|
Na podlagi 4. člena
odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Zreče,
izdajam |
|
P R A V I L N I K |
|
za projektiranje,
tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema |
|
1. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
S tem pravilnikom se
ureja tehnična izvedba in uporaba javnega vodovodnega omrežja in
vodovodnih objektov ter naprav na območju v upravljanju Režijskega
obrata Občine Zreče. Določila tega pravilnika se morajo obvezno
upoštevati (tudi) pri upravnih postopkih, planiranju, projektiranju,
izvajanju (gradnji), upravljanju in uporabi drugih komunalnih vodov, ki
s svojim obstojem, delovanjem ali s predvideno gradnjo neposredno
vplivajo na javni vodovod. Poleg določil tega pravilnika je treba
obvezno upoštevati tudi: |
|
– vse veljavne
zakone, predpise, odloke in pravilnike za tovrstno dejavnost,
|
|
– slovenske (SIST,
SIST EN, SIST ISO), evropske (EN), mednarodne (ISO), nemške (DIN) in
avstrijske (ONORM) standarde, ki so navedeni v posameznih poglavjih tega
pravilnika, |
|
– navodila
proizvajalcev uporabljene vodovodne opreme. |
|
Za vsa področja, ki
jih ta pravilnik ne obravnava, veljajo določila Slovenskega standarda
PSIST prEN 805. |
|
2. DEFINICIJA JAVNIH
VODOVODNIH SISTEMOV PO NAMENU UPORABE IN PO SESTAVNIH DELIH |
|
Javni vodovodni
sistem je sklop objektov, naprav in omrežja, ki so namenjeni
pridobivanju, tehnološki obdelavi, transportu in razdelitvi vode
porabnikom. |
|
2.1. Namen uporabe |
|
Glede na vrsto
komunalne rabe se javni vodovodi delijo na: |
|
– javne vodovode za
oskrbo prebivalstva z vodo, |
|
– javne vodovode za
protipožarne namene in javno rabo, pranje javnih površin, zalivanje
parkovnih površin zelenic itd. |
|
Glede na namen
preskrbe se javni vodovodi delijo na: |
|
– javne vodovode za
oskrbo uporabnikov s pitno vodo |
|
– javne vodovode za
protipožarne potrebe, |
|
– javne vodovode za
tehnološke potrebe, |
|
– javne vodovode za
kombinirano porabo, ki dobavljajo vodo za oskrbo uporabnikov s pitno
vodo za sanitarne in protipožarne potrebe ali za sanitarne protipožarne
in tehnološke potrebe. |
|
2.2. Sestavni deli
vodovodnih sistemov |
|
Sestavni deli
vodovodnih sistemov so: |
|
– naprave za
pridobivanje in pripravo vode (zajetja, vodnjaki, drenaže bogatenja
vodnih virov, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode),
|
|
– naprave za
hranjenje, transport in razdeljevanje vode (vodohrami, razbremenilniki,
hidropostaje, prečrpavališča, regulacijske in telemetrijske postaje,
nadzorni centri, vodovodno omrežje, vodovodni priključki), |
|
– interna vodovodna
napeljava, |
|
– pomožni objekti
(delavnice, skladišča, upravna poslopja itd.). |
|
3. TEHNIČNI NORMATIVI
ZA PROJEKTIRANJE, GRADNJO IN OBNOVO VODOVODNIH SISTEMOV |
|
3.1. Splošno |
|
Načrti in karte
katastra vodovodnega sistema so osnova za projektiranje, tehnično
izvedbo in uporabo vodovodnega sistema. Kataster se vodi v
standardizirani digitalni obliki. |
|
3.1.1. Kakovost vode |
|
Končni namen porabe
(sanitarni, protipožarni, tehnološki) je kriterij za določanje kakovosti
vode. Kakovost vode za znani končni namen porabe je določena z
veljavnimi predpisi in pravilniki. Voda iz javnega vodovoda mora na
uporabnikovem priključku ustrezati kakovosti za pitno vodo. Uporabnik je
dolžan zagotoviti, da se kvaliteta pitne vode v interni instalaciji ne
poslabša. Voda, ki je namenjena samo za protipožarni namen ali za
tehnološke potrebe, je lahko slabše kakovosti od predpisane za pitno
vodo, če se dobavlja po posebnem vodovodnem sistemu. Kakovost vode, ki
se razlikuje od kakovosti za pitno vodo, si morajo uporabniki zagotoviti
sami z uporabo lastnih pripomočkov ali naprav. |
|
3.1.2. Količina vode |
|
3.1.2.1. Obstoječa
poraba |
|
Obstoječa poraba vode
je poraba vode obstoječih porabnikov vseh vrst (gospodinjskih,
industrijskih, javnih, obrtnih itd.), priključenih na obstoječi
vodovodni sistem. |
|
3.1.2.2. Predvidena
poraba |
|
Predvidena poraba je
pričakovana poraba glede na spremembe strukture porabnikov, gostote
prebivalstva, razvoja turizma, rabe prostora itd. na oskrbovanem območju
za obdobje od 30 do 50 let. Za planiranje in projektiranje se
uporabljajo naslednji normativi: |
|
– gospodinjstvo 250
litrov na prebivalca na dan, |
|
– turizem 200 litrov
na posteljo na dan, |
|
– gostinstvo 15
litrov na gosta na dan, |
|
– javni uradi 30
litrov na zaposlenega na dan, |
|
– vojašnice 100
litrov na vojaka na dan, |
|
– šole 10 litrov na
dijaka na dan, |
|
– javni bazeni 300
litrov na kopalca na dan, |
|
– pekarne 500 litrov
na 1 tono kruha, |
|
– frizerski salon 100
litrov na zaposlenega na dan, |
|
– avtopralnice 200
litrov na avto, |
|
– betonarne 3000
litrov na m3 betona, |
|
– mlekarne 4 litre na
liter mleka, |
|
– klavnice 300 litrov
na glavo zaklane živine, |
|
– velika živina 100
litrov na glavo na dan, |
|
– mala živina 30
litrov na glavo na dan. |
|
Za protipožarne
namene se računa (za gašenje in vaje) poraba 0,2 do 0,5% predvidene
celotne porabe, za gašenje posameznega požara pa minimalno 10 l/s iz
dveh sosednjih hidrantov. Srednja dnevna poraba se za vse vrste
porabnikov določa na osnovi navedenih normativov za obdobje enega leta
in se deli s 365. Največja dnevna poraba se določi na podlagi srednje
dnevne porabe, pomnožene s faktorjem 1,5. Srednja in največja urna
poraba glede na število prebivalcev se določi po naslednji tabeli: |
|
------------------------------------------------------------------------ |
|
Število
prebivalcev Največja urna poraba v% Srednja urna poraba |
|
dejanske dnevne porabe v območju v % dejanske |
|
dnevne porabe |
|
------------------------------------------------------------------------ |
|
do
500 17 8 |
|
nad 500 do
1500 13 8 |
|
nad 1500 do
5000 11 8 |
|
nad 5000 do
20000 8 5 |
|
nad
20000 6 – |
|
------------------------------------------------------------------------ |
|
3.1.3. Pretočne
hitrosti |
|
Vodovodi morajo biti
projektirani in izvedeni tako, da so pretočne hitrosti pri srednji
porabi med 0,8 in 1,4 m/s, še primerno je območje med 0,5 in 2,0 m/s.
Izjemoma je v določenih okoliščinah (npr. v primeru požara) dopustna
najvišja hitrost pretoka do 3,5 m/s in najnižja 0,1 m/s. V razvodnih
vodovodih je možno, da v nekem določenem času ni pretoka. V primeru, ko
pretok vode izostane za daljši čas in nastane možnost poslabšanja
kakovosti vode, je treba za tak vodovod odrediti dodatno izpiranje.
Količina vode za izpiranje naj bo enaka 10-kratnemu volumnu vode
vodovoda, ki se izpira. |
|
3.1.4. Tlak v omrežju |
|
Maksimalni tlak na
mestu priključka pri pretoku nič je 6 do 7 bar. Minimalni tlak na mestu
priključka pri pretoku nič je 2 bar. V posebnih pogojih in v posameznih
primerih sta navedena tlaka lahko tudi drugačna. |
|
3.1.5. Toplotna
zaščita vodovodov |
|
Pod pojmom toplotna
zaščita vodovodov razumemo zaščito proti segrevanju in ohlajanju.
Vodovodi morajo biti zaščiteni proti toplotnim vplivom tako, da se
temperatura vode pri minimalnem pretoku ne spreminja za več kot 3°C.
