Na podlagi 149. člena
Zakona
o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, s spremembami), 3., 7.,
32., 33., 35. in 36. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, s
spremembami), 21. in 29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, s spremembami), 36.
in 143. člena
Zakona
o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06, s
spremembami),
Uredbe
o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15, s spremembami) ter skladno s
16. členom
Statuta Občine Brda (Uradno glasilo št. 4/2006, 24/2010) je Občinski
svet Občine Brda na 20. redni seji dne 20. 12. 2016 sprejel |
|
ODLOK |
O KONCESIJI
ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ZBIRANJA DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH
ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE BRDA |
|
I. Splošne določbe |
|
1. člen |
(predmet
odloka) |
(1) Ta odlok predstavlja koncesijski akt, s
katerim Občina Brda (v nadaljevanju tudi: Občina) določa predmet in
pogoje za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z
izvajanjem gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih
odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javna služba). |
(2) Javna služba iz prvega odstavka tega
člena se na območju Občine izvaja s podelitvijo koncesije fizični ali
pravni osebi in pod pogoji določenimi z zakonom, podzakonskimi akti, tem
odlokom ter drugimi predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe. |
|
2. člen |
(uporabljeni
izrazi v odloku) |
(1) Poleg pomenov, določenih v zakonu, imajo
posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku naslednji pomen: |
·
gospodarska javna služba oziroma javna služba: je obvezna gospodarska
javna služba zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov; |
·
koncedent:
je Občina Brda (v nadaljevanju: Občina ali koncedent);
|
·
pristojni
organ: je Občinska uprava Občine Brda; |
·
občinski
svet: je Občinski svet Občine Brda; |
·
koncesija:
je izraz za koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja
določenih vrst komunalnih odpadkov; |
·
koncesionar: je fizična ali pravna oseba, ki izvaja javno službo po tem
odloku na podlagi podeljene koncesije; |
·
izvajalec
javne službe oziroma izvajalec: je koncesionar po tem odloku; |
·
koncesijska pogodba: je pogodba, s katero koncedent in koncesionar
uredita medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo; |
·
izvirni
povzročitelj komunalnih odpadkov: je oseba, katere delovanje ali
dejavnost povzroča nastajanje odpadkov in je kot uporabnik storitev
javne službe skladno s tem odlokom dolžan biti vključen v sistem
obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki. |
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem odloku,
imajo enak pomen, kot je določeno v predpisih s področja ravnanja z
odpadki. |
3. člen |
(način
podelitve koncesije) |
(1) V Občini Brda se javno službo iz 1. člena
tega odloka izvaja s podelitvijo koncesije pravni ali fizični osebi pod
pogoji, določenimi v tem odloku. |
(2) Koncesija za opravljanje javne službe se
podeli na podlagi javnega razpisa. |
|
II. Koncesija |
|
4. člen |
(koncesijsko
razmerje) |
(1) Koncesijsko razmerje po tem odloku je
razmerje, ki obsega koncesijo za opravljanje javne službe iz 1. člena
tega odloka v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah.
Koncesijsko razmerje iz prejšnjega stavka predstavlja koncesijo
storitev, v smislu predpisov o javno zasebnem partnerstvu. |
(2) Koncesijo pridobi koncesionar s podpisom
koncesijske pogodbe in s tem nastane koncesijsko razmerje. |
(3) Koncesijo lahko koncesionar deloma ali v
celoti prenese na drugo osebo, s predhodnim soglasjem koncedenta. |
(4) Pri oddaji pravnih poslov tretjim osebam,
mora koncesionar ravnati skladno z načelom nediskriminatornosti. Pri
oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil,
tretjim osebam, mora koncesionar ravnati skladno z veljavnim zakonom in
drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil. |
|
5. člen |
(koncesionarjev pravni monopol) |
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske
pogodbe na celotnem območju Občine: |
·
izključno
oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka, |
·
dolžnost
zagotavljati uporabnikom storitev javne službe, izvirnim povzročiteljem
komunalnih odpadkov, kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje
gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu. |
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico
opravljanja dejavnosti javne službe iz 1. člena, mora dejavnosti
opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po
pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na
celotnem območju Občine. |
(3) V izjemnih primerih lahko koncesionar, po
predhodni pridobitvi soglasja koncedenta, sklene z drugim usposobljenim
izvajalcem pogodbo o izvajanju posameznih del v okviru izvajanja javne
službe, po kateri lahko druga oseba opravlja posamezne storitve ali dela
javne službe za območje Občine. |
(4) Koncesionar je pristojen pri izvajanju
predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so
predpisani z zakonom ali drugimi predpisi. |
|
6. člen |
(razmerje do
podizvajalcev) |
Koncesionar mora tudi v primeru delnega
izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do
koncedenta in uporabnikov storitev javne službe ter tretjih oseb v zvezi
s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun. |
|
7. člen |
(dejavnost
koncesionarja) |
(1) Predmet koncesije po tem odloku je
izvajanje javne službe iz 1. člena tega odloka na območju Občine v času
trajanja koncesije, v skladu s tem odlokom in koncesijsko pogodbo. |
(2) Koncesionar lahko v času trajanja
koncesije, pod pogoji, ki jih dopušča zakon, opravlja tudi druge
dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih
dejavnosti skladno z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem
evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/11), oziroma
predpisom, ki bo ta predpis nadomestil, predpisi izdanimi za njegovo
izvrševanje in drugimi predpisi s tega področja. |
(3) Oprema za izvajanje koncesije, ki
sestavlja infrastrukturo javne službe, je v času trajanja koncesije in
po njenem prenehanju, last koncesionarja, kolikor ni drugače določeno s
koncesijsko pogodbo. Oprema iz prejšnjega stavka se podrobneje določi v
koncesijski pogodbi. |
|
8. člen |
(trajanje
koncesije) |
(1) Koncesija se podeli izbranemu
koncesionarju za obdobje do 30.6.2020. |
(2) Rok koncesije začne teči naslednji dan po
uveljavitvi koncesijske pogodbe. Koncesijska pogodba začne veljati z
dnem podpisa obeh pogodbenih strank. |
(3) Rok koncesije se lahko na predlog
koncesionarja podaljša največ za 2 leti, če je moral koncesionar zaradi
okoliščin, ki predstavljajo višjo silo, zagotoviti v času trajanja
koncesijskega razmerja bistvena dodatna vlaganja, ki s prvotnim
investicijskim načrtom niso bila predvidena in katerih si v času
trajanja koncesije koncesionar ni mogel povrniti. |
|
III. Razmerja koncesionarja do
uporabnikov storitev javne službe in koncedenta |
|
9. člen |
(pravice in
dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov storitev javne
službe) |
Razmerja koncesionarja do uporabnikov
storitev javne službe in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti
koncesionarja, koncedenta in uporabnikov storitev javne službe. |
|
10. člen |
(dolžnosti
koncesionarja) |
(1) Koncesionar mora uporabnikom zagotavljati
kontinuirano in kvalitetno opravljanje javne službe iz 1. člena tega
odloka. Storitve javne službe so javne dobrine in jih mora koncesionar
vsakomur zagotavljati pod enakimi pogoji. |
(2) Dolžnosti koncesionarja so zlasti: |
·
v javnem
interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javno
službo, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odlokom ter
koncesijsko pogodbo; |
·
upoštevati
tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z
izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko
usmerjeno ravnanje z odpadki; |
·
zagotoviti
ustrezno zavarovanje nevarnih in zdravju škodljivih odpadkov ter
odpraviti napake na opremi, ki utegne povzročiti večjo škodo na okolju
ali zdravju ljudi najkasneje v roku 12 ur od ugotovitve napake oziroma
prejema obvestila uporabnikov storitev javne službe (interventno
izvajanje javne službe); |
·
uporabljati opremo in druga sredstva za izvajanje javne službe kot dober
gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in
pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali zdravja
ljudi v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov
storitev javne službe; |
·
sklepati z
uporabniki storitev javne službe pogodbe za uporabo javnih dobrin
oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije, izdajati soglasja
in projektne pogoje ter obračunavati pristojbine in druge prispevke v
skladu s predpisi; |
·
pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javne službe in
kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti, oblikovati predloge cen
(tarif) in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javne
službe in poslovanju; |
·
svetovati
in pomagati koncedentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov
ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih
razpisov ter drugih virov; |
·
voditi vse
predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah,
ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov storitev javne
službe, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in javne
službe in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z
izvajanjem javne službe; |
·
s pogodbo
vzeti v najem za izvajanje javne službe potrebno javno infrastrukturo,
za katero mora plačevati najemnino; |
·
izvajati
druga dela, v skladu z odlokom o načinu izvajanja obvezne občinske
gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na
območju Občine in drugimi predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. |
(3) Koncesionar lahko izvaja tudi druge
dejavnosti, za katere je registriran, vendar njihovo izvajanje ne sme
negativno ali moteče vplivati na opravljanje te javne službe.
