Na podlagi
113. člena
Poslovnika Sveta Mestne občine Kranj
(Uradni list RS, št. 41/07, 46/07, 51/10) je župan Mestne občine Kranj
na podlagi sklepa 39. seje Statutarno pravne komisije z dne 24. 2. 2014
sprejel uradno prečiščeno besedilo Odloka o zagotavljanju socialno
varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj, ki obsega: |
–
Odlok o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini
Kranj
(Uradni
list RS, št. 102/12) z dne 21. 12. 2012, |
–
Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o zagotavljanju socialno
varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj
(Uradni list RS, št. 9/14) z dne 5. 2. 2014. |
O D L O
K |
o
zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj
|
(uradno
prečiščeno besedilo) |
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Odlok o
zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj (v
nadaljnjem besedilu: Odlok) določa vrste socialno varstvenih storitev,
financiranje, izvajalce, upravičence, pogoje in postopke za
uresničevanje socialno varstvenih storitev v Mestni občini Kranj (v
nadaljnjem besedilu: MOK). |
2. člen |
Socialno
varstvena dejavnost v Mestni občini Kranj obsega preprečevanje socialne
problematike in reševanje socialne problematike posameznikov in družin. |
3. člen |
Socialno
varstvene storitve so namenjene preprečevanju socialnih stisk in težav
in obsegajo aktivnosti in pomoč posamezniku in družini. |
Socialno
varstvene storitve, ki jih (so)financira MOK in so zakonska obveza so: |
–
družinski pomočnik, |
– pomoč
družini na domu, |
– storitve
v zavodih za odrasle, |
– nevladne
organizacije, |
– razvojni
in dopolnilni programi, pomembni za občino, |
– stroški
pokopa, |
– območno
združenje Rdečega križa Kranj. |
MOK v
skladu z Zakonom o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o
obravnavi uživalcev prepovedanih drog) za spremljanje in koordinacijo
preprečevanja uživanja prepovedanih drog in za izvajanje preventivnih
ukrepov za preprečevanje uporabe prepovedanih drog lahko ustanovi
lokalno akcijsko skupino in za ta namen zagotovi sredstva za njeno
delovanje. |
MOK lahko
skladno z zakonom, ki ureja socialno podjetništvo in zakonom, ki ureja
spodbujanje skladnega regionalnega razvoja, načrtuje, financira in
izvaja politike razvoja socialnega podjetništva na območju MOK oziroma
na ravni razvoja regije. |
MOK
zagotavlja sredstva za storitve iz drugega, tretjega in četrtega
odstavka tega člena v skladu z vsakoletnim veljavnim proračunom. |
4. člen |
MOK
zagotavlja sredstva za financiranje socialno varstvenih storitev za
občane, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče v MOK ter tujce, ki
imajo dovoljenje za stalno prebivanje v MOK. |
Ne glede
na določbo prejšnjega odstavka tega člena se stroški socialno varstvene
storitve iz tretje alineje drugega odstavka 2. člena v primeru prijave
stalnega prebivališča na naslovu javnega zavoda Doma upokojencev Kranj
financirajo iz proračuna občine, v kateri je imel upravičenec
prijavljeno stalno prebivališče pred prijavo stalnega prebivališča na
naslovu navedenega zavoda. |
Ne glede
na določbo prvega odstavka tega člena se stroški socialno varstvene
storitve iz šeste alineje 19. člena v primeru prijave stalnega
prebivališča na naslovu javnega zavoda Centra za socialno delo Kranj
financirajo iz proračuna občine, v kateri je imel upravičenec
prijavljeno stalno prebivališče pred prijavo stalnega prebivališča na
naslovu navedenega zavoda. |
5. člen |
Izvajalci
storitev so naslednji: |
– javni
zavodi, |
– zasebni
zavodi, |
– društva,
ustanove – fundacije in druge neprofitne organizacije. |
6. člen |
Sredstva
za financiranje storitev izvajalci pridobivajo iz naslednjih virov: |
– MOK, |
– druge
občine, |
–
pristojna ministrstva, |
– Evropska
sredstva, |
–
donacijska in sponzorska sredstva, |
– drugo. |
II.
DRUŽINSKI POMOČNIK |
7. člen |
Družinski
pomočnik je oseba, ki invalidni osebi nudi pomoč, ki jo potrebuje. |
Pravico do
izbire družinskega pomočnika ima polnoletna oseba s težko motnjo v
duševnem razvoju ali polnoletna težko gibalno ovirana oseba, ki
potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb (v
nadaljnjem besedilu: invalidna oseba). |
8. člen |
Invalidna
oseba v primeru izbire družinskega pomočnika obdrži pravico do dodatka
za tujo nego in pomoč oziroma dodatka za pomoč in postrežbo, katerega v
času, ko ji pomoč nudi družinski pomočnik, izplačuje občini, ki je
pristojna za financiranje pravic družinskega pomočnika v skladu z
veljavno zakonodajo. |
Postopek o
priznanju pravice do izbire družinskega pomočnika vodi Center za
socialno delo Kranj v skladu z veljavno zakonodajo. |
9. člen |
Če je
invalidna oseba lastnik nepremičnine, se mu prepove odtujiti in
obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist MOK, ki zanj
financira to storitev, vendar le v primeru, če gre za nepremičnino na
kateri uporabnik nima prijavljenega stalnega prebivališča. |
III.
POMOČ DRUŽINI NA DOMU |
10.
člen |
Pomoč na
domu je socialno varstvena storitev, ki obsega socialno oskrbo
upravičenca v primeru starosti, invalidnosti ter v drugih primerih, ko
pomoč na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo. |
Socialna
oskrba je namenjena osebam, ki imajo zagotovljene bivalne in druge
pogoje za življenje v svojem bivalnem |
okolju, vendar se zaradi starosti, hude invalidnosti, kronične bolezni
ali težje telesne ali duševne motnje ne morejo oskrbovati in negovati
sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo
možnosti. |
11.
člen |
Javno
službo za storitev pomoč družini na domu lahko opravljajo javni
socialno-varstveni zavodi (domovi za starejše ali centri za socialno
delo) na podlagi neposredne pogodbe o izvajanju in druge pravne osebe
oziroma zasebniki v skladu s predpisanimi standardi in normativi na
podlagi koncesije, ki jo podeli občinski upravni organ. |
Za MOK
opravlja javno službo za storitev pomoč družini na domu javni zavod Dom
upokojencev Kranj na podlagi pogodbe za nedoločen čas, z možnostjo
enoletnega odpovednega roka. MOK javno službo pomoči na domu
sofinancira po dejanskih stroških. Dom upokojencev Kranj sredstva
pridobiva od: MOK, drugih občin, države in uporabnikov. |
12.