Vodovodi, ki potekajo po terenu, so praviloma vkopani v globini 1,2 m od
dokončno urejenega nivoja terena do temena cevi. Vodovodi, ki potekajo v
kolektorjih, morajo biti zaščiteni proti pojavu kondenzacije. |
|
3.1.6. Zaščita
vodovoda pred mehanskimi vplivi in onesnaženjem |
|
Vodovodi morajo biti
zgrajeni po navodilih proizvajalcev cevi tako, da imajo zadostno trdnost
za prenašanje statičnih in dinamičnih obremenitev, kar je treba na
obremenjenih mestih dokazati z izračunom. Lokacijsko naj bodo vgrajeni
tako, da je v primeru okvare možen strojni izkop. Na mestih, kjer zaradi
objektivnih razlogov ni mogoče vgraditi vodovoda tako, da je možen
strojni izkop, se vodovod položi v zaščitno cev. Dolžina zaščitnih cevi
je odvisna od profila cevi. Minimalni premer zaščitne cevi pri cevovodu
do D 50 je DN + 5 cm, pri cevovodih enakih in večjih od D 63 pa mora
znašati DN + 20 cm. Izjemoma je dopustna dolžina zaščitne cevi do 30 m,
za večje razdalje pa se izdela kolektor. Trasa vodovoda pred vstopom v
zaščitno cev in za izstopom iz nje mora biti zamaknjena pod minimalnim
kotom 30° tako, da je možen izvlek cevi. Zaščita pred možnim
onesnaženjem se doseže z zadostnim odmikom vodovoda od možnih virov
onesnaženja. |
|
3.1.7. Varovanje
vodovodnega omrežja in objektov |
|
Varovanje vseh
vodovodnih objektov in naprav mora biti izvedeno tako, da ni možen
pristop ali kakršnokoli škodljivo delovanje nepooblaščenih oseb ali
živali. Tehnično se varujejo vsa črpališča, prečrpalnice, vodohrami in
razbremenilniki tako, da je možen nadzor vstopa na varovano območje. Vse
naprave in objekti na omrežju (jaški, zaporne armature, zračniki itd.)
se varujejo tehnično in samo v posebnih primerih tudi fizično, kar je
treba posebej določiti. |
|
3.2. Dimenzije in
materiali elementov vodovodov |
|
Za vse vodovode,
vključno s priključki, se uporabljajo cevi za nazivni tlak PN 10 bar. Po
potrebi se lahko uporabljajo tudi cevi za višji nazivni tlak (PN 16, PN
25). |
|
3.2.1. Dimenzije
elementov vodovodov |
|
Nazivne mere vseh
elementov vodovodov (cevi, spojniki, armature) so izražene z nazivnim
primerom DN, in sicer z |
|
– DN, kar pomeni
nazivni premer glede na notranji premer. |
|
– D ki pomeni nazivni
premer glede na zunanji premer. |
|
V vodovodnih
sistemih, ki so v upravljanju Režijskega obrata Občine Zreče se
uporabljajo dimenzije: |
|
– DN: 25, 32, 40, 50,
80, 100, 125, 150, 200, 250, 300, 400 |
|
– D: 32, 40, 50, 63,
90, 110, 140, 160, 225, 280, 315, 400. |
|
3.2.2. Materiali
elementov vodovodov |
|
Materiali iz katerih
so izdelani elementi vodovoda, vključno s tesnili, ki pridejo v stik z
vodo, ne smejo glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti
vplivati na kakovost vode, kar mora biti potrjeno z ustreznimi dokazili.
Za nove vodovode in za obnovo obstoječih vodovodov, ki so enaki ali
večji od DN 80 oziroma nad D 90, se smejo uporabljati izključno elementi
vodovodov, izdelani iz nodularne litine (NL) z natezno trdnostjo, ki ni
nižja od 400-N/m2. Za priključne vodovode do vključno DN 50 oziroma D 63
pa se uporabljajo cevi iz polietilena (PE) z minimalno zahtevano
trdnostjo 10 MP ali izolirane pocinkane cevi. V izjemnih primerih lahko
upravljavec odobri uporabo drugih vrst cevi. Vsi elementi vodovoda
morajo biti ustrezno zaščiteni proti škodljivemu delovanju okolice
(korozija, blodeči tokovi itd.) in pred vplivi vode (inkrustracija). |
|
3.2.3. Transport in
skladiščenje elementov vodovodov |
|
Deli vodovodov se
morajo transportirati in skladiščiti tako, da se ne poškodujejo in ne
pridejo v stik s škodljivimi snovmi. Odprtine cevi, spojnikov in armatur
morajo biti zaprte. Deli vodovodov ne smejo biti onesnaženi z zemljo,
blatom, odpadno vodo ali s škodljivimi snovmi. Če se temu ni mogoče
izogniti, jih je treba pred vgradnjo očistiti. Vodovodni materiali se
morajo skladiščiti po navodilih proizvajalca, kar velja tudi za
deponiranje materiala pred vgradnjo na gradbišču. Nepravilno skladiščeni
materiali se ne smejo vgraditi v vodovodno omrežje. |
|
3.3. Križanje in
prečkanje vodovodov z drugimi podzemnimi napeljavami, napravami in
objekti |
|
3.3.1. Splošno |
|
Pri križanju vodovoda
z drugimi podzemnimi napeljavami vodovod načeloma poteka horizontalno
(brez vertikalnih lomov). Križanja morajo načeloma potekati pravokotno,
izjemoma je lahko kot prečkanja osi vodovoda in osi druge nadzemne
inštalacije med 45° in 90°. V izjemnih primerih se teme cevi do DN 200
lahko spusti do globine 1 m pod drugo podzemno napeljavo, vendar ne
globlje kot 4 m pod koto dokončno urejenega nivoja terena, ali pa dvigne
nad njo, vendar največ do višine 1,20 m pod koto dokončno urejenega
nivoja terena. V vsakem primeru spremembe smeri vodovoda, v vertikalni
smeri je treba ugotoviti možnost nastanka zračnih čepov ali usedanja
sedimentov ter predvideti in izvesti ustrezno odzračevanje oziroma
čiščenje vodovoda. V vseh primerih, ko je prečkanje izvedeno z uporabo
zaščitnih cevi, mora biti izvedba takšna, da za potisk ali izvlek prazne
vodovodne cevi ni potrebna sila, večja od 8 kN. |
|
3.3.2. Vertikalni
odmiki |
|
Vertikalni odmiki med
vodovodi in drugimi podzemnimi napeljavami, merjeno od medsebojno
najbližjih sten od vodov in drugih komunalnih napeljav, ne morejo biti
manjši od odmikov, pogojevanih v naslednjih točkah. V primerih križanja,
ko je: |
|
Vodovod nad
kanalizacijo, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: |
|
– vodovod mora biti
vgrajen v zaščitni cevi, |
|
– ustji zaščitne cevi
morata biti odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije najmanj 2 m na
vsako stran, |
|
– vertikalni odmik je
najmanj 0,5 m. |
|
Izvedba križanja
vodovoda pod kanalizacijo oziroma kanalizacije nad vodovodom ni
dopustna. |
|
Vodovod nad
toplovodom, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: |
|
– toplovod mora biti
toplotno izoliran, debelina izolacije mora zadostiti zahtevam, navedenim
v drugih poglavjih tega pravilnika, vertikalni odmik je najmanj 0,4 m.
|
|
Vodovod pod
toplovodom, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: |
|
– vodovod mora biti
vgrajen v zaščitne cevi, |
|
– ustji zaščitne cevi
morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi toplovoda, najmanj 1 m na
vsako stran, |
|
– vertikalni odmik
(od temena zaščitne cevi do spodnjega dela telesa toplovodne napeljave)
je najmanj 0,3 m. |
|
Vodovod nad
plinovodom, PTT kabli ali elektro kabli, mora biti izpolnjena še
naslednja zahteva: |
|
– vertikalni odmik je
najmanj 0,5 m. |
|
Vodovod pod
plinovodom, PTT kabli ali elektro kabli, morajo biti izpolnjene
naslednje zahteve: |
|
– plinovod, PTT kabli
in elektro kabli morajo biti vgrajeni v zaščitni cevi, |
|
– ustji zaščitne cevi
morata biti odmaknjeni od zunanje, |
|
– stene cevi vodovoda
najmanj 0,5 m na vsako stran, |
|
– vertikalni odmik je
najmanj 0,5 m. |
|
Kot križanja je v
vseh primerih minimalno 45°. |
|
3.3.3. Obešanje na
nadzemno gradbeno konstrukcijo |
|
Potek vodovoda mora
biti usklajen z izvedbo nosilne konstrukcije in vozišča. Padec oziroma
vzpon vodovoda mora biti usklajen s potekom drugega dela vodovodne
instalacije pred mostom in za njim. Najvišji del vodovoda naj bo lociran
na eni od brežin, tam, kjer se vodovod spet spusti v zemljino. Na tem
mestu je treba predvideti jašek z vgrajeno opremo za odzračevanje in
dozračevanje (preprečitev nastanka vakuma). Le v izjemnih primerih, ko
ni možno izvesti odzračevalnega jaška v brežinah, se lahko predvidi
odzračevanje v sredini razpona mostu. Jašek mora biti v kateremkoli
primeru izvedbe ustrezno velik za vzdrževanje opreme in dostop do nje.