Koncesionar mora za predmetno javno službo, ki jo opravlja, ločeno
voditi zakonsko predpisane računovodske evidence in izkaze, ki veljajo
za gospodarske javne službe. Ločene računovodske evidence in izkaze mora
koncesionar voditi tudi v primeru, ko opravlja posamezno javno službo
tudi na območju drugih lokalnih skupnosti. |
|
11. člen |
(način
izvajanja javne službe) |
Javna služba se izvaja na način, kot je
določen s tem odlokom ter koncesijsko pogodbo. |
|
12. člen |
(odgovornost
koncesionarja in zavarovanja) |
Koncesionar mora zavarovati svojo odgovornost
za škodo iz naslova splošne civilne odgovornosti, ki bi jo, pri
opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe, povzročili pri njem
zaposleni ljudje ali pogodbeni podizvajalci koncedentu, uporabnikom ali
tretjim osebam (zavarovanje odgovornosti). |
|
13. člen |
(koncesionarjeva tveganja) |
(1) Koncesionar izvaja koncesijo v svojem
imenu in za svoj račun in nosi celotno tveganje povpraševanja po
storitvah javne službe in druga tržna tveganja koncesije. Koncesionar ni
upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker
prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih. |
(2) V primeru predčasnega prenehanja
koncesije v skladu s tem odlokom in koncesijsko pogodbo, koncesionar ni
upravičen do poplačila katerihkoli vlaganj v opremo oziroma drugo
infrastrukturo potrebno za izvajanje javne službe s strani koncedenta,
razen v primeru odstopa od pogodbe zaradi kršitev na strani koncedenta. |
|
14. člen |
(pravice in
dolžnosti koncedenta) |
(1) Koncedent mora zagotavljati: |
·
ustrezne
pogoje za izvajanje javne službe v skladu z zakonom in drugimi predpisi
in tem odlokom; |
·
takšno
ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen
obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje opreme oziroma potrebne
infrastrukture za izvajanje javne službe,da se lahko, ob upoštevanju
časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost; |
·
sankcioniranje uporabnikov, zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne
službe; |
·
sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med
dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju
Občine; |
·
najem
javne infrastrukture koncesionarju; |
·
pisno
obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah
uporabnikov. |
(2) Koncedent ima pravico zahtevati, da
koncesionar izvaja javno službo v skladu s predpisi, ki urejajo način
izvajanja javne službe, v skladu s koncesijsko pogodbo in da redno
plačuje koncesijsko dajatev. |
(3) Koncedent ima pravico izvajati redne in
izredne revizijske preglede poslovanja koncesionarja v delu, ki se
nanaša na koncesijsko razmerje po tem odloku. |
|
15. člen |
(pravice in
dolžnosti uporabnikov) |
(1) Uporabniki imajo pravico: |
·
do
trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja; |
·
enake
obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev; |
·
da se
storitev javne službe obračunava po veljavnih cenah, v skladu s sprejeto
tarifo in veljavno zakonodajo; |
·
do
vpogleda v evidence ali zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se
nanašajo nanj; |
·
da
koncesionar izvaja javno službo na način, kot je določen v veljavnih
predpisih in odloku Občine. |
(2) Uporabniki morajo posredovati
koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra in obveznih zbirk
podatkov, sporočiti koncesionarju vsako spremembo in prijaviti vsa
dejstva, pomembna za izvajanje javne službe, omogočiti izvajanje javne
službe in upoštevati navodila koncesionarja ter redno plačevati za
opravljene storitve v skladu z vsakokratno veljavno ceno storitve. |
(3) Če uporabnik koncesionarju ne dovoli
izvajati storitev javne službe ali ga pri tem ovira, mora koncesionar o
tem obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ, ki v
skladu s pooblastili zagotovi potrebne ukrepe za nemoteno izvajanje
javne službe. |
|
IV. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati
koncesionar |
|
16. člen |
(status
koncesionarja) |
(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična
oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 17. člena tega odloka. Koncesionar je
lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače. |
(2) Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj
tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega
izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo
v primeru izbora za koncesionarja ustanovili določeno
pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko
pogodbo (konzorcij). |
(3) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo
(prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena
povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi. Če ista oseba
sodeluje pri več skupnih vlogah, se vse take vloge zavržejo.