člen |
K ceni
storitve pomoči na domu si mora izvajalec socialno varstvene storitve
pomoči na domu pridobiti soglasje Sveta MOK. |
Izvajalec
socialno varstvene storitve pomoči na domu opravlja storitev pomoči na
domu skladno z veljavno zakonodajo. |
13.
člen |
Če je
uporabnik storitve, ki uveljavlja oprostitev plačila storitve pomoči na
domu, lastnik nepremičnine, se mu prepove odtujiti in obremeniti
nepremičnino, katere lastnik je, v korist MOK, ki zanj financira to
storitev, vendar le v primeru, če gre za nepremičnino na kateri
uporabnik nima prijavljenega stalnega prebivališča. |
IV.
STORITVE V ZAVODIH ZA ODRASLE, KADAR JE UPRAVIČENEC OZIROMA DRUG
ZAVEZANEC DELNO ALI V CELOTI OPROŠČEN PLAČILA |
14.
člen |
Institucionalno varstvo obsega vse oblike pomoči v zavodu, v drugi
družini ali drugi organizirani obliki, s katerimi se upravičencem
nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, zlasti pa
bivanje, organizirana prehrana in varstvo ter zdravstveno varstvo. |
Institucionalno varstvo opravlja dom za starejše. Dom za starejše lahko
pri tem opravlja tudi institucionalno varstvo za mlajše invalidne osebe,
vendar se opravljanje teh storitev organizira v posebni enoti. |
Posebne
oblike institucionalnega varstva za odrasle duševno in telesno
prizadete osebe opravlja posebni socialno varstveni zavod za odrasle. |
15.
člen |
O delni
ali celotni oprostitvi plačila storitve iz prvega in drugega odstavka
prejšnjega člena odloča in vodi postopek Center za socialno delo Kranj,
in sicer za nedoločen čas. |
16.
člen |
Če je
uporabnik storitve, ki uveljavlja oprostitev plačila storitve
institucionalnega varstva lastnik nepremičnine, se mu z odobritvijo
storitve prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je,
v korist Mestne občine Kranj, ki zanj financira omenjeno storitev. |
V.
SODELOVANJE Z NEVLADNIMI ORGANIZACIJAMI |
17.
člen |
MOK za
namene sodelovanja z nevladnimi organizacijami letno objavi javni razpis
za sofinanciranje nevladnih organizacij na področju socialnega varstva. |
Postopek
javnega razpisa vodi strokovna komisija, ki jo imenuje Svet MOK, skladno
s Pravilnikom o postopku izvedbe javnih razpisov na področju družbenih
zadev v MOK. |
18.
člen |
MOK na
javnem razpisu sofinancira naslednje programe, ki jih izvajajo nevladne
organizacije: |
–
programi, ki omogočajo vključitev v skupnost osebam z dolgotrajnimi
težavami v duševnem zdravju in drugi programi s področja varovanja
duševnega zdravja; |
–
programi, ki omogočajo neodvisno življenje invalidov in drugi programi
pomoči invalidom; |
– programi
za svetovanje, pomoč in rehabilitacijo ter programi zagovorništva za
osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in za njihove svojce; |
– programi
za delo z zasvojenimi; |
– programi
medgeneracijskih in drugih skupin za samopomoč ter drugi programi, ki v
bivalnem okolju skrbijo za zmanjšanje socialne izključenosti
starostnikov; |
– programi
svetovanja, pomoči in rehabilitacije različnim kroničnim bolnikom in
uporabnikom posameznih zdravstvenih storitev; |
–
preventivni programi za ogrožene skupine otrok in mladostnikov ter
programi pomoči žrtvam nasilja; |
– programi
pomoči različnim starostnim skupinam in posameznikom kot osebam s
posebnimi potrebami, namenjeni odpravljanju socialnih stisk, ki niso del
drugih razpisnih programov; |
–
individualno družabništvo. |
VI.
RAZVOJNI IN DOPOLNILNI PROGRAMI, POMEMBNI ZA OBČINO |
19.
člen |
Razvojni
in dopolnilni programi, pomembni za občino, so naslednji: |
– enkratni
denarni prispevek za novorojence v MOK, |
– enkratna
socialna pomoč v MOK, |
–
novoletna obdaritev socialno ogroženih otrok in mladostnikov, |
–
nadstandardni program Varstveno delovnega centra Kranj, |
–
nadomestne oblike bivanja in oskrbe izven mreže javne službe, |
– program
Zavetišče za brezdomce, |
– program
Razdelilnice hrane, |
– program
Škrlovec, dnevni center za mlade in družine, |
– program
Center za pomoč, terapijo in socialno rehabilitacijo zasvojenih, |
– program
Reintegracijski center, |
– program
Varna hiša Gorenjske, |
– program
Materinski dom, |
–
varovanje na daljavo, |
–
medgeneracijski center. |
VI.
Enkratni denarni prispevek za novorojence v MOK |
20.
člen |
Enkratni
denarni prispevek je enkratna denarna pomoč upravičencu, ki se
zagotavlja iz sredstev občinskega proračuna, s katero se družini
zagotovi dopolnilni prejemek za kritje stroškov, ki nastanejo z rojstvom
otroka. |
21.