Do jaška mora biti vzdrževalni službi zagotovljen neoviran dostop. Jašek
mora imeti drenažo in mora biti toplotno izoliran (v primeru izvedbe v
mostni konstrukciji). Vodovod mora potekati pod mostno konstrukcijo na
zunanji ali notranji strani nosilca mostu, odvisno od drugih zahtev
prilagojeno tem zahtevam. Predvideti je treba pritrjevanje (obešanje)
vodovoda na mostno konstrukcijo. Pri izbiri trase in načina pritrjevanja
je treba upoštevati minimalni potrebni prostor za montažo na obeh
straneh vodovoda (vsaj 0,5 m). Glede na tip konstrukcije mostu je treba
predvideti fiksno točko in drsne podpore (konzole) vodovoda ter
upoštevati možne maksimalne raztezke in pomike mostne konstrukcije v
odvisnosti od temperaturnih in drugih pomikov mostne konstrukcije.
Vodovod mora biti izveden in pritrjen tako, da bodo preprečeni vplivi
drugih inštalacij in konstrukcij nanjo. Vzdolžne pomike, ki jih
povzročijo raztezki konstrukcije, je treba ustrezno kompenzirati.
Konzole morajo preprečevati vse neustrezne prečne pomike vodovoda.
Predvideti je treba tipske montažne elemente za pritrjevanje vodovoda na
mostno konstrukcijo, ki omogočajo hitro in preprosto montažo na dokončno
zgrajeni objekt mostu ter časovno ne ovirajo izvajanja gradbenih del.
Vodovod, ki poteka pod mostno konstrukcijo, mora biti toplotno izoliran,
uporabijo naj se pred izolirane cevi. Predvidijo naj se cevi z zaščitnim
plaščem. Posebej je treba obdelati prehoda vodovoda v zemljo. Pri novih
mostovih naj bo praviloma predvideno polaganje vodovoda v kineto. |
|
3.3.4. Podzemno
prečkanje železnice |
|
Poleg pogojev,
določenih v prejšnjih točkah, je treba izpolniti še nekaj zahtev:
|
|
Prečkanje železnice
mora biti izvedeno v zaščitni cevi ali v kolektorju. Ustji zaščitne cevi
ali kolektorja morata biti izven območja železniške trase. Na obeh
koncih zaščitne cevi ali kolektorja morata biti izdelana revizijska
jaška z vgrajenimi zapornimi armaturami. Položaj in oblika revizijskih
jaškov mora biti takšna, da omogoča izvlek cevi. V revizijskem jašku, ki
ima dno na nižjem nivoju, mora biti izveden odtok, ki je dimenzioniran
tako, da lahko odvede najmanj 100% količine povprečnega pretoka vode v
vodovodu. Os vodovoda mora biti v revizijskih jaških z ustreznimi
spojniki zamaknjena najmanj za dve velikosti nazivnega premera vodovoda.
Izvedena mora biti ustrezna zaščita pred blodečimi tokovi. Kadar
prečkanje v zaščitni cevi zaradi velikosti (DN) in dolžine vodovoda ni
izvedljivo, se izvede prečkanje v kolektorju (v pohodni kineti).
Prečkanje v zaščitni cevi se priporoča do velikosti vodovoda največ DN
300. |
|
3.3.5. Podzemno
prečkanje vodotokov |
|
Pri podzemnem
prečkanju vodotoka se cevi polagajo v primerno izkopane jarke v dnu
vodotoka. Način izkopa, polaganje vodovoda in zasip so odvisni od vrste
vodotoka (širina, globina, velikost pretoka, itd.) in oblike ter vrste
terena brežin (strmi, položni, raščen teren, plazovit teren, itd.). S
primerno izbranim načinom polaganja vodovoda (s potiskanjem, s
polaganjem celotnega vodovoda, ki je sestavljen na bregu; s pomočjo
pontona ali samostojno plavajočega vodovoda in potopitve itd.) je možno
izvajati podzemno prečkanje praktično za vse velikosti vodovodov ter za
velike razdalje (100 m in več) odvisno od razpoložljive opreme, ki je
potrebna za tovrstno delo. Vsako podzemno prečkanje vodotoka je treba
načrtovati posebej. Pri tem je treba upoštevati navodila proizvajalca
cevi in izkušnje podjetij, ki ta dela opravljajo. |
|
3.3.6. Podzemno
prečkanje cest |
|
Podzemno prečkanje
mestnih lokalnih cest se praviloma izvaja brez uporabe zaščitnih cevi,
če je vodovod vgrajen v globini, ki jo proizvajalec cevi predpisuje
glede na statične in dinamične obremenitve. Podzemno prečkanje avtocest
se izvaja enako kot podzemno prečkanje železnic. Podzemno prečkanje
vodovoda na regionalnih in lokalnih cestah se izvaja z vgradnjo vodovoda
v zaščitno cev. |
|
3.4. Horizontalni
odmiki (svetli) vodovodnih vodovodov od drugih komunalnih napeljav in
objektov |
|
3.4.1. Splošno |
|
Minimalni odmik od
spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov ne sme biti
manjši od 1,5 m, in 30 cm pod dnom na robu temelja ali objekta. |
|
 |
|
Minimalni odmik od
greznic ali drugih deponij s škodljivimi vodotopnimi substancami, za
katere je potrebna prisilna drenaža med vodovodom in virom onesnaževanja
na globini, ki zagotavlja, da vodovod ne pride v stik z onesnaženo
izcedno vodo, je: |
|
na vodo prepustnem
terenu 5 m |
|
na vodo neprepustnem
terenu 7 m |
|
Minimalni odmik
dreves in okrasnega grmičevja od vodovoda je: |
|
drevesa 2 m |
|
okrasno
grmičevje 1 m |
|
V primeru, ko se
vodovod vgrajuje v kolektor, se načeloma vgrajuje v spodnji polovici
kolektorja. Vodovod mora biti zaščiten proti nastajanju kondenzata.
Kolektor mora imeti izveden odtok vode, ki je dimenzioniran tako, da
lahko odvede najmanj 50% količine povprečnega pretoka vode v vodovodu.
Kolektor mora imeti rešilne izhode, ki v primeru poplavitve omogočajo
rešitev v času poplavitve eventualno prisotnih oseb v kolektorju. Druge
instalacije, ki so nameščene v kolektorju, morajo biti zaščitene proti
vplivu vode pri eventualni poplavitvi kolektorja. |
|
3.4.2. Odmiki
napeljav (svetli), ki potekajo vzporedno z vodovodom |
|
---------------------------------------------------------------------------- |
|
Komunalni
vod Globina kom. voda v Odmik |
|
odvisnosti od vodovoda |
|
---------------------------------------------------------------------------- |
|
Odpadna in
mešana kanalizacija Manjša ali enaka 3,0 m |
|
Padavinska
kanalizacija Manjša ali enaka 1,5 m |
|
Plinovodi,
elektro kabli, |
|
kabli javne
razsvetljave ali |
|
PTT
napeljave Manjša ali enaka 1,5 m |
|
Toplovod Manjša ali enaka
1,5 m |
|
Odpadna in
mešana kanalizacija Večja 1,5 m |
|
Padavinska
kanalizacija Večja 1,0 m |
|
Plinovodi,
elektro kabli, |
|
kabli javne
razsvetljave ali |
|
PTT
napeljave Večja 1,0 m |
|
Toplovod Večja
1,0 m |
|
---------------------------------------------------------------------------- |
|
Horizontalni odmiki,
določeni v točkah 3.4.1. in 3.4.2., so v posebnih primerih in v soglasju
z upravljavci posameznih komunalnih vodov lahko tudi drugačni, vendar ne
manjši kot jih določa standard PSIS prEN 805 v točki 9.3.1., in sicer:
|
|
– horizontalni odmiki
od podzemnih temeljev in podobnih naprav naj ne bodo manjši od 0,4 m,
|
|
– horizontalni odmiki
od obstoječih (drugih) podzemnih napeljav naj ne bodo manjši od 0,4 m,
|
|
– v izjemnih
primerih, ko je gostota podzemnih napeljav velika, odmiki ne smejo biti
manjši od 0,2 m. |
|
Posebno je treba
paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost obstoječih naprav in
podzemnih napeljav. |
|
3.5. Jaški |
|
3.5.1. Splošno |
|
Za potrebe
obratovanja vodovodnega sistema se na vodovodno omrežje vgrajujejo
jaški, in sicer za nameščanje armatur, ki služijo za zapiranje,
odzračevanje, izpiranje, regulacijo, merjenje, nadzor itd. Glede na
navedeno delimo jaške na: |
|
– jaške za vodovodne
armature, ki služijo za zapiranje, regulacijo, zračenje, čiščenje,
zmanjševanje tlaka itd. (armaturni jaški) |
|
– jaške za nameščanje
kontrolnih in merilnih naprav (merilni jaški) |
|
– jaške za nameščanje
vodomerov (vodomerni jaški). |
|
3.5.2. Zahteve |
|
Vstopna odprtina je
standardnih dimenzij: 600 x 600 mm ali 800 x 800 mm, glede na velikost
elementov, ki so vgrajeni v jašku. Na mestu vstopne odprtine so vgrajena
vstopna železa ali lestev iz nerjavečega materiala. Vstopna lestev mora
biti izvedena tako, da se lahko podaljša za 0,5 m nad nivo pokrova,
pokrovi na jaških so kovinski, z nosilnostjo, ki ustreza pričakovanim
obremenitvam na mestu objekta. Pokrovi na vodomernih jaških so praviloma
iz rebraste pločevine, ki je ustrezno ojačana in ima vgrajeno toplotno
izolacijo. Tovrstni pokrovi so lahko eno-, dve- ali tridelni. Pokrov ali
del pokrova, ki se samostojno dvigne, ne sme biti težji od 20 kg.