|
|
17. člen |
(dokazovanje
izpolnjevanja pogojev) |
(1) V prijavi za pridobitev koncesije
(prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati da izpolnjuje pogoje
potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja
postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in
druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti
njemu ne sme biti začet postopek zaradi insolventnosti, drug postopek
prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek ter mora izpolnjevati
vse druge pogoje, predpisane z zakonom), ob tem pa mora prijavitelj
dokazati oziroma predložiti ustrezne listine: |
1. da je registriran za opravljanje
dejavnosti, ki je predmet razpisa ter izpolnjuje vse predpisane pogoje
za izvajanje javne službe; |
2. da je sposoben samostojno
zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet koncesije, ter kvalitetno
in kontinuirano izvajati javno službo, v skladu s predpisi, normativi in
standardi; |
3. da je usposobljen za vodenje katastra
ter razpolaga s sredstvi za njegovo vodenje; |
4. da razpolaga z ustreznimi prostori in
opremo za izvajanje javne službe, oziroma na drug način nesporno izkaže,
da lahko opravlja dejavnost javne službe; |
5. da razpolaga z zadostnim številom
delavcev, ki imajo potrebne kvalifikacije in so ustrezno usposobljeni za
izvajanje javne službe; |
6. da se obveže zavarovati proti
odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije lahko povzroči
Občini, uporabnikom ali tretjim osebam (predloži ustrezno predpogodbo); |
7. da predloži osnutek poslovnega načrta
v skladu z veljavno zakonodajo, ki vsebuje tudi vse podatke o
opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne
opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega
vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev (iz
točke 1–6); |
8. da izpolnjuje druge pogoje za
udeležbo na javnem razpisu (sposobnost), določene z zakonom, ki ureja
postopek oddaje javnih naročil in tem odlokom. |
V. Javni razpis |
|
18. člen |
(oblika in
postopek javnega razpisa) |
(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti
javne službe iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim
razpisom. Sklep o pričetku postopka javnega razpisa sprejme župan. |
(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije in na uradni spletni strani Občine ter vsebuje
zlasti naslednje: |
1. navedbo in sedež koncedenta; |
2. podatke o objavi koncesijskega akta; |
3. predmet, naravo ter obseg in območje
koncesije, ki se podeli na javnem razpisu; |
4. začetek in predviden čas trajanja
koncesije; |
5. postopek izbire koncesionarja; |
6. merila za izbor koncesionarja; |
7. način dokazovanja izpolnjenosti
pogojev za opravljanje javne službe; |
8. druge obvezne sestavine prijave ter
jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno
dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge in podobno); |
9. način zavarovanja resnosti prijave in
obveznost zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti s finančnim
zavarovanjem, unovčljivim na prvi poziv; |
10. kraj in čas za dvig razpisne
dokumentacije, razpisna dokumentacija mora biti dosegljiva prijaviteljem
brezplačno; |
11. kraj in rok za predložitev prijav,
pogoje za njihovo predložitev; |
12. naslov, prostor, datum in uro javnega
odpiranja prijav; |
13. rok za izbiro koncesionarja; |
14. rok, v katerem bodo kandidati
obveščeni o izidu javnega razpisa; |
15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in
ustnih informacij med razpisom; |
16. druge podatke, potrebne za izvedbo
javnega razpisa. |
(3) Poleg podatkov iz prvega odstavka tega
člena se v javnem razpisu lahko objavijo tudi drugi podatki, pomembni za
sklenitev koncesijskega razmerja, morajo pa biti objavljeni vsi potrebni
podatki, katere zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis. |
(4) Pristojni organ pripravi javni razpis in
razpisno dokumentacijo, sestavni deli obeh pa morata biti vsebinsko
medsebojno skladni. |
(5) Koncedent mora v času objave javnega
razpisa omogočiti kandidatom dostop do razpisne dokumentacije in na
zahtevo predati razpisno dokumentacijo. |
(6) V razpisni dokumentaciji morajo biti
navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno
prijavo. |
(7) Javni razpis se lahko objavi tudi v
drugih medijih, vendar ne pred obveznimi objavami iz prvega odstavka
tega člena. |
|
19. člen |
(razpisni
pogoji) |
V javnem razpisu se določijo razpisni pogoji
in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev, ki jih mora izpolnjevati
koncesionar po tem odloku. Z razpisnimi pogoji se ne sme določati
bistveno novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje
dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom. |
|
20. člen |
(merila za
izbor koncesionarja) |
Merila, po katerih koncedent izbira
najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in
ovrednotena (določen način njihove uporabe). |
|
VI. Organ, ki opravi izbor
koncesionarja |
|
21. člen |
(uspešnost
javnega razpisa) |
(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela
vsaj ena pravočasna in popolna prijava. |
(2) Prijava je popolna, če izpolnjuje vse
zahtevane pogoje iz razpisa. |
(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave
ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi oziroma se uporabi
ustrezni postopek s pogajanji v skladu z veljavno zakonodajo javnega
naročanja. |
(4) V skladu z določilom prejšnjega odstavka
se ravna tudi v primeru, če prijavitelj ni bil izbran, ali če s pravno
ali fizično osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v roku iz
tretjega odstavka 23. člena ni bila sklenjena koncesijska pogodba. |
|
22. člen |
(izbira
koncesionarja) |
(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od
prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki
nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za
izbor koncesionarja na javnem razpisu. |
(2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno
presojo ter mnenje o najugodnejšem prijavitelju opravi strokovna
komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in
najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko
izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, v katerega spada
koncesija, da omogočajo strokovno presojo vlog. |
(3) Predsednik in člani strokovne komisije ne
smejo biti s prijaviteljem, njegovim zastopnikom, članom uprave,
nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače
interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski
vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do
vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali
živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni
partnerski skupnosti. Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe,
ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za
kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni
pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno
komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Če izvejo za navedeno dejstvo
naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne
komisije ne smejo neposredno komunicirati s prijavitelji, ampak le
posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti
nadomestni član strokovne komisije. |
(4) Po končanem odpiranju strokovna komisija
pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po
končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede,
katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve ter razvrsti te prijave
tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim
merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost
postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje)
organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja. |
(5) Občinska uprava v imenu koncedenta
odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo. |
|
(6) Koncedent izbere enega koncesionarja ali
skupino prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje za prijavo po tem odloku. |
(7) Odločba o izboru koncesionarja preneha
veljati, če v roku 90 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve
koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja. |
|
VII. Koncesijsko razmerje |
|
23. člen |
(sklenitev
koncesijske pogodbe) |
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti
iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe. |
(2) Za dejavnost javne službe iz 1. člena
tega odloka se z izbranim koncesionarjem ali pravno osebo iz drugega
odstavka 16. člena (konzorcij) sklene ena koncesijska pogodba. |
(3) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe
o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko
pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema.
Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank. |
(4) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta
sklene župan. |
(5) Koncesijska pogodba mora biti z novim
koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila
podeljena prejšnja koncesija oziroma pogodba o izvajanju javne službe,
ne glede na tretji odstavek tega člena pa začne koncesijska pogodba
učinkovati ob izteku roka prejšnje koncesije oziroma pogodbe o izvajanju
javne službe. |
|
24. člen |
(koncesijska
pogodba) |
(1) S koncesijsko pogodbo koncedent in
koncesionar uredita vsa pomembna vprašanja v zvezi z izvajanjem
koncesijskega razmerja, zlasti pa: |
1. vsebino, obliko in namen
koncesije; |
2. pravice in obveznosti
koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javne službe; |
3. medsebojne obveznosti v zvezi z
uporabo in vzdrževanjem opreme oziroma druge infrastrukture koncesije,
vlaganje osnovnih sredstev koncesionarja v dejavnost javne službe; |
4. garancije za kvalitetno
izvajanje javne službe; |
5. spremembe v družbi
koncesionarja, za katere mora ta pridobiti pisno soglasje koncedenta; |
6. pogoje za oddajo poslov
podizvajalcem; |
7. način medsebojnega obveščanja o
vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe
ter poročanja o izvajanju koncesijske dejavnosti; |
8. pogodbene sankcije zaradi
neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe; |