člen |
Upravičenci, pogoji, način dodelitve, višina in postopek za dodelitev
enkratnega denarnega prispevka za novorojence so podrobneje določeni v
Odloku o enkratnem denarnem prispevku za novorojence v MOK. |
VI. Enkratna socialna pomoč v MOK |
22. člen |
Enkratna socialna pomoč v MOK je materialna pomoč namenjena enkrat letno
posamezniku ali družini, ki jim je zaradi trenutne materialne
ogroženosti (težke bolezni, nesposobnosti za pridobitno delo,
elementarne nesreče in drugih posebnih okoliščin, ki bi lahko ogrožale
preživetje posameznika ali družine) nujno potrebna pomoč, izkoristili
pa so že vse zakonske možnosti za rešitev stiske in so se znašli v
posebnih socialnih razmerah, tako da potrebujejo enkratno socialno
pomoč. |
23. člen |
Enkratna socialna pomoč je namenjena: |
– nakupu šolskih potrebščin, kurjave in ozimnice, podaljšano bivanje,
šolska kosila, |
– doplačilu šole v naravi, |
– doplačilu zdravstvenih storitev, ki so nujno potrebne, pa jih ne
pokriva zavarovalnica, |
– ob elementarnih nesrečah ali smrti, |
– drugim posebnim socialnim potrebam posameznika ali družine. |
24. člen |
Upravičence, pogoje, višino in postopek za dodelitev enkratne socialne
pomoči so podrobneje opisani v Navodilu o dodeljevanju enkratne socialne
pomoči v MOK. |
VI. Novoletna obdaritev socialno ogroženih otrok in mladostnikov |
25. člen |
Center za socialno delo Kranj izvede vsakoletno dobrodelno novoletno
obdaritev za socialno ogrožene otroke in mladostnike, ki ne živijo doma
in za katere starši iz kakršnih koli razlogov ne skrbijo. Gre za otroke
in mladostnike, ki so nameščeni v vzgojne zavode ali zavode za
usposabljanje in rehabilitacijo, rejniške družine ali živijo pri
skrbnikih. |
26. člen |
Center za socialno delo Kranj sredstva za novoletno obdaritev socialno
ogroženih otrok in mladostnikov pridobiva od MOK, donatorjev in drugih
občin. |
VI. Nadstandardni program Varstveno delovnega centra Kranj |
27. člen |
Nadstandardni program Varstveno delovnega centra Kranj je namenjen
odraslim osebam z motnjo v duševnem razvoju, ki so dodatno senzorno in
gibalno ovirani in so vključeni v javni zavod Varstveno delovni center
Kranj. Vsebine nadstandardnega programa uporabnikom predstavljajo
pomemben prispevek v kakovost njihovega življenja tako na kulturnem in
športnem področju življenja kot tudi na področju vse življenjskega
učenja. V okviru nadstandardnega programa se uporabnikom nadgrajuje
uresničevanje socialnega vključevanja in potrjevanje v občutku
pomembnosti za družbo. Programi so namenjeni tudi razbremenjevanju
družin. |
28. člen |
Nadstandardni program Varstveno delovnega centra Kranj obsega programe,
ki se izvajajo izven zavoda kot enodnevno ali večdnevni programi. |
– Športne igre so namenjene aktivnemu športnemu udejstvovanju,
spodbujanju zdravja in ohranjanju osebnostne celovitosti preko gibal,
čutil in čustev. Ozaveščanje telesa omogoča uporabnikom celostno
doživljanje sebe, ponuja mu bolj dejaven, zdrav, uravnovešen in
odgovoren odnos do lastnega telesa. Poleg tega je to priložnost za
pridobivanje novih socialnih veščin in širjenje socialne mreže. |
– Večdnevni programi (zimovanje, letovanje in letovanje z individualnim
spremstvom) so programi, ki poleg oddiha uporabnika pomembno vplivajo
tudi na razbremenitev družine. Programi enakopravno vključujejo
uporabnike v družbo, kjer skozi konkretne socialne izkušnje v različnih
vlogah pridobivajo različne življenjske izkušnje za uporabo v vsakdanjem
življenju. Zlasti pa se potrdijo v samostojnosti, odraslosti in vlogi
enakopravnega koristnika turističnih uslug. |
– Večdnevne izobraževalne programe kot so lončarsko kiparske delavnice
in podobne ustvarjalne delavnice, preko katerih uporabniki spoznavajo
lokalno kulturno dediščino in običaje. |
29. člen |
Nadstandardni program Varstveno delovnega centra Kranj za upravičence
organizira in zagotovi Varstveno delovni center Kranj. Sredstva za ta
namen Varstveno delovni center Kranj pridobiva iz proračuna Mestne
občine Kranj, z lastno zaposlitveno dejavnostjo in prodajo lastnih
izdelkov, s prispevki posameznikov ter iz donacij. |
VI. Nadomestne oblike bivanja in oskrbe izven mreže javne službe |
30. člen |
Nadomestne oblike bivanja oziroma oskrbo izven mreže javne službe
opravljajo stanovanjske skupine za osebe s težavami v duševnem zdravju
ali se opravljajo v drugi organizirani obliki. |
31. člen |
O delni ali celotni oprostitvi plačila nadomestne oblike bivanja in
oskrbe izven mreže javne službe odloči pristojen občinski upravni organ,
v skladu z Navodilom o plačilu stroškov namestitve v nadomestni obliki
bivanja in oskrbi izven mreže javne službe. |
32. člen |
Če je uporabnik storitve, ki uveljavlja oprostitev plačila storitve
nadomestne oblike bivanja in oskrbe izven mreže javne službe lastnik
nepremičnine, se mu z odobritvijo storitve prepove odtujiti in
obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist Mestne občine
Kranj, ki zanj financira omenjeno storitev. |
VI. Program Zavetišče za brezdomce Kranj |
33. člen |
Zavetišče za brezdomce Kranj (v nadaljnjem besedilu: Zavetišče) opravlja
socialno varstveno storitev, ki ima obliko dnevnega centra z nočno
nastanitvijo in je namenjen izboljšanju trenutne situacije, z možnostjo
kasnejšega prehoda v dom upokojencev ali posebni socialno varstveni
zavod. |
Zavetišče nudi osebno pomoč brezdomcu v smislu urejanja: njegovega
statusa, dokumentov, dohodkov, stikov s sorodniki, zdravstvenega
stanja, higiene, iskanja možnosti zaposlitve, aktivnega preživljanja
prostega časa, druženja in s tem širjenja socialne mreže. |
34. člen |
Uporabniki Zavetišča so materialno in socialno ogrožene brezdomne osebe
brez premoženja in so: |
– državljani Republike Slovenije in osebe z dovoljenjem za stalno
bivanje v Republiki Sloveniji, |
– državljani Republike Slovenije in osebe z dovoljenjem za stalno
bivanje v Republiki Sloveniji z zadnjim stalnim prebivališčem v MOK, ki
so sedaj brez urejenega stalnega bivališča oziroma brez urejenih
veljavnih dokumentov, |
– posamezniki, ki zaradi svojega načina življenja nimajo več urejenih
dokumentov, vendar že daljše obdobje (20 do 30 let) živijo v tem okolju
in imajo v tem okolju razvito socialno mrežo. |
Prednost
pri namestitvi v Zavetišče imajo občani s prijavljenim stalnim
prebivališčem v MOK. |
35.
člen |
O
sprejemu, namestitvi ali odpustu stanovalcev odloča vodja Zavetišča.
Vodja Zavetišča lahko po potrebi oblikuje posebno komisijo za sprejem,
premestitev ali odpust, ki jo sestavljajo strokovni delavec Zavetišča,
strokovni delavec Centra za socialno delo Kranj in predstavnik MOK. |
36.
člen |
Uporabniki
Zavetišča, ki so občani MOK, so dolžni prispevati k svoji namestitvi v
Zavetišče, in sicer: |
–
uporabniki, ki prejemajo denarno socialno pomoč so dolžni prispevati od
dneva namestitve dolžan k plačilu storitve 75% denarne socialne pomoči.