Izvedba in vgradnja pokrovov mora biti takšna, da pokrovi onemogočajo
dostop meteorne vode v jašek. Pokrovi manjših vodomernih jaškov morajo
biti toplotno izolirani. Vsi jaški morajo imeti pod vstopno odprtino, v
dnu, izdelano poglobitev, ki služi za črpanje vode iz jaška. Velikost
poglobitve naj bo 50 x 50 x 30 cm, izdelana mora biti tako, da ne ogroža
statike temeljev jaška. Poglobitev mora biti pokrita s pohodno rešetko.
V primeru, ko velikost vstopne odprtine ne zadošča za zamenjavo
največjega elementa, ki je vgrajen v jašku, se mora stropna konstrukcija
jaška izvesti iz montažnih armiranobetonskih gredic širine največ 50 cm,
izdelanih iz betona MB 30, ki imajo vgrajena najmanj dva elementa za
dviganje. Na vodo prepustnih terenih se izdelujejo jaški brez betonskega
dna (nasutje dna z gramozom ali prodcem, granulacije 0-3 cm), na vodo
neprepustnih terenih pa z betonskim dnom z izvedenim odvodom vode iz
poglobljenega dela jaška. Jaški v terenih s talno vodo morajo biti
vodotesni. Vstopna odprtina jaška mora biti nad nivojem talne vode, v
tem primeru mora biti nad ploščo jaška najmanj 20 cm nasutja. Prehod
vodovoda skozi steno jaška mora biti izdelan vodotesno in elastično
tako, da dopušča potrebne horizontalne in vertikalne premike vodovoda
glede na steno jaška. Razdalja med zadnjo prirobnico in steno jaška mora
biti na obeh straneh najmanj 30 cm. Jaški v terenu z visoko talno vodo
morajo biti zavarovani pred premiki zaradi vzgona. |
|
3.5.3. Dimenzije
jaškov |
|
Dimenzije in lokacije
jaškov za vodovodne armature in kontrolno-merilne namene so določene s
projektom, ki mora poleg drugih pogojev upoštevati še naslednja
določila: |
|
– višina jaška,
merjena od dna do spodnje strani stropne konstrukcije mora biti najmanj
1,70 m, s tem da je zgornji rob najvišjega dela spojnika ali armature
najmanj 30 cm pod stropom, spodnji rob pa najmanj 30 cm nad dnom jaška
|
|
– širina jaška mora
biti takšna, da je razdalja med zunanjim robom največjega spojnika ali
armature in steno jaška najmanj 40 cm, pri čemer jašek ne sme biti ožji
kot 120 cm |
|
– dolžina jaška je
seštevek dolžin vseh v jašek vgrajenih armatur in spojnikov, povečana za
najmanj 60 cm. |
|
Vodomerni jaški so
obdelani v poglavju merilna mesta. |
|
3.6. Označevanje
vodovodnih armatur |
|
3.6.1. Splošno |
|
Vodovodne armature in
podzemni hidranti, vgrajeni v vodovodnem omrežju, morajo biti označeni z
označevalnimi tablicami. Označevalne tablice morajo biti nameščene na
vidnem mestu v bližini vgrajene armature na višini najmanj 1,8 m.
Označevalne tablice morajo biti pritrjene na fiksne objekte. Oddaljenost
tablice od vgrajene armature, ki jo tablica označuje, naj bo do 15 m.
|
|
Označevalne tablice
nameščamo: |
|
– na zid zgradbe
|
|
– na drog javne
razsvetljave ali na drog elektro napeljave |
|
– na samostojen drog,
ki je namenjen samo za namestitev označevalne tablice za vodovod.
Označevanje armatur, vgrajenih v jašek, se izvede tako, da vsaka
armatura dobi svojo označevalno tablico. Koordinate oddaljenosti armatur
od označevalne tablice pa so za vse armature enake in določajo vstopno
odprtino jaška oziroma cestne kape. |
|
3.6.2. Vsebina in
oblika označevalnih tablic |
|
Na označevalnih
tablicah so, poleg koordinat oddaljenosti armature ali podzemnega
hidranta od označevalne tablice, navedeni še podatki o vrsti armature in
o velikosti vodovoda. Eno polje je namenjeno vpisu podatkov o napravi,
ki lahko služi za evidenco po katastru ali se uporabi za kodiranje
(šifriranje) armatur v vodovodnem sistemu. Za označevanje vodovodnih
armatur se uporabljajo označevalne tablice po standardu SIST 1005
|
|
“Označevalne tablice
za vodovode”. Za označevanje podzemnih hidrantov se uporabljajo
označevalne tablice po DIN 4066, “0značevalne tablice za protipožarno
zaščito, tablice za označevanje podzemnih hidrantov”. |
|
3.7. Objekti in
naprave |
|
3.7.1. Prečrpalnice |
|
3.7.1.1. Splošno |
|
Predvidena
prečrpalnica mora biti minimalnih tlorisnih dimenzij, nujnih za vgradnjo
potrebne opreme. Objekt naj bo nadzemne izvedbe, zidan ali izdelan iz
lahkih montažnih elementov, postavljen na betonski temelj, streha
klasična dvokapnica. Objekt mora zadostiti arhitektonsko-urbanističnim
pogojem glede vklopa v prostor. Urejen mora biti odvod padavinske vode.
Če ni možno pridobiti soglasja za izgradnjo nadzemnega objekta, naj se
izvede podzemni jašek enakih dimenzij. Pri podzemnem jašku veljajo
zahteve, opisane v poglavju JAŠKI. Pri podzemni izvedbi je treba
predvideti minimalno vstopno odprtino za transport in montažo opreme,
zagotoviti je treba vnos agregata, drenažo jaška z iztokom v odvodni
kanal, gretje in prisilno prezračevanje jaška. Če je odvodni kanal višje
od jaška in ni možno zagotoviti drenažnega odtoka, je treba predvideti
drenažno črpalko, ki se vključi glede na nivo vode v jašku. Zmogljivost
črpalnega agregata mora biti določena na podlagi srednje urne porabe,
maksimalne urne porabe ter požara. V primeru, ko je požarna varnost
zagotovljena iz drugih virov, se zmogljivost prečrpalnice ustrezno
zmanjša. Predvideni agregat naj bo sestavljen iz ustreznega števila
frekvenčno reguliranih črpalk za srednjo in maksimalno porabo in iz
dodatne črpalke za potrebe požara. Agregat naj bo kompaktne izvedbe,
predviden za vgradnjo na betonski podstavek in opremljen z osnovno
armaturo in tlačnimi senzorji ter s tlačno posodo ustreznega volumna. V
objektu je treba predvideti vse cevne povezave, vključno z obtočnim
vodom. Predvideti je treba vso potrebno zaporno in varovalno opremo
črpalk, zaporno armaturo na dotoku in iztoku, varovalno opremo za
preprečitev hidravličnih udarov, opremo za preprečevanje vibracij,
opremo za preprečitev previsokih tlakov v sistemu in opremo za merjenje
parametrov. Za potrebe sanitarne službe mora biti predvideno ustrezno
odjemno mesto za odvzem vzorcev vode, locirano za črpalnim agregatom. V
objektu je treba predvideti vgradnjo elektro opreme za pogon naprav,
razsvetljavo, ogrevanje in prezračevanje, Uradni list Republike
Slovenije Št. 13 / 28. 2. 2001 / Stran 1439 opreme za nadzor in
upravljanje ter brezžični prenos podatkov v nadzorni center. Za
telemetrijsko posredovanje podatkov se predvidi antene na nadzemni
objekt oziroma na predvideni lokaciji. Vse črpalke morajo imeti
nameščene mehke zagone in biti varovane proti pregretju, izpadu faze in
udaru strele. Na dovodu vode v črpalnico mora biti urejeno vzdrževanje
tlaka v vodovodnem sistemu pred črpalnico. Dovod električne energije do
predvidenega objekta mora biti usklajen z razpoložljivimi¸ možnostmi
elektro distributerja. Izbiro zagona naprav je treba predvideti v skladu
z razmerami elektro omrežja. Priključna elektro omara z meritvami mora
biti predvidena v ustrezni izvedbi in stopnji zaščite glede na
predvideno zasnovo objekta. Nameščena mora biti na mestu dostopnem
elektro distributerju. Na lokaciji objekta je treba predvideti prostor
za vozila vzdrževalne službe in za dovoz do objekta. |
|
3.7.1.2. Hidravlika |
|
Na podlagi znanih
podatkov obstoječih in predvidene porabe je treba: |
|
– hidravlično
dimenzionirati črpalke in opremo, |
|
– hidravlično
dimenzionirati delovne in maksimalne parametre, |
|
– izdelati diagram
karakteristik črpalk v samostojnem in paralelnem delovanju, |
|
– določiti zaščitno
opremo na podlagi maksimalnih parametrov, |
|
– izdelati navodila
za predvideno delovanje (min-max pretoki, min-max tlaki, razbremenitev
maksimalnih tlakov, varnostni parametri agregata, nivo poplavitve pri
vkopanih jaških). |
|
3.7.1.3. Tlačni
preizkus |
|
Po končanih montažnih
delih je treba za inštalacije v prečrpalnici izvesti tlačni preizkus.