9. pogodbene kazni in pogoji za
povrnitev morebitne škode, povzročene v zvezi z (ne)izvajanjem javne
službe; |
10. spreminjanje izvajanja
koncesijske pogodbe, izvajanje finančnega in strokovnega nadzora s
strani koncedenta, medsebojno poročanje in obveščanje javnosti; |
11. odpoved, razveza in razdrtje
pogodbe ter s tem povezane pravice pogodbenih strank; |
12. posledice spremenjenih
okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti; |
13. trajanje koncesijske pogodbe in
njeno prenehanje ter s tem povezane pravice pogodbenih strank; |
14. druga vprašanja, ki urejajo
medsebojna razmerja in način izvajanja javne službe. |
(2) Koncesijska pogodba mora biti sestavljena
v skladu z zakonom, tem odlokom (koncesijskim aktom) in objavljenim
javnim razpisom, sicer je neveljavna. |
|
25. člen |
(razmerje med
koncesijsko pogodbo in koncesijskim
aktom) |
(1) V primeru neskladja med koncesijskim
aktom in koncesijsko pogodbo velja koncesijski akt. |
(2) Po sklenitvi koncesijske pogodbe lahko
koncedent spremeni koncesijski akt skladno s predpisi s področja javno
zasebnega partnerstva, če je potrebno v javnem interesu spremeniti način
in pogoje izvajanja koncesije, odvzeti koncesijo ali izvesti druge
ukrepe v javnem interesu. |
(3) Sprememba koncesijskega akta velja in
učinkuje neposredno na koncesijsko razmerje. Določbe koncesijske
pogodbe, ki so v nasprotju s spremembo koncesijskega akta, se ne
uporabljajo. |
|
26. člen |
(podizvajalci) |
(1) Če prijavitelj nastopa v postopku
podelitve koncesije s podizvajalci, mora v svoji vlogi za pridobitev
koncesije navesti podizvajalce in posamezne storitve dejavnosti javne
službe, ki jih bodo izvajali. |
(2) Če koncesionar odda dela podizvajalcu po
podpisu koncesijske pogodbe, mora koncedent s tem soglašati. |
(3) Podizvajalec, ki izvaja posamezne
storitve v okviru javne službe iz prvega odstavka tega člena, mora
izpolnjevati pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost), določene z
veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil in pogoj iz
1. točke prvega odstavka 17. člena tega odloka. |
(4) Za delo podizvajalcev odgovarja
koncesionar koncedentu, kot da bi ga opravljal sam. |
|
VIII. Prenos koncesije |
|
27. člen |
(prenos
koncesije) |
(1) Koncesionar (odstopnik koncesije) sme
pravice in obveznosti iz koncesijske pogodbe ali njenega dela prenesti
na novega koncesionarja (prevzemnik koncesije) le s predhodnim
dovoljenjem koncedenta. Ta določba se uporablja tudi za prenos koncesije
na univerzalne pravne naslednike koncesionarja. |
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda
na podlagi pisne izjave odstopnika oziroma prevzemnika koncesije, v
kateri mora biti izkazano, da sta odstopnik in prevzemnik koncesije
uredila medsebojna razmerja v zvezi s prenosom koncesije. |
(3) Koncedent lahko zavrne izdajo dovoljenja
za prenos le v primeru, da: |
·
prevzemnik
koncesije ne izpolnjuje pogojev za pridobitev in izvrševanje koncesije, |
·
je
izpolnjen kateri od pogojev za odvzem koncesije iz 34. člena tega
odloka. |
(4) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki
obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s
koncedentom novo koncesijsko pogodbo. |
(5) Posledica prenosa koncesijskega razmerja
je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z
uporabniki. |
|
IX. Plačila koncesionarja |
|
28. člen |
(koncesijska
dajatev) |
(1) Koncesionar plača koncedentu letno
koncesijsko dajatev za izvajanje javne službe. |
(2) Koncesijska dajatev se obračunava in
plačuje v odstotkih od cene storitve koncesionarja, način obračuna in
plačila pa se podrobneje določi v koncesijski pogodbi. |
(3) Koncesionar mora v svojih evidencah
zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih se obračunava in
plačuje koncesijska dajatev. |
(4) Koncedent se zaradi javnega interesa
zagotavljanja javne službe, v korist uporabnikov storitev javne službe,
lahko odpove plačilu koncesijske dajatve. |
|
X. Nadzor nad izvajanjem koncesije
in poročanje koncesionarja |
|
29. člen |
(nadzor) |
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvaja
pristojni organ Občine. |
(2) Nadzor iz prejšnjega odstavka obsega
zlasti: |
·
nadzor nad
opremo za izvajanje javne službe, njeno vzdrževanje oziroma obnavljanje; |
·
nadzor
dokumentacije v zvezi z ustrezno porabo prihodkov in upravičenosti
stroškov, ki izvirajo iz opravljanja javne službe; |
·
nadzor
izvajanja dejavnosti v skladu s tem odlokom, koncesijsko pogodbo, zakoni
in drugimi predpisi. |
(3) Koncesionar je dolžan pristojnemu organu
omogočiti nadzor nad izvajanjem koncesije in uradnim osebam predložiti
vso potrebno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije, dajati
informacije v zvezi z izvajanjem koncesije in omogočiti vpogled v
poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije. |
(4) Nadzor pristojnega organa se lahko izvaja
v prostorih koncesionarja ali na terenu. |
(5) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan
in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanje koncesije.