Uporabnik, ki nima urejene denarne socialne pomoči, je dolžan s pomočjo
strokovnih delavcev Zavetišča takoj po sprejemu urediti vse formalnosti
za pridobitev materialnih pravic, |
–
uporabniki, ki prejemajo pokojnino ali drug dohodek, ki presega 25% cene
mesečne namestitve, prispevajo k stroškom namestitve celotno ceno
mesečne namestitve, |
–
uporabniki, ki prejemajo pokojnino ali drug dohodek, ki ne presega 25%
cene mesečne namestitve, prispevajo k stroškom namestitve sorazmerni
znesek tako, da jim od pokojnine oziroma dohodka ostane znesek žepnine v
višini 25% denarne socialne pomoči. |
Uporabniki
Zavetišča, ki so niso občani MOK, so dolžni prispevati k svoji
namestitvi v Zavetišče celotno ceno mesečne namestitve. Kolikor celotne
cene mesečne namestitve ne zmorejo plačati, mora namestitev za njih
(do)plačati občina iz katere prihajajo. |
Prispevek
uporabnikov je prihodek Zavetišča. |
Ceno
mesečne namestitve sprejme pristojni organ Zavetišča, ki si mora k
ceniku pridobiti soglasje župana MOK. |
37.
člen |
Zavetišče
sredstva pridobiva iz proračuna države, proračuna MOK, evropskih
sredstev, prispevka uporabnikov in drugih virov. MOK zagotavlja
Zavetišču sredstva za plačo zaposlenega delavca s srednješolsko
izobrazbo, materialne stroške in investicijske transfere. |
38.
člen |
Zavetišče
organizacijsko lahko deluje v okviru Centra za socialno delo Kranj ali
kot društvo ali kot zasebni neprofitni zavod s podeljeno koncesijo ali
kot druga oblika javnega zavoda. K spremembi organizacijske oblike si
mora Zavetišče pridobiti soglasje Sveta MOK. |
MOK za
potrebe Zavetišča zagotovi prostore, katere da Zavetišču za čas
njegovega delovanja v brezplačno uporabo. |
39.
člen |
Zavetišče
preneha delovati v naslednjih primerih: |
– da
potreb po Zavetišču ni več, |
– kolikor
Zavetišče ne uspe pridobiti dovolj denarnih sredstev, ki mu še
omogočajo delovanje, |
– nima
prostorskih pogojev za delovanje. |
Sklep o
prenehanju sodelovanja in sofinanciranja Zavetišča s strani MOK sprejme
Svet MOK. |
VI.
Program Razdelilnica hrane |
40.
člen |
Program
Razdelilnica hrane (v nadaljnjem besedilu: Razdelilnica) je socialno
varstvena storitev, ki je namenjena: |
– dnevnemu
zagotavljanju hrane socialno najbolj izključenim posameznikom, |
–
zmanjševanju stiske vključenih v program, |
–
spodbujanju k razvijanju in vzdrževanju minimalnih higienskih
standardov, |
–
spodbujanju in razvijanju nekonfliktnih komunikacij in vzajemnega
neagresivnega vedenja, |
–
spodbujanju k smotrnejšemu izkoriščanju časa vključenih posameznikov, |
–
spodbujanju k delu pri urejanju okolice in prostorov. |
41.
člen |
Uporabniki
Razdelilnice so osebe, ki na Centru za socialno delo Kranj prejmejo
napotnico. |
Kriterije
za pridobitev napotnice določi z navodilom Center za socialno delo
Kranj. |
42.
člen |
Razdelilnica praviloma obratuje vse dni v letu. Ob delavnikih
Razdelilnica zagotavlja tople obroke, ob dela prostih dnevih pa
Razdelilnica zagotavlja tople obroke ali lunch pakete. |
Razdelilnica v skladu z zakonom, ki ureja javna naročila, pridobi
cenovno najugodnejšega izvajalca za zagotavljanje prehrane. |
Za
uporabnike Razdelilnice, ki so občani MOK, je topel obrok hrane oziroma
lunch paket brezplačen. |
Uporabniki
Razdelilnice, ki so občani drugih občin, oziroma njihove občine, so
dolžni plačati izvajalcu ceno toplega obroka oziroma lunch paketa v
celoti. |
Prispevek
uporabnikov je prihodek Razdelilnice. |
43.
člen |
Razdelilnica sredstva pridobiva iz proračuna MOK, proračuna države,
drugih občin, prispevkov uporabnikov, donatorjev in drugih virov. MOK
zagotavlja Razdelilnici sredstva za plačo zaposlenega delavca s
srednješolsko izobrazbo, materialne stroške, investicijske transfere in
sredstva za potrebno število toplih obrokov. |
44.
člen |
Razdelilnica organizacijsko lahko deluje v okviru Centra za socialno
delo Kranj ali kot društvo ali kot zasebni neprofitni zavod s podeljeno
koncesijo ali kot druga oblika javnega zavoda. K spremembi
organizacijske oblike si mora Razdelilnica pridobiti soglasje Sveta MOK. |
MOK za
potrebe Razdelilnice zagotovi prostore, katere da Razdelilnici za čas
njenega delovanja v brezplačno uporabo. |
45.
člen |
Razdelilnica preneha delovati v naslednjih primerih: |
– da
potreb po Razdelilnici ni več, |
– kolikor
Razdelilnica ne uspe pridobiti dovolj denarnih sredstev, ki mu še
omogočajo delovanje, |
– preneha
delovati v prostorih MOK. |
Sklep o
prenehanju delovanja Razdelilnice sprejme Svet MOK. |
VI.
Program Škrlovec, dnevni center za mlade in družine |
46.
člen |
Škrlovec, dnevni center za mlade in družine (v nadaljnjem besedilu:
Škrlovec) je namenjen mladim med okvirno 10 in 20 letom starosti ter
njihovim skrbnikom. V prvi vrsti je Škrlovec namenjen mladim z že
znanimi težavami v procesu odraščanja in mladim s težjim materialnim,
socialnim ali kako drugače oteženim statusom ter njihovim svojcem,
skrbnikom ali rejnikom, prav tako pa se v dejavnosti Škrlovca lahko
vključujejo tudi mladi brez večjih življenjskih težav. |
47. člen |
Škrlovec izvaja naslednje osnovne dejavnosti: |
– svetovalno delo z otroci, mladostniki in družino, |
– prostočasne dejavnosti ob delavnikih (družabne, športne,
kreativno-umetniške in pogovorne delavnice), |
– prostočasne dejavnosti v času počitnic (skupinsko preživljanje
zimskih, prvomajskih, poletnih, jesenskih in prednovoletnih počitnic). |
Škrlovec izvaja naslednje spremljevalne dejavnosti: |
– sodeluje v okviru raznih Preventivnih programov za mlade |
– sodeluje z nevladnimi organizacijami, |
– izvaja mednarodne projekte, |
– predstavlja Škrlovec širši javnosti. |
48. člen |
Škrlovec sredstva pridobiva iz proračuna MOK, proračuna države, drugih
občin, prispevkov uporabnikov, donatorjev in drugih virov. MOK
zagotavlja Škrlovcu sredstva za plačo zaposlenega delavca s VII.