Izvede se ga lahko z omrežjem ali ločeno. Tlačni preizkus traja 24 ur.
Če v roku 24 ur manometer ni pokazal odklona se smatra, da je tlačni
preizkus uspešno opravljen. Po uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se
naredi zapisnik. |
|
3.7.1.4. Poskusni
zagon |
|
Po končanih montažnih
delih in uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se opravi poskusni zagon
naprav pod predvidenimi pogoji delovanja v sistemu. Pri poskusnem zagonu
se simulirajo vsi pogoji delovanja in ekstreme (zaustavitve, maksimalne
obremenitve ipd.) ter pri tem kontrolira delovanje naprav. |
|
3.7.2. Vodohrami |
|
Pri vodohramu morajo
biti izpolnjene naslednje zahteve: |
|
– funkcija, oblika,
prostornina in način gradnje, ki zagotavlja 100% neprepustnost vodnih
celic, |
|
– način dostopa do
vodohrama z vozili za vzdrževanje, zavarovanje dostopa pred
nepoklicanimi, |
|
– vodohram naj ima
vsaj dve ločeni vodni celici, |
|
– dovod električne
energije mora biti v skladu s predpisi, ki veljajo za vlažne in mokre
prostore, |
|
– način prezračevanja
vodohrama (naravno ali prisilno) |
|
– toplotna in hidro
izolacija, |
|
– način osvetlitve
notranjosti objekta, |
|
– način obratovanja
vodohrama oziroma črpališča, avtomatska regulacija gladine, prenos
podatkov o gladini vode do črpališča oziroma nadzornega mesta,
|
|
– način varovanja
prelivanja vode (regulacijski ventil-električni ali s plovcem ipd.),
|
|
– preprečena mora
biti kondenzacija na stenah vodnih, vstopnih in armaturnih celic,
|
|
– zračniki morajo
biti izvedeni oziroma projektirani tako, da je onemogočen vnos
škodljivih substanc v vodne celice, priključeni morajo biti na drenažno
cev, |
|
– vse odprtine (razen
vrat) morajo biti zaprte z mrežico iz nerjavečega jekla, |
|
– praznotok
rezervoarja mora biti nižji od iztoka v vodovodno omrežje, |
|
– med pred prostorom
in vodnimi celicami se namestijo PVC okna, |
|
– vstopne lestve in
ostali kovinski deli v rezervoarju se izdelajo iz nerjavečega jekla,
kvalitete za prehrambeno industrijo, |
|
– vodne celice morajo
biti vodotesne, kar dokazuje preizkus vodotesnosti, |
|
– vodne celice in
predprostor morajo biti obložene s keramiko (oziroma obdelane z
ustreznimi materiali) ki mora izpolnjevati sanitarno higienske pogoje za
pitno vodo, |
|
– vtočni in iztočni
vodovod mora biti opremljen s pipo za jemanje vzorcev na dostopnem
mestu, |
|
– v rezervoarju mora
biti vgrajen vodovodni material, ki je odporen na korozijo, |
|
– armature v objektu
naj bodo odporne proti koroziji, |
|
– protiležni
vodohrami naj bodo na dotočno-iztočnem vodovodu opremljeni z dvosmernim
merilcem pretoka, |
|
– način izvedbe
odvodne kanalizacije za vodo iz praznotoka in čiščenja objekta,
|
|
– v vodohram mora
biti vgrajena vsa oprema v skladu s predpisi o varstvu pri delu.
|
|
Prostornino vodohrama
je treba določiti na podlagi: |
|
– fluktuacije vode v
dnevu največje porabe vode, |
|
– 20% dodatka za
nujno potrošnjo (motnje pri obratovanju), |
|
– požarne rezerve. |
|
3.7.3. Zajem
podtalnice z vodnjaki |
|
3.7.3.1. Splošno |
|
Objekti, izvedeni z
namenom raziskave, meritve in izkoriščanja podtalnice, so: |
|
– raziskovalne
vrtine, |
|
– piezometri,
|
|
– vodnjaki. |
|
3.7.3.2. Črpalke |
|
Predvideti je treba
vgradnjo črpalk s potopnim elektromotorjem, prigrajenim pod črpalno
stopnjo oziroma sesalnim košem, konstrukcija črpalnega dela pa je
predvidena za vgradnjo v ozke vrtane vodnjake. Izbira črpalke mora
ustrezati geometrijskim in hidravličnim parametrom izvedenega vodnjaka
(ugotovljeni intenzivnosti stalnega dotoka, stalna potopitev sesalnega
dela črpalke mora ustrezati minimalno potrebnim pogojem, ki zagotavljajo
stabilno delovanje črpalke izven področja vplivov kavitacije). Največji
premer črpalke, ki se vgrajuje v določen vodnjak, mora biti vsaj 120 mm
manjši od premera vodnjaka. Zagotavljati mora predvideni tlak v sistemu.
Konstrukcija črpalke mora ustrezati predvidenim pogojem delovanja
(možnost prisotnosti peska v črpani vodi, neprekinjeno obratovanje).
Premer črpalke mora biti ustrezen glede na premer vodnjaka, za hlajenje
potopnega elektromotorja mora biti zagotovljen stalen obtok vode z
ustrezno hitrostjo, ki je pogojena s tehničnimi karakteristikami
črpalke. Če ta pogoj ni izpolnjen, je treba predvideti opremo za
zagotovitev takšnih razmer (oplaščenje črpalke in elektromotorja).
Črpalka mora biti opremljena s sesalnim povratnim ventilom, vgrajenim
nad hidravlično črpalno stopnjo. Črpalka in elektromotor morata biti iz
ustreznih materialov. Rotorji črpalke morajo biti izdelani iz visoko
kvalitetnih materialov, ki so odporni na korozijske in abrazijske vplive
med obratovanjem. Karakteristike črpalke morajo biti pred vgradnjo
testirane, biti morajo ustrezne in imeti izdano testno poročilo, prav
tako mora biti črpalka dinamično uravnotežena po veljavnih standardih in
imeti certifikat. Različni materiali v črpalnem agregatu v medsebojnem
kontaktu ne smejo tvoriti galvanskih členov. Potopni elektromotor mora
biti standardne izvedbe. Zaganjanje elektromotorja mora biti predvideno
tako z mehkim zagonom, kot z zagonom zvezda-trikot (dva dovodna kabla),
temu primerna mora biti ustrezna stopnja izolacijske trdnosti navitja. |
|
3.7.3.3. Objekt
vodnjaka |
|
Objekt vodnjaka je
prostor nad vrtino vodnjaka, predviden za vgradnjo armature, tlačnih
cevovodov, merilno regulacijske opreme, elektro krmilne opreme, opreme
za odvzem vzorcev in opreme za drenažo tlačnega voda. Objekt vodnjaka je
praviloma polovično vkopan podzemni armiranobetonski objekt z vstopom po
stopnicah s strani, v posebnih primerih je to lahko tudi nadzemni
objekt, zidan ali izdelan iz lahkih montažnih elementov. Pri podzemnem
objektu veljajo splošne zahteve, opisane v poglavju JAŠKI, pri nadzemnem
objektu pa splošne zahteve, opisane v poglavju PREČRPALNICE. Objekt mora
biti izveden tako, da omogoča ustrezen razpored opreme in dostop do
vsakega dela opreme, minimalni prehodi morajo biti vsaj 0,8 m. V krovni
plošči podzemnega objekta mora biti predvidena montažna odprtina s
pokrovom, velikost odprtine mora biti minimalno 800 x 800 mm oziroma
prilagojena tehnološkim zahtevam montaže. Vsi pokrovi morajo ustrezati
glede na možne maksimalne obremenitve na določeni lokaciji. Dimenzije
objekta (tloris in višina) morajo biti ustrezne za manipulacijo
črpalnega agregata (dolžina in širina) pri demontaži črpalke in
elektromotorja in pri izvajanju manjših montažnih posegov. Objekt mora
imeti ustrezno drenažo, s poglobitvijo za drenažo dela tlačnega
cevovoda, ki mora biti speljana izven vplivnega območja. Ob objektu mora
biti predviden plato ustrezne nosilnosti za postavitev mobilnega dizel
agregata. Do platoja mora biti urejen ustrezen dostop. V primeru izvedbe