Praviloma se izvaja v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se
izkaže s pooblastilom koncedenta. Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne
podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost. O
nadzoru se sestavi zapisnik. |
(6) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da
koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja,
mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti ali sprejme
druge ukrepe v skladu z zakonom, tem odlokom ali koncesijsko pogodbe. |
(7) V skladu s predpisi izvaja nadzor nad
koncesionarjem tudi pristojna inšpekcija in drugi pristojni državni
organi. |
|
30. člen |
(poročanje) |
(1) Koncesionar mora na zahtevo koncedentu
dajati na razpolago vse podatke, ki so potrebni za izvajanje njegovih
nalog, zlasti pa: |
·
podatke o
prihodkih, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti, |
·
podatke o
zaračunanih količinah storitev javne službe, |
·
podatke o
stroških izvajanja javne službe, |
·
podatke o
količinah zbranih, oddanih sortiranih frakcij in oddanih odpadkov v
obdelavo in odlaganje ali odstranjevanje, |
·
podatke o
pritožbah uporabnikov, |
·
podatke o
vlaganjih v vzdrževanje opreme za izvajanje javne službe, |
·
podatke o
poslovanju, ki vplivajo na nastajanje stroškov ali drugače vplivajo na
ceno storitve. |
(2) Koncesionar je dolžan zahtevane podatke
iz prejšnjega odstavka poslati pristojnemu organu tudi v elektronski
obliki. Obliko in formate pošiljanja podatkov določi pristojni organ. |
(3) Koncesionar je dolžan koncedentu podati
letno poročilo do 31. maja tekočega leta za preteklo leto. |
(4) Letno poročilo mora obsegati vse
predpisane podatke, podatke iz prvega odstavka tega člena ter opisno
oceno izvajanja javne službe v preteklem letu, ki mora vključevati tudi
podatke o pritožbah uporabnikov. |
(5) Podrobneje se obseg in način poročanja
uredi v koncesijski pogodbi. |
|
XI. Prenehanje koncesijskega
razmerja |
|
31. člen |
(prenehanje
koncesijskega razmerja) |
Koncesijsko razmerje preneha: |
·
zaradi
prenehanja koncesijske pogodbe, |
·
zaradi
prenehanja koncesionarja, |
·
z odvzemom
koncesije, |
·
z odkupom
koncesije. |
|
32. člen |
(prenehanje
koncesijske pogodbe) |
(1) Koncesijska pogodba redno preneha z dnem
poteka roka koncesije. |
(2) Koncesijska pogodba preneha tudi z
odstopom pogodbi zveste stranke od pogodbe zaradi kršitve obveznosti
druge stranke. Podrobneje se odstop zaradi kršitve pogodbe uredi v
koncesijski pogodbi. |
(3) Stranki koncesijske pogodbe se lahko med
trajanjem pogodbe sporazumeta o prenehanju pogodbe, v primeru, da
ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali
sistemskega značaja oziroma drugih objektivnih okoliščin, nadaljnje
izvajanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
Pogodbena stranka, ki želi sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi
pogodbeni stranki pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za
prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. Pobuda mora biti dana v pisni
obliki. |
(4) Stranki koncesijske pogodbe se v primeru
iz drugega in tretjega odstavka tega člena dogovorita za primeren
odpovedni rok, ki ne sme biti krajši od 6 mesecev. |
|
33. člen |
(prenehanje
koncesionarja) |
(1) Koncesijsko razmerje preneha s
prenehanjem koncesionarja, če nima univerzalnega pravnega naslednika. |
(2) V primeru univerzalnega pravnega
naslednika koncesionarja koncesijsko razmerje ne preneha, pač pa se
prenese na pravnega naslednika skladno z določbami tega odloka. |
(3) Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko
po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. |
|
34. člen |
(odvzem
koncesije) |
|
(1) Pristojni organ z odločbo odvzame
koncesijo zaradi kršitev koncesionarja, če koncesionar: |
·
ne začne z
izvajanjem koncesije v roku, dogovorjenem s koncesijsko pogodbo; |
·
če ne
izpolnjuje več pogojev za opravljanje gospodarske javne službe, ki je
predmet koncesije ali ne izvaja koncesije; |
·
pri
izvajanju koncesije koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam namenoma
ali iz hude malomarnosti povzroči škodo; |
·
krši
določbe tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo način izvajanja
koncesije; |
·
ne ravna v
skladu z dokončnimi odločbami, ki jih pristojni organ izdaja v okviru
nadzora nad izvajanjem koncesije; |
·
ne ravna v
skladu z dokončnimi odločbami, izdanimi v okviru inšpekcijskega nadzora