stopnjo izobrazbe, materialne stroške in investicijske transfere. |
Za uporabnike občin, ki sofinancirajo program Škrlovca, je udeležba v
programu brezplačna. |
Občine uporabnikov, ki programa Škrlovec ne sofinancirajo, so v šolskem
letu 2013/14 dolžne prispevati enkratno pristopnino na uporabnika za
obiskovanje programa Škrlovec v višini 40 €. V primeru, da občina ne
zagotovi plačila pristopnine za uporabnika svoje občine, je to dolžan
storiti uporabnik oziroma njegova družina. V izjemnih primerih
(socialno-ekonomska stiska družine), izvajalec uporabnika lahko oprosti
plačila pristopnine. |
Pristopnine za naslednja šolska leta, s sklepom letno določi župan MOK. |
49. člen |
Škrlovec organizacijsko lahko deluje v okviru Centra za socialno delo
Kranj ali kot društvo ali kot zasebni neprofitni zavod s podeljeno
koncesijo ali kot druga oblika javnega zavoda. K spremembi
organizacijske oblike si mora Škrlovec pridobiti soglasje Sveta MOK. |
MOK za potrebe Škrlovca zagotovi prostore, katere da Škrlovcu za čas
njenega delovanja v brezplačno uporabo. |
50. člen |
Škrlovec preneha delovati v naslednjih primerih: |
– da potreb po Škrlovcu ni več, |
– kolikor Škrlovec ne uspe pridobiti dovolj denarnih sredstev, ki mu še
omogočajo delovanje, |
– nima prostorskih pogojev za delovanje. |
Sklep o prenehanju sodelovanja in sofinanciranja Škrlovca s strani MOK
sprejme Svet MOK. |
VI. 9Program Center za odvisnosti |
51. člen |
Center za odvisnosti izvaja program za pomoč, terapijo in socialno
rehabilitacijo zasvojenih (v nadaljnjem besedilu: Center). Center nudi
svetovanje in organiziranje psihosocialne pomoči posameznikom, ki imajo
težave z različnimi oblikami zasvojenosti. Center zagotavlja sprejemno
obliko obravnave, dnevno obliko obravnave in bivalno obravnavo, to je
stanovanjsko skupino. |
Uporabniki Centra so osebe s težavami z zasvojenostjo od nedovoljenih
drog, ki izkazujejo primerno psihofizično sposobnost in so motivirani
za sodelovanje v programu ter imajo željo po aktivnem vključevanju v
socialno delovno okolje, učenju delovnih in praktičnih navad, spremembi
načina življenja, oziroma se pripravljajo za vstop v katerega izmed
visokopražnih programov (npr. komune ali terapevtske skupnosti)
zdravljenja odvisnosti. Uporabniki programa so tudi partnerji in svojci
oseb s težavami z zasvojenostjo od nedovoljenih drog. Prednost obravnave
v programu imajo občani s prijavljenim stalnim prebivališčem v MOK. |
52. člen |
Sprejemna oblika obravnave je prvi stik uporabnika s Centrom. V
sprejemnem delu uporabnik preživlja prosti čas, se druži, pridobi
različne informacije, se pogovori s strokovnim delavcem Centra, naredi
načrt za reševanje svoje problematike, si išče zaposlitev ipd. |
Dnevna oblika obravnave je namenjena obravnavi in dnevnemu bivanju
posameznikov, ki imajo težave z zasvojenostjo od nedovoljenih substanc. |
Bivalna oblika obravnave oziroma stanovanjska skupina je namenjena
posameznikom, ki so bili najmanj mesec dni vključeni v dnevno obliko
obravnave in so dosegli določen napredek v urejanju zasvojenosti. |
53. člen |
Uporabniki občin, ki sofinancirajo program Centra so dolžni prispevati
k dnevni obliki obravnave mesečno 30% vrednosti denarne socialne
pomoči. |
Uporabniki občin, ki programa Centra ne sofinancirajo, so dolžni
prispevati k dnevni obliki obravnave mesečno 50% vrednosti denarne
socialne pomoči. |
Stroški dnevne obravnave so namenjeni psihosocialni obravnavi oziroma
izvajanju terapije, materialu za izvedbo individualnih in skupinskih
vsebin ter prehrani (v programu dnevne oblike obravnave je zagotovljen
en topel obrok). |
Uporabniki občin, ki sofinancirajo program Centra so dolžni prispevati
k namestitvi v stanovanjsko skupino mesečno 80% vrednosti denarne
socialne pomoči. |
Uporabniki občin, katere program Centra ne sofinancirajo, so dolžni
prispevati k namestitvi v stanovanjsko skupino mesečno 100% vrednosti
denarne socialne pomoči. |
Prispevek uporabnikov je prihodek Centra. |
54. člen |
Center sredstva pridobiva iz proračuna MOK, proračuna države, drugih
občin, prispevkov uporabnikov, donatorjev in drugih virov. MOK
zagotavlja Centru sredstva za materialne stroške in investicijske
transfere. |
55. člen |
Center organizacijsko lahko deluje v okviru Centra za socialno delo
Kranj ali kot društvo ali kot zasebni neprofitni zavod s podeljeno
koncesijo ali kot druga oblika javnega zavoda. K spremembi
organizacijske oblike si mora Center pridobiti soglasje Sveta MOK. |
MOK za potrebe Centra zagotovi prostore, katere da Centru za čas
njenega delovanja v brezplačno uporabo. |
56. člen |
Center preneha delovati v naslednjih primerih: |
– da potreb po Centru ni več, |
– kolikor Center ne uspe pridobiti dovolj denarnih sredstev, ki mu še
omogočajo delovanje, |
– nima prostorskih pogojev za delovanje. |
Sklep o prenehanju sodelovanja in sofinanciranju Centra s strani MOK
sprejme Svet MOK. |
VI. Program Reintegracijski center |
57. člen |
Program Reintegracijskega centra (v nadaljnjem besedilu: Reintegracija)
je namenjen pomoč pri socialni rehabilitaciji oziroma ponovni
vključitvi v primarno okolje ter kot takšen šteje za ključni del
obravnave zasvojenosti od psihoaktivnih substanc. |
V sklopu individualne in skupinske
obravnave Reintegracija nudi pomoč pri vedenjskih težavah, pri
zastavljanju ciljev in evalvaciji le teh ter pomoč pri vzpostavljanju
odnosov z bližnjimi kot tudi vzpostavljanju nove socialne mreže.