samostojnega vodnjaka na novi lokaciji je treba ob objektu predvideti
postavitev antene za telemetrijski prenos podatkov. |
|
3.7.3.4. Armatura |
|
Za delovanje črpalke,
za varovanje povratnega toka in za zaščito delovanja, mora biti vgrajena
naslednja armatura: |
|
– na kolenu tlačnega
voda pri prehodu iz vertikale vodnjaka v horizontalo je treba vgraditi
odzračno-dozračno armaturo, tudi na vseh naslednjih lomih cevovoda mora
biti predvidena ozračevalna garnitura, |
|
– v primerih
predvidene (možne) povečane vsebnosti peska v črpani vodi je treba
predvideti vgradnjo oziroma priključke in zaporno armaturo za vgradnjo
avtomatskega filtra, |
|
– predvideti je treba
varnostno armaturo za zaščito sistema proti pojavom hidravličnega
valovanja in udara, vgrajena mora biti tako, da je možna izločitev iz
delovanja in servisiranje, odtok pa speljan v praznotok, |
|
– predvideti je treba
mesto priključitve naprave za dezinfekcijo (po potrebi pozneje),
|
|
– za merjenje pretoka
je treba vgraditi ustrezni merilnik pretoka, zagotovljeni morajo biti
tehnični pogoji za natančnost meritev (minimalno potrebni del ravnega
cevovoda, brez elementov motenj pred predvideno vrsto merilnika pretoka
in za njo), |
|
– za bolj preprosto
montažo in demontažo opreme je treba na ustreznih mestih predvideti
demontažne kose preproste izvedbe, |
|
– vodenje zaporne
armature mora biti ročno in z elektro pogonom z indikacijo položaja ter
možnostjo daljinskega upravljanja, |
|
– pred iztokom v
vodovodni sitem mora biti nameščena zaporna armatura, |
|
– predvideno mora
biti odjemno mesto za jemanje vzorcev, |
|
– vsa oprema mora
biti izdelana in atestirana po veljavnih standardih. |
|
3.7.3.5. Tlačni
cevovodi |
|
Tlačni cevovodi v
vodnjaku morajo biti predvideni za ustrezni tlačni razred, višji od
maksimalnega delovanja tlaka črpalke. Dolžine posameznih segmentov naj
bodo standardne (fazonski kosi) in tipizirane (0,5 m, 1,5 m, 2 m, 2,5 m
oziroma največ 3 m) glede na razpoložljiv prostor, namenjen za montažo
in demontažo, nad vodnjakom. Spajanje cevi naj bo prirobnično, spojni
material odporen proti koroziji in drugim vplivom. Cevi morajo imeti
naslednje karakteristike: |
|
– hidravlično ugodne
cevi brez možnosti inkrustracije (usedanja na stene cevi), |
|
– preprosta montaža,
|
|
– zahtevana uporabna
doba, |
|
– spoji med
posameznimi elementi morajo biti brez tvorbe el. korozijskih členov
zunanje in notranje površine cevi morajo biti brez škodljivega vpliva na
kvaliteto vode v vodnjaku. Cevovodi izven vodnjaka (v armaturnem jašku)
naj bodo iz podobnih materialov. Povezovalni elementi cevovodov v
armaturnem jašku naj bodi tipski. Vsi deli cevovoda morajo biti izdelani
po veljavnih standardih. |
|
3.7.3.6. Merilna
oprema |
|
Predvidena oziroma
vgrajena mora biti naslednja merilna oprema: |
|
– merilnik pretoka
črpalke, vgrajen na ustreznem mestu za zagotovitev zahtevane točne
meritve pretoka, omogočati mora vse zahtevane izhodne podatke za
odčitavanje na mestu vgradnje in daljinski prenos podatkov v nadzorni
center, |
|
– merilnik tlaka za
krmiljenje delovanja črpalke (tudi kot krmilni parameter frekvenčne
regulacije) in kontrolo izhodnih parametrov, |
|
– manometer z dušilko
in polnjen z glicerinom (kompenzacija sunkov), |
|
– merilnik nivoja
podtalnice z varnostnim izklopom črpalke pri ustreznem najnižjem nivoju,
inštaliran v zaščitni cevi, |
|
– varovanje
poplavitve jaška, vklop drenažne črpalke. |
|
3.7.3.7. Elektro
oprema |
|
Predvidena mora biti
elektro razdelilna omara za: |
|
– napajanje in
zaščito črpalnega agregata z vgradnjo odklopnika, mehkega zagona ali
frekvenčnega regulatorja (če je ta predviden), |
|
– napajanje merilne
opreme, opreme za krmiljenje in prenos podatkov v nadzorni center,
|
|
– napajanje
razsvetljave, prezračevanja in ogrevanja objekta ter za napajanje
servisnih vtičnic za vzdrževalna dela, |
|
– napajanje elektro
motornih pogonov armature in druge pomožne opreme, |
|
– priključek na
rezervni vir napajanja (mobilnega dizel agregata) prek odklopnika,
|
|
– izenačitev vseh
kovinskih mas v objektu na ozemljitveni zbiralki, |
|
– izvedbo energetske
prenapetostne zaščite in ustrezne prenapetostne zaščite naprav in
inštrumentov. |
|
3.7.3.8. Krmiljenje
in prenos podatkov v nadzorni sistem |
|
Predvidena morata
biti lokalni krmilnik za avtonomno delovanje naprav v objektih in oprema
za telemetrijo, urejen prenos podatkov v nadzorni center in daljinsko
upravljanje naprav. Oprema za krmiljenje in prenos podatkov in
alarmiranje mora ustrezati že vzpostavljenemu sistemu telemetrije. |
|
3.7.3.9. Varovanje
objekta |
|
Okolica objekta mora
biti ograjena z aluminijasto žično ograjo višine 2 m. Izvedba tehničnega
varovanja in alarmiranja vstopa v objekt se izvede po navodilih
upravljavca vodovoda. |
|
3.8. Vodovodni
priključki |
|
3.8.1. Splošno |
|
Vodovodni priključek
je spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim
vodomerom, vključno s priključnim ventilom. Za vsak vodovodni priključek
ali spremembo obstoječega priključka se izdela zapisnik o zakoličbi s
skico izmer v prilogi. Vodovodni priključek se lahko izvede le na
podlagi zapisnika o zakoličbi in pisnega soglasja upravljavca javnega
vodovoda ob obvezni kontroli predstavnika upravljavca. Pred zasipom
vodovodnega priključka je obvezna izvedba tlačnega preizkusa in
geodetskega posnetka. |
|
3.8.2. Vodovodni
priključki po namenu |
|
Vodovodni priključki
so po namenu lahko: |
|
– stalni priključki,
namenjeni stalni dobavi vode za potrebe gospodinjstev, industrije in
javne porabe (pranje cest, zalivanje parkovnih površin, polnjenje
cistern), |
|
– začasni priključki,
namenjeni za začasne potrebe, kot so: sejmi, različne krajevne
prireditve, gradbiščni priključki itd. in so po posebni pogodbi časovno
omejeni, |
|
– začasni priključki,
namenjeni za dobavo vode stalnim odjemalcem v času vzdrževalnih del na
javnem vodovodnem omrežju. |
|
3.8.3. Sestavni deli
vodovodnega priključka |
|
Sestavni deli
vodovodnega priključka so: |
|
– priključni in
zaporni elementi na mestu priključka na javni vodovod s pripadajočimi
spojniki, vgradno garnituro in cestno kapo, |
|
– priključna in
zaščitna cev z vsem pripadajočim materialom, |
|
– zaporna armatura
pred vodomerom, |
|
– nepovratni ventil
kot vložek v vodomer ali kot posebna armatura pri vodomerih od DN 50
dalje, |
|
– vodomer,
|
|
– zaporna armatura z
izpustom za vodomerom. |
|
3.8.4. Tehnična
izvedba priključka |
|
Priključna cev mora
biti izvedena v padcu v smeri proti priključku na javni vodovod zaradi
odzračevanja. Padec proti objektu je dopusten le v primeru, ko je
zagotovljeno odzračevanje prek zračnikov, vgrajenih na javnem vodovodu.