ali drugega nadzora državnega organa nad koncesionarjem pri izvajanju
koncesije; |
·
če zahteva
plačilo za izvedene storitve izven potrjenih tarif javne službe ali
predlaga spremembo tarif v nasprotju s ponudbo, koncesijsko pogodbo ali
predpisi. |
(2) Odvzem koncesije je mogoč ne glede na to,
ali predstavljajo navedene kršitve bistveno kršitev koncesijske pogodbe. |
(3) Pristojni organ pisno opozori
koncesionarja na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi
primeren rok za odpravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem
primeru uveden postopek odvzema koncesije. |
(4) V primeru, da je koncesionar konzorcij,
kršitev posameznega člana konzorcija velja za kršitev koncesionarja. |
|
35. člen |
(odkup
koncesije) |
(1) Odkup koncesije je možen takrat, ko
koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno
učinkoviteje opravljati na drug način. |
(2) Ob prisilnem odkupu koncesije je
koncedent dolžan koncesionarju plačati odškodnino po predpisih, ki
urejajo razlastitev. |
(3) Način, obseg in pogoje odkupa se določi v
koncesijski pogodbi. |
|
XII. Višja sila in spremenjene
okoliščine |
|
36. člen |
(višja sila) |
(1) Višja sila in druge nepredvidljive
okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki
nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih
strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo
zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali
ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem
območju Občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska
pogodba. |
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih
možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih
okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti
ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste javne
službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa
skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu
okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno
obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih. |
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima
koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so
nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih
okoliščinah. |
(4) V primeru višje sile in drugih
nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi
civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za
zaščito, reševanje in pomoč v Občini. V tem primeru prevzame civilna
zaščita nadzor nad izvajanjem ukrepov. |
|
37. člen |
(spremenjene
okoliščine) |
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske
pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti
koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi
koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali
izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati
spremembo koncesijske pogodbe. |
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega
odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O
nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno
obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih.
Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati
obveznosti iz koncesijske pogodbe. |
|
XIII. Uporaba prava in reševanje
sporov |
|
38. člen |
(uporaba
prava) |
Za vsa razmerja med koncedentom in
koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih
javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike
Slovenije. |
|
39. člen |
(prepoved
prorogacije tujega sodišča) |
V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki
storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh
razmerij odločajo tuja sodišča. |
|
40. člen |
(reševanje
sporov) |
Za reševanje sporov v zvezi z izvajanjem
koncesionirane javne službe je pristojno sodišče v Novi Gorici. |
|
IX. Prehodne in končne določbe |
|
41. člen |
(razveljavitev
veljavnega predpisa) |
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha
veljati Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje javne službe zbiranja
in obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in javne službe odlaganja
ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Brda
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 37/2012). |
|
42. člen |
(uveljavitev
odloka) |
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi. |
|
Številka: 3547-06/2016-05 |
Datum: 20.12.2016 |
|
|
Občina Brda |
|
Franc Mužič, župan |
|