Reintegracija uporabniku ponudi oporo pri urejanju odnosov z
najbližjimi, oporo pri iskanju zaposlitve in nadaljevanju šolanja ter
pomoč pri iskanju stanovanja. |
Uporabniki Reintegracije so osebe, ki so (o)zdravljeni odvisniki po
končani obravnavi znotraj terapevtskih skupnosti in komun. Sekundarno so
uporabniki programa tudi najbližje osebe (o)zdravljenih odvisnikov, ki
so eden od najpomembnejših mostov do njegovega »normalnega« življenja
znotraj družbe. |
58. člen |
Program Reintegracije traja šest mesecev, s tem da se lahko bivanje
podaljša za nadaljnje tri mesece. Po končanem bivanju v Reintegraciji se
oseba vključi v izven-bivalni del (namenjen je opori osebi, potem ko
zaživi samostojno življenje), ki traja šest mesecev. |
59. člen |
Reintegracija sredstva pridobiva iz proračuna MOK, proračuna države,
drugih občin, prispevkov uporabnikov, donatorjev in drugih virov. MOK
zagotavlja Reintegraciji sredstva za materialne stroške. |
60. člen |
Reintegracija organizacijsko lahko deluje v okviru Centra za socialno
delo Kranj ali kot društvo ali kot zasebni neprofitni zavod s podeljeno
koncesijo ali kot druga oblika javnega zavoda. K spremembi
organizacijske oblike si mora Reintegracija pridobiti soglasje Sveta
MOK. |
61. člen |
Reintegracija preneha delovati v naslednjih primerih: |
– da potreb po Reintegraciji ni več, |
– kolikor Reintegracija ne uspe pridobiti dovolj denarnih sredstev, ki
mu še omogočajo delovanje, |
– nima prostorskih pogojev za delovanje. |
Sklep o prenehanju sodelovanja in sofinanciranja Reintegracije s strani
MOK sprejme Svet MOK. |
VI. Program Varna hiša Gorenjske |
62. člen |
Osnovni namen programa Varne hiše Gorenjske (v nadaljnjem besedilu:
VHG) je zagotoviti ženskam in otrokom, žrtvam nasilja, varen prostor
bivanja in jim nuditi zaščito in podporo pri zavestnem spreminjanju
lastnega življenja na prehodu iz življenja v nasilju v življenje brez
nasilja, jim nuditi strokovno pomoč in zagovorništvo. |
Čas bivanja v VHG je omejen na največ leto dni. |
63. člen |
Uporabniki programa VHG so ženske, ki so žrtve nasilja v družini in se
želijo same ali z otrokom oziroma otroki umakniti iz nasilnega odnosa na
varno. V program se vključuje večina uporabnic iz gorenjske regije in v
skladu s prostorskimi zmožnostmi tudi uporabnice iz drugih regij. |
64. člen |
Izvajalec programa VHG je Društvo za pomoč ženskam in otrokom žrtvam
nasilja, Varna hiša Gorenjska. |
Društvo program VHG izvaja v dveh enotah v Gorenjski regiji, in sicer v
stavbi, katere lastnik so gorenjske občine, in v prostoru enote VHG, ki
ga ima društvo v najemu. |
65. člen |
VHG sredstva pridobiva sredstva iz proračuna države, proračuna MOK,
proračunov občin Gorenjske, donatorjev in drugih virov. MOK zagotavlja
VHG delež finančnih sredstev za izvedbo programa in sredstva za
investicijsko vzdrževanje objekta, katerega solastnice so Občine
Gorenjske, in sicer v deležu, določenem glede na število prebivalcev v
gorenjski regiji. |
66. člen |
MOK sofinancira program VHG za čas, ko bo društvo izvajalo program varne
hiše v gorenjski regiji. |
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena pa kolikor katera od
gorenjskih občin preneha sofinancirati program VHG, Svet MOK odloči o
nadaljnjem sofinanciranju VHG oziroma prenehanju sofinanciranja VHG
tudi s strani MOK. |
VI. Program Materinski dom |
67. člen |
Osnovni namen programa Materinski dom Gorenjske (v nadaljnjem besedilu:
MDG) je zagotoviti ženskam in otrokom začasno namestitev, jim nuditi
psihosocialno pomoč oziroma jim nuditi socialno terapevtske aktivnosti,
krepiti njihovo samozavest, izboljšati komunikacijo, pomagati jim pri
razvoju čustvene inteligence, osebne moči, zvišanju praga premagovanja
stresa, prevzemanju odgovornosti, vzpostavljanja in krepitve socialne
mreže. |
Čas bivanja v MDG je omejen največ na leto dni. |
68. člen |
Uporabnice programa MDG so nosečnice in matere z otroki do 15. leta
starosti, ki so se znašle v trenutni ali dalj časa trajajoči socialni
stiski in nimajo drugih možnosti bivanja skupaj z otroci in so
pripravljene aktivno reševati svojo stisko. V program se vključuje
večina uporabnic iz gorenjske regije in v skladu s prostorskimi
zmožnostmi tudi uporabnice iz drugih regij. |
69. člen |
Izvajalec programa MDG je Društvo za pomoč ženskam in otrokom žrtvam
nasilja, Varna hiša Gorenjska, ki program izvaja v gorenjski regiji. |
70. člen |
MDG pridobiva sredstva iz proračuna države, proračuna MOK, proračunov
občin Gorenjske, donatorjev in drugih virov. MOK zagotavlja MDG delež
finančnih sredstev za izvedbo programa, in sicer v deležu določenem
glede na število prebivalcev v gorenjski regiji. |
71. člen |
MOK sofinancira program MDG za čas, ko bo društvo izvajalo program
materinskega doma v gorenjski regiji. |
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena pa kolikor katera od
gorenjskih občin preneha sofinancirati program MDG, Svet MOK odloči o
nadaljnjem sofinanciranju MDG oziroma prenehanju sofinanciranja VHG
tudi s strani MOK. |
VI. Varovanje na daljavo |
72. člen |
Storitev varovanja na daljavo obsega celodnevno nadzorovanje preko
osebnega telefonskega alarma v primeru, ko je ta pomoč potrebna za
vključitev osebe v vsakdanje življenje. |
S storitvijo starostnik lahko dalj časa ostane v domačem okolju in ni
potrebna namestitev v domsko varstvo. Upravičenci do te storitve so
osebe, ki jim psihofizične sposobnosti še omogočajo, da s to storitvijo
in z občasno organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno
in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju. |
73. člen |
Storitev
izvaja izbrani ponudnik telekomunikacijskih storitev, ki ga izbere
pristojno ministrstvo. |
Cena
storitve je sestavljena iz stroška mesečnega najema in dveh enkratnih
stroškov: priključnina in prvi obisk. |
MOK novemu
uporabniku, ki ima stalno prebivališče v MOK in v MOK tudi stalno
prebiva, krije strošek prvega obiska, o čemer odloči pristojni občinski
organ s področja socialnega varstva skladno z Zakonom o splošnem
upravnem postopku. Vse ostale stroške krije uporabnik. |
VI.