Sprememba nivelete priključne cevi do vključno DN 80 mm se zaradi poteka
drugih komunalnih vodov lahko spremeni do ±1 m od osnovne linije brez
vgradnje zračnikov ali blatnikov. Za večje dimenzije priključnih cevi je
v teh primerih obvezna vgradnja armaturnih elementov. Priključna cev naj
poteka pravokotno na objekt ali vzporedno z objektom. V tem primeru naj
bo odmik priključne cevi od objekta v mejah 1-2 m. Priključna cev mora
biti na območju, kjer je vgrajena v teren, položena na peščeno
posteljico debeline 10 cm iz dvakrat sejanega peska ter obsipana in
zasipana s tem materialom v višini najmanj 10 cm nad temenom cevi. Trasa
priključne cevi naj poteka po javnih zemljiščih in po funkcionalnem
zemljišču priključnega objekta. Izjemoma lahko trasa poteka tudi prek
drugih zemljišč, vendar mora v tem primeru naročnik priključka pridobiti
pismeno soglasje lastnika tega zemljišča k nameravanemu posegu. Na
celotni trasi priključne cevi mora biti 30 cm nad temenom vodovodne ali
zaščitne cevi obvezno vgrajen opozorilni trak s kovinskim vložkom in
napisom “POZOR VODOVOD”. |
|
Priključna cev do
vključno DN 50 (D 63) mora biti obvezno vgrajena v zaščitni cevi na
naslednjih mestih: |
|
– pod vsemi urejenimi
površinami, razen pod zelenicami, |
|
– pod voznimi
površinami, |
|
– ob objektih ali
napravah, ki lahko negativno vplivajo na priključno vodovodno cev,
|
|
– v drugih primerih,
ko bo dostop zaradi drugih pogojev otežen ali onemogočen. Material
zaščitne cevi je PVC ali PE. Tlačna stopnja zaščitne cevi je najmanj PN
6. |
|
Velikost zaščitne
cevi: |
|
– za priključno cev
do DN 32 (d 40) je velikost zaščitne cevi najmanj D 75, |
|
– za priključno cev
do DN 40 (D 50) je velikost zaščitne cevi najmanj D 90, |
|
– za priključno cev
do DN 50 (D 63) je velikost zaščitne cevi najmanj D 110. |
|
Zaščitna cev se
zabetonira v steno vodomernega jaška, pri tipskih jaških pa ne sme biti
oddaljena več kot 0,5 m. |
|
3.8.5.
Dimenzioniranje priključkov in vodomerov |
|
Dimenzije
priključnega vodovoda in vodomera določi projektant interne vodovodne
inštalacije na podlagi izračuna pretoka vode po obremenilnih vrednostih
v okviru standardnih dimenzij, navedenih v prejšnjih poglavjih tega
pravilnika. Ne glede na izračun je najmanjša velikost priključne cevi DN
25 (d 32), najmanjša velikost vodomera pa DN 20. Vodomeri na enem
priključnem vodovodu morajo biti vgrajeni v enem vodomernem jašku, ki je
lociran izven objekta na lokaciji, ki je določena ob zakoličbi
priključka. |
|
3.8.6. Vodomeri |
|
Na območju, ki je v
upravljanju Režijskega obrata Občine Zreče, se lahko vgrajujejo vodomeri
z naslednjimi karakteristikami: |
|
– vsi vodomeri morajo
imeti veljavno oznako o overitvi. Leto overitve mora biti enako letu
vgradnje, razen pri izrednih menjavah, ki se izvajajo prve dni po novem
letu, pred pridobitvijo novo overjenih vodomerov, |
|
– oznake (plombe)
morajo imeti znak kot ga zahteva pravilnik o načinu ugotavljanja
skladnosti za posamezne vrste merilnih instrumentov ter o vrstah in
načinih njihove označitve z oznakami skladnosti Uradni list RS, št.72/01
– vrsta in oblika oznak iz 29., 25., 57. in 62. člena. |
|
 |
|
Primer veljavnega
žiga |
|
3.8.7. Merilno mesto |
|
Merilno mesto je
namenjeno vgraditvi merilnih naprav za dobavo vode porabnikom. Dimenzije
in lokacije merilnih mest so določene s skico, ki je priloga zapisniku o
zakoličbi. V merilnem mestu se vgrajujejo naslednje vodovodne armature s
pripadajočimi spojnimi elementi v smeri dotoka vode: |
|
– zaporni element
(krogelna pipa ali zasun), |
|
– vmesni del pred
vodomerom, po potrebi, |
|
– nepovratni ventil
kot vložek v vodomeru ali samostojni element (pri večjih vodomerih),
|
|
– vodomer,
|
|
– montažno demontažni
kos (pri vodomerih enak ali večji od DN 50), |
|
– zaporni element
(krogelna pipa ali zasun) z dodatnim izpustom, |
|
– čistilni kosi se
vgrajujejo za prvim zapornim elementom pri vseh priključkih, kjer so
vgrajeni vodomeri, večji ali enaki DN 50 mm. Vsa merilna mesta se
vgradijo v vodomerni jašek zunaj objekta. Vodomerni jašek ne sme biti
lociran na površinah, ki so namenjene motornemu prometu. Vodomerni jaški
so lahko armirano betonske izvedbe ali pa tipski serijske proizvodnje.
Vodomerni jašek v vodo prepustnem terenu mora imeti iztok z drenažo, v
neprepustnem terenu pa poglobitev za izčrpavanje vode. Priključevanje
iztoka iz jaška na kanalizacijo ni dopustno. Na vodo prepustnih terenih
se lahko izdelajo tudi zunanji vodomerni jaški brez betonskega dna
(nasutje dna z gramozom ali s prodcem granulacije 0-3 cm), na vodo
neprepustnih terenih pa z betonskim dnom. Jaški v terenih s talno vodo
morajo biti vodotesni. Vstopna odprtina jaška mora biti nad nivojem
talne vode. Pokrov oziroma dodatna montažna toplotna izolacija mora biti
izdelana tako, da temperatura v jašku ni nižja od +3 °C. Prehod vodovoda
skozi steno jaška mora biti izdelan vodotesno in elastično, tako da
dopušča potrebne horizontalne in vertikalne premike vodovoda glede na
steno jaška. Jašek mora imeti vgrajena nerjaveča vstopna železa ali
lestev, poleg tega pa je pri izvedbi obvezno upoštevanje pogojev iz
prejšnjih poglavij tega pravilnika. Zunanji vodomerni jaški morajo imeti
vgrajen ustrezen vodotesni pokrov (pohoden ali povozen), ki onemogoča
vtok meteorne vode v jašek. |
|
Dimenzije pokrova so:
|
|
– za vodomere do DN
40 mm: 100 x 60 cm, |
|
– za vodomere od DN
50 do DN 100 mm: 60 x 60 cm, |
|
– za vodomere nad DN
100 mm: 80 x 80 cm. |
|
Vodomeri, armature in
fazonski kosi morajo biti v jašku tako nameščeni, da je možna enostavna
montaža oziroma zamenjava. Notranje dimenzije zunanjih armirano
betonskih vodomernih jaškov so odvisne od velikosti ter števila
vgrajenih vodomerov: |
|
------------------------------------------------------------------ |
|
Vodomer DN
(mm) Za en vodomer Za dva vodomera |
|
dolžina x širina dolžina x širina |
|
dolžina x višina (cm) dolžina x višina (cm) |
|
------------------------------------------------------------------ |
|
20 100 x 60 x 100 100 x 80 x 100 |
|
25 100 x 60 x 100 100 x 80 x 100 |
|
40 120 x 60 x 100 120 x 100 x 100 |
|
kombiniran
50/20 240x 120 x 170 250 x 150 x 170 |
|
kombiniran
80/20 270 x 120 x 170 280 x 150 x 170 |
|
kombiniran
100/20 300 x 120 x 170 310 x 150 x 170 |
|
kombiniran
150/40 350 x 130 x 170 360 x 170 x 170 |
|
------------------------------------------------------------------ |
|
Opomba: dimenzije so
svetle |
|
Vgradnja tipskega
vodomernega jaška, različnih proizvajalcev se lahko izvede, če jašek
omogoča vzdrževanje vodovoda, preprečuje zamrznitev in na njegovo
kvaliteto ni reklamacij s strani uporabnikov. |
|
3.8.8. Merilna mesta
v objektih z več kot eno enoto |
|
– v objektih z več
kot eno enoto (stanovanjem) mora merilno mesto pred vhodom v enoto
(stanovanje), |
|
– vsebovati mora vse
elemente merilnega mesta, kot je opisano v pravilniku, |
|
– v starih več
stanovanjskih objektih, kjer še ni merilnega mesta po stanovanjski
enoti, morajo lastniki stanovanj v roku enega leta po objavi pravilnika
v uradnem listu, merilna na mesta zgraditi na lastne stroške,
|
|
– merilno mesto lahko
zgradi od upravljavca pooblaščen izvajalec, kot zahteva pravilnik,
|
|
– zgrajeno merilno
mesto upravlja in vzdržuje upravljavec za katerega lastnik plačuje
števnino in vzdrževalnino, |
|
– upravljavec na
izpiskih ob položnicah obvešča odjemalce več stanovanjskega objekta o
datumu odčitavanja vodomerov, |
|
– kolikor na omenjeni
dan popisovalcu ni bil omogočen vstop v stanovanje (prostor) z
vodomerom, upravljavec za naslednje obdobje zaračunava enako porabo (m3
na mesec), kot je bila v prejšnjem obdobju, |
|
– poraba vode v
skupnih prostorih mora imeti zgrajeno svoje merilno mesto. Za merilno
mesto v skupnih prostorih morajo plačevati vodarino in števnino vsi
stanovalci v večstanovanjskem objektu proporcionalno. |
|
3.8.9. Drugo |
|
Za vse pogoje
projektiranja in izvedbe vodovodnih priključkov, ki se nanašajo na
vgradnjo cevi, vodovodnih armatur, jaškov in odmikov od drugih objektov
in podzemnih komunalnih napeljav ter niso posebej navedeni v tem
poglavju, se smiselno uporabljajo določila tega tehničnega pravilnika.
