena varnost cestnega prometa.

·   za horizontalni gabarit: načrtovani objekti se lahko gradijo večjega ali manjšega tlorisnega gabarita kot je določeno v grafičnih prilogah. Možna večja odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah pod pogojem, da je zagotovljena požarna varnost objekta.

·   dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na gradbeno parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in  varnost prometa,

·   pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitev ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.

IX. Končne določbe

27. člen

OPPN je stalno na vpogled pri pristojni občinski službi v Občini Vojnik in Upravni enoti Celje, Oddelek za okolje in prostor.

28. člen

Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzornik v občini.

29. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 350-001/2018-12

Vojnik, dne: 8.11.2018