Medgeneracijski center |
74.
člen |
Uporabniki
programa medgeneracijskega centra (v nadaljnjem besedilu: MC) so
prebivalci MOK. V MC se povezujejo in v njem sodelujejo različne
generacije prebivalstva, s ciljem prenašanja znanja, izkušenj in
spretnosti med ljudmi. Starejša populacija svoje znanje, izkušnje in
spretnosti prenaša na druge in s tem ohranja socialne vezi ter starejši
ostajajo s tem aktivni kot prostovoljci. |
75.
člen |
Program MC
uporabnikom nudi druženje, skupno ustvarjanje, promocijo zdravega
življenja in prostovoljstvo. V ta namen program MC izvaja različne
delavnice, igre, ekskurzije, kulturne in športne dogodke ter aktivnosti,
ki prispevajo k boljši socializaciji med mlajšo in starejšo populacijo. |
76.
člen |
MC se
lahko sofinancira iz sredstev proračuna MOK, sponzorskih in donatorskih
sredstev ter sredstev razpisov ministrstev, Evropskega socialnega
sklada in drugih virov. |
MOK lahko
z ostalimi partnerji v projektu zagotavlja prostorske pogoje. |
77.
člen |
Program MC
organizacijsko lahko deluje v okviru javnega zavoda ali kot društvo ali
kot zasebni neprofitni zavod s podeljeno koncesijo ali kot fundacija. |
VII.
STROŠKI POKOPA |
78.
člen |
Pokop
pomeni pokop posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov umrlega
ter druga dela, ki jih je potrebno opraviti v zvezi s pokopom. Pokop se
lahko opravi tudi na način raztrosa pepela. |
Način
pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega
ali voljo njegovih svojcev. Če ni svojcev se določi način pokopa v
obliki raztrosa pepela. |
Stroške
pokopa poravnajo dediči umrlega. Če ni dedičev ali če ti niso sposobni
poravnati stroškov pokopa, jih za občane, ki imajo stalno prebivališče v
MOK, poravna MOK. Kadar ni mogoče ugotoviti občine stalnega
prebivališča, poravna stroške pokopa MOK za osebe, ki so v MOK umrli
ali bili v MOK najdeni. |
79.
člen |
MOK krije
izključno stroške pokopa, ki so del pogrebnih stroškov in so tisti
stroški, ki so neobhodno potrebni za pokop. |
Za dediča,
ki ni sposoben plačati stroškov pokopa se šteje oseba, ki bi bila
upravičena do stroškov pogrebnine po Zakonu o socialno varstvenih
prejemkih (Uradni list RS, št. 99/13). V primeru, da je kateri od
dedičev upravičen do denarne pomoči, to je pogrebnine in posmrtnine, po
Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 99/13), MOK
poravna le razliko med višino denarne pomoči in višino stroškov pokopa. |
Pravico do
plačila stroškov pokopa lahko dediči uveljavljajo najkasneje v treh
mesecih od datuma smrti. Po preteku roka te pravice ni več mogoče
uveljaviti in se vloga zavrže kot prepozna. |
Pravico do
plačila stroškov pokopa dedič uveljavlja s pismeno vlogo na predpisanem
obrazcu, ki ga sprejme župan MOK. Dedič vlogo dvigne v sprejemni pisarni
MOK oziroma je na razpolago na spletni strani MOK in Centru za socialno
delo Kranj. Izpolnjena vloga se pošlje po pošti ali vloži v sprejemni
pisarni MOK, skupaj z vsemi zahtevanimi prilogami. |
V primeru,
da pokojni ni imel svojcev in je bil pokopan na način raztrosa pepela,
uveljavlja pravico do plačila stroškov pokopa pogrebno podjetje z vlogo
na predpisanem obrazcu MOK in originalnim računom, in sicer najkasneje v
roku treh mesecev od datuma smrti. |
VIII.
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA KRANJ |
80.
člen |
Rdeči križ
Slovenije je nepridobitna, neodvisna, humanitarna organizacija
nacionalnega pomena, ki deluje na območju Republike Slovenije. |
Rdeči križ
Slovenije sestavljajo lokalne organizacije, in sicer na območju Mestne
občine Kranj je Območno združenje Rdečega križa Kranj (v nadaljnjem
besedilu: OZRK Kranj). |
81.
člen |
MOK z OZRK
Kranj sklene letne neposredne pogodbe za sofinanciranje delovanja OZRK
Kranj in njegovega specifičnega programa lokalnega pomena, ki jih v
javnem interesu izvaja OZRK Kranj, in sicer na podlagi dogovorjenih
letnih programov. OZRK Kranj dogovarja letne programe s pristojnim
občinskim organom MOK na podlagi letnega neposrednega poziva za
predložitev finančnih načrtov. |
82.
člen |
OZRK Kranj
za MOK opravlja predvidoma naslednje naoge: |
–
organizira, izvaja in zagotavlja razne oblike humanitarnih pomoči, |
– skrbi za
starejše občane, |
– skrbi za
zdravje občanov, |
– dela z
mladimi člani Redečega križa, |
– skrbi in
razvija prostovoljstvo, |
– druge
naloge kot so: teden Redečega križa, mednarodno in medobčinsko
sodelovanje, izdaja biltena Redečega križa in podobno. |
IX.
LOKALNA AKCIJSKA SKUPINA ZA PREPREČEVANJE ZLORABE DROG |
83.
člen |
Lokalna
akcijska skupina za preprečevanje zlorabe drog v MOK (v nadaljnjem
besedilu: LAS) je strokovno posvetovalno telo župana. LAS sestavljajo
strokovnjaki, predstavniki služb, ki se profesionalno ukvarjajo z
biopsihosocialnimi vidiki zdravja prebivalstva, predstavniki
prostovoljnih in humanitarnih organizacij, predstavniki uporabnikov
preventivnih programov, predstavniki represije in politike. |
84.