Ukinitev vodovodnega priključka obsega demontažo vodomera in odstranitev
spoja priključne cevi na javnem vodovodu ali skupinskem priključku. |
|
3.9. Vgradnja
vodovodnih armatur |
|
3.9.1. Splošno |
|
Za vodovodno armaturo
se štejejo vsi sestavni deli vodovodnega omrežja, razen cevi in
spojnikov. V vodovodni sistem se lahko vgrajujejo samo armature, ki so
izdelane in preizkušene po ustreznih standardih in imajo za to ustrezno
dokazilo. V primerih, ko zaradi terenskih pogojev ni mogoče vgraditi
standardnega elementa, se ta element lahko izdela po meri. Pri izbiri
materiala in konstrukcije je treba upoštevati obratovalne pogoje,
zaščito proti koroziji in inkrustraciji ter živilsko neoporečnost.
Vodovodna armatura naj se v prvi vrsti vgrajuje na lahko dostopnih
mestih, kar omogoča stalno hitro regulacijo, kontrolo, vzdrževanje in po
potrebi zamenjavo. Spojniki (loki, odcepni kosi itd.) morajo biti
obbetonirani. Velikost betonskega bloka je odvisna od aksialne (osne)
sile in je določena v projektu. Pri uporabi sidrnih spojev betonske
opore niso potrebne. V stene jaškov se smejo vgrajevati samo spojniki,
izdelani iz nodularne litine z natezno trdnostjo najmanj 400 N/mm2. Na
mestih vodovoda, kjer se lahko med obratovanjem nabira zrak, je treba
namestiti zračnike. Zračniki služijo tudi za odzračevanje pri polnjenju
vodovoda in pri sesanju ter pri praznjenju vodovoda. Glede na funkcijo,
ki naj jo opravlja zračnik, se vgrajujejo: odzračevalni, sesalni in
sesalno-odzračevalni zračniki, kar je določeno s projektom. Zračniki se
vgrajujejo v jaške in z vkopavanjem, kar je odvisno od konstrukcijske
izvedbe zračnika. Na najnižjih mestih vodovoda, kjer se lahko nabirajo
usedline, mora biti vodovod opremljen z izpustom oziroma blatnikom.
Blatniki se praviloma vgrajujejo v ustrezne jaške, ki morajo imeti
omogočen izpust vode v drenažo ali možnost izčrpavanja iz jaška.
Odprtina na koncu mora biti opremljena z žabjim pokrovom. Blatniki
morajo imeti najmanj tolikšen premer, da se v vodovodu doseže hitrost
izpiranja nad 1,5 m/s. Veliki vodovodi nad DN 500 se čistijo z
visokotlačnimi šobami, zato morajo biti odseki med zasuni opremljeni s
FF kosi, ki se med čiščenjem demontirajo. Ograje, vrata, stopnice,
obešala in drugi ključavničarski izdelki, ki se vgrajujejo v vodovodni
sistem in niso izdelani iz nerjavečega jekla, morajo biti proti koroziji
zaščiteni z vročim cinkanjem. Za zaporne armature do velikosti DN 200 se
uporabljajo zasuni z mehkim tesnjenjem (zaporni element je prevlečen z
elastomerom), za zaporne armature, večje od DN 200, pa prirobnične
lopute z ekscentričnim zapiranjem. Uporaba zapornih ali regulacijskih
armatur je lahko ročna ali motorna. V primeru motorne regulacije mora
biti zagotovljena tudi možnost ročne regulacije. Elektro motorni pogon
za armature, ki so nameščene v jaških z elektro napeljavo, so lahko
opremljeni z eno ali trifaznim elektromotorjem, odvisno od vrste
napeljave. Elektro motorni pogoni za armature, ki so nameščene v jaških
brez elektro napeljave, morajo biti opremljeni z enofaznim
elektromotorjem z možnostjo priključka na prenosni (mobilni) elektro
agregat. Hidranti so lahko podzemni ali nadzemni. Velikost in število
hidrantov sta določena glede na požarno obremenitev, na podlagi
veljavnega pravilnika o protipožarni zaščiti, vendar je najmanjša
velikost hidranta, ne glede na požarno obremenitev, DN 80. Omrežje, ki
služi samo za napajanje hidrantov, je lahko javno ali interno. Javno
hidrantno omrežje poteka po javnem ali zasebnem zemljišču, vzdržuje ga
upravljavec vodovoda. Interno hidrantno omrežje velja za interno
inštalacijo uporabnika in je ločeno od javnega omrežja z merilnim mestom
(vodomerom). Interno hidrantno omrežje vzdržuje uporabnik. V hidrantnih
omrežjih mora biti zagotovljeno potrebno kroženje vode. |
|
3.9.2. Način vgradnje
armatur |
|
Vse armature nad
vključno DN 200 se obvezno vgrajujejo v jaške. Armature manjših dimenzij
se vgrajujejo v jaške v skladu s tehničnimi zahtevami (otežen dostop,
bližina komunalnih vodov, zahtevnost vozlišča ipd.) Regulacija teh
armatur se opravlja s pomočjo vgradne garniture, ki se zaključuje s
cestno kapo. Cestne kape morajo biti podložene z betonskimi podstavki
premera vsaj O 50 cm ali 50/50 cm položene na utrjeno podlago. V
primeru, ko je na enem mestu vgrajenih več armatur, morajo biti vse
vgrajene v jašek, ne glede na to, po kakšnem zemljišču poteka vodovod in
ne glede na dimenzijo vodovoda. Izjemoma se lahko vgradijo zaporne
armature, večje od DN 200, z zasutjem le v terenu z visoko talno vodo
ali na nenosilnem terenu. |
|
Zaporne armature
morajo biti obvezno vgrajene: |
|
– na odcepu vodovoda,
|
|
– na priključku za
hidrant, |
|
– na priključku za
zračnik, |
|
– na priključku
blatnika, |
|
– pred čistilnim
kosom in za njim (po potrebi), |
|
– pred vstopom in za
izstopom vodovoda v zaščitno cev ali kolektor, |
|
– za odcepom za
vodovodni priključek, kadar priključek ni izveden z navrtnim zasunom,
|
|
– neposredno na
vodovod, tako da je možno zapiranje posameznih manjših delov omrežja pri
rednem oziroma intervencijskem vzdrževanju omrežja, |
|
– neposredno na
vodovod, tako da je možno zapiranje posameznih vodovodov ali posameznih
delov vodovodnega sistema. Cestne kape morajo biti podložene z
betonskimi podložnimi ploščami premera vsaj 50 cm ali 50/50 ali večje
podložene na utrjeno podlago. Hidranti se morajo vgrajevati (zasipavati)
tako, da pri zaprtem hidrantu voda odteče iz telesa hidranta (varovanje
proti zamrznitvi). |
|
3.10. Preizkušanje
vodovodov |
|
Tlačni preizkus se
opravi na vsakem novozgrajenem ali obnovljenem vodovodu po določilih
PSIST pr EN 805 – poglavje 10. Tlačna preizkusa za sekundarni (razvodni)
cevovod in priključke se izvedeta ločeno. Po opravljenem tlačnem
preizkusu se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo nadzorni organ,
pooblaščeni predstavnik upravljavca, izvajalec tlačnega preizkusa in
predstavnik izvajalca gradnje vodovoda. Zapisnik o uspešno opravljenih
tlačnih preizkusih je sestavni del investicijsko-tehnične dokumentacije. |
|
3.11. Dezinfekcija |
|
Po zaključku gradnje
je treba vodovode in priključke dezinficirati. Dezinfekcija se mora
izvajati po določilih poglavja 11 (Dezinfekcija) standarda PSIST prEN
805, navodilih DVGW W 291 in po navodilih, potrjenih od IVZ.
Dezinfekcijo izvaja pooblaščena organizacija. V primeru, ko se že s
spiranjem s pitno vodo dosežejo zadovoljivi rezultati, dezinfekcija s
sredstvom za dezinfekcijo ni potrebna. Po opravljeni dezinfekciji se
izvede dvakratno vzorčenje za mikrobiološko in fizikalno-kemično analizo
v primernem časovnem presledku. O uspešno opravljeni dezinfekciji se
izda potrdilo. Na podlagi tega potrdila se vodovod sme vključiti v
obratovanje. |
|
4. REVIZIJA PROJEKTOV |
|
Vsi predvideni posegi
ali gradnje, ki bistveno vplivajo na obstoječe ali predvideno
obratovanje vodovodnega sistema, morajo biti projektno obdelani. Vsi
projekti morajo biti upravljavcu vodovodnega sistema predloženi v
pregled in odobritev. |
|
5. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
|
Ta pravilnik začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
Št. 324-06-16/01 |
|
Zreče, dne 5.
februarja 2001. |
|
|
|
Direktor Režijskega
obrata |
|
Župan |
|
Občine Zreče
|
|
Jožef Košir l. r. |