člen |
Člane LAS
imenuje in razrešuje s sklepom župan MOK. |
Delovanje
in članstvo LAS je vezano na mandat župana in je prostovoljno. |
LAS pri
svojem delovanju uporablja žig župana MOK. |
85.
člen |
Naloge LAS
v okviru lokalne skupnosti so: |
–
priprava operativnega letnega programa za MOK, ki ga mora potrditi župan
MOK, |
– najmanj enkrat letno poročanje Svetu MOK, |
– ocenjevanje stanja na področju zlorabe drog iz preventivnega in
kurativnega vidika, |
– sprotno spremljanje gibanja problematike drog v občini in svetovanje
pri usklajevanju služb, programov, ki se ukvarjajo s preprečevanjem
zlorabe drog, |
– strokovno usposabljanje članov LAS in razvijanje lokalnih kadrovskih
potencialov za delo v lokalni skupnosti na področju problematike drog, |
– vzpostavljanje pogojev za aktivno izvajanje preventivnih programov v
MOK, |
– obveščanje javnosti o problematiki drog v lokalni skupnosti, s ciljem
konstruktivnega odziva na problematiko drog, |
– vplivanje na državno in lokalno politiko, ki kakorkoli vpliva na
zdravje in na zakonske vidike problematike odvisnosti, |
– izvajanje drugih nalog v skladu z namenom skupine, ki jih določi župan
MOK v letnem operativnem programu. |
86. člen |
LAS pridobi proračunska sredstva iz proračuna MOK. |
Proračunska sredstva LAS lahko porabi za: |
– sofinanciranje preventivnih programov v vrtcih, osnovnih in srednjih
šolah MOK, |
– sofinanciranje okroglih miz, predavanj, kongresov, preventivnih
programov in preventivnih akcij, |
– pobiranje odvrženih igel, ki jih organizira LAS v sodelovanju z
drugimi organizacijami, in nakup zbiralnikov za odvržene igle, |
– strokovna izobraževanja članov LAS, pogostitev. |
X. SOCIALNO PODJETNIŠTVO |
87. člen |
Socialno podjetništvo je vrsta družbeno odgovornega podjetništva, ki si
v prvi vrsti prizadeva za ustvarjanje javnega dobrega. Socialno
podjetništvo krepi družbeno solidarnost, spodbuja sodelovanje ljudi in
prostovoljsko delo, zagotavlja dodatno ponudbo proizvodov in storitev,
ki so v javnem interesu, razvija nove možnosti zaposlovanja, zagotavlja
dodatna delovna mesta ter socialno in poklicno reintegracijo najbolj
ranljivih skupin ljudi na trgu dela. |
88. člen |
Program Socialnega podjetništva v MOK vodi in izvaja Fundacija Vincenca
Drakslerja za odvisnike – ustanove za zdravljenje odvisnikov, pomoč
odvisnikom in njihovim svojcem, socialno podjetje (v nadaljnjem
besedilu: Fundacija). Fundacija nudi svetovanje in pomoč prebivalcem MOK
pri ustanavljanju socialnih podjetij. Kot uporabniki se v programu
usposabljajo in zaposlujejo težje zaposljive osebe kot so iskalci prve
zaposlitve, dolgotrajno brezposelne osebe, invalidi, bivši odvisniki od
prepovedanih drog in alkohola, starejši od 55 let in druge ranljive
skupine na trgu dela. |
89. člen |
Fundacija sredstva pridobiva iz proračuna MOK, proračuna države, drugih
občin, donatorjev in drugih virov. MOK Fundaciji sofinancira sredstva za
materialne stroške, vodenje programa in investicijske transfere. |
XI. KONČNE DOLOČBE |
90. člen |
Za (so)financiranje socialno varstvenih storitev pomoč družini na domu,
OZRK Kranj, socialno podjetništvo in razvojnih dopolnilnih programov
(Škrlovec, Razdelilnica, Center, Reintegracija, Zavetišče, VHG, MDG,
enkratna denarna socialna pomoč, novoletna obdaritev socialno ogroženih
otrok, medgeneracijski center), pristojni občinski organ s področja
socialnega varstva MOK izvede neposredni poziv v skladu z Navodilom o
izvedbi postopka neposrednega poziva za financiranje javnih zavodov v
MOK. |
91. člen |
MOK vlaga predloge za omejitev dedovanja na Okrajno sodišče v Kranju za
naslednje storitve: |
– storitve v zavodih za odrasle, |
– nadomestne oblike bivanja oziroma oskrbo izven mreže javne službe, |
– pogrebne stroške, |
– družinskega pomočnika (v primeru, da ima upravičenec premoženje in je
vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine v korist
občine), |
– pomoč družini na domu (v primeru, da ima upravičenec premoženje in je
vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine v korist
občine). |
92. člen |
Ob uveljavljanju pravic iz prve, druge in tretje alineje 3. člena tega
Odloka, ki se financirajo iz občinskega proračuna in za katere postopke
vodi in o njih odloča Center za socialno delo Kranj, pristojni občinski
organ s področja socialnega varstva MOK poda predhodno mnenje o znanih
okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Pristojni občinski organ s
področja socialnega varstva MOK mora podati predhodno mnenje v roku 10
dni od prejema obvestila Centra za socialno delo Kranj, da vodi
postopek, v katerem odloča o navedenih pravicah. |
93. člen |
Nadzor nad porabo proračunskih sredstev, ki jih MOK namenja za
(so)financiranje socialno varstvenih storitev opravlja pristojni
občinski organ s področja socialnega varstva MOK pri izvajalcih enkrat
letno. |
Župan MOK lahko odredi tudi dodatni izredni nadzor. |
Pristojni občinski organ s področja socialnega varstva MOK sestavi o
nadzoru zapisnik in o svojih ugotovitvah seznani župana MOK. |
Kolikor pristojni občinski organ s področja socialnega varstva MOK
ugotovi manjše napake, nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki ne vplivajo
na izvajanje storitve in finančno poslovanje, izvajalca na zadevo
opozori in določi rok za njegovo odpravo in vse zavede v zapisniku. Če
nepravilnosti niso odpravljene v določenem roku ali če gre za večje
napake, izvajalca župan pozove k odpravi s sklepom. Kolikor izvajalec
nepravilnosti še vedno ne odpravi, lahko župan v nadzor vključi tudi
Skupno službo notranje revizije Kranj. |
94. člen |
Z dnem veljavnosti tega Odloka preneha veljati: |
Odlok o organiziranju pomoči na domu in merilih za oprostitev plačil
storitev (Uradni list RS, št. 101/99, 17/01, 96/02). |
95. člen |
Ta Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
Št. 122-619/2013-24(47/04) |
|
Župan |
Mestne občine Kranj |
Mohor Bogataj
l.r. |
|