Na podlagi 37. in 39.
člena
zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor
(Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89, 5/90 in Uradni list
RS, št. 26/90, 3/91, 10/91, 17/91, 55/92, 13/93, 18/93, 47/93, 71/93,
29/95 in 44/97) in 16. člena
statuta Občine Slovenske Konjice
(Uradni list RS, št. 31/99 in 19/01) je Občinski svet Občine Slovenske
Konjice na 29. seji dne 4. 4. 2002 sprejel |
O D L O K |
o prostorskih
ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij in odprt prostor
Občine Slovenske Konjice |
I. UVODNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem odlokom se
sprejmejo Prostorski ureditveni pogoji za ureditvena območja naselij in
odprt prostor Občine Slovenske Konjice, ki jih je izdelalo podjetje
URBANA Kočar in Kočar d.n.o. Velenje pod št. projekta 338/01 z datumom
Oktober 2001, in ki so sestavni del tega odloka. |
2. člen |
Prostorski ureditveni
pogoji (v nadaljevanju: PUP) za ureditvena območja naselij ter območje
odprtega prostora Občine Slovenske Konjice določajo: |
– meje in funkcije
območja urejanja, |
– merila in pogoje za
posege v prostor, |
– merila in pogoje
glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov v prostor; |
– merila za določanje
parcel in funkcionalnih zemljišč, |
– merila in pogoje za
komunalno urejanje stavbnih zemljišč, |
– merila in pogoje za
posege v zavarovana in varstvena območja, |
– merila in pogoje za
varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine, |
– merila in pogoje za
varovanje in izboljšanje okolja, |
– pogoje pri urejanju
prostora za obrambo in zaščito. |
3. člen |
PUP za
ureditvena območja neselij ter območje odprtega prostora Občine
Slovenske Konjice so podlaga za pripravo lokacijske dokumentacije in v
nadaljevanju za pridobitev lokacijskega dovoljenja oziroma izdajo
odločbe o dovolitvi priglašenih del za posege v prostor. |
II.
USKLAJENOST PUP S PROSTORSKIMI SESTAVINAMI PLANSKIH AKTOV OBČINE
SLOVENSKE KONJICE |
4. člen |
PUP za
ureditvena območja neselij ter območje odprtega prostora Občine
Slovenske Konjice so skladni z odlokom o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za
obdobje 1986–2000 – dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega plana razvoja
Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1990 za območje
Občine Slovenske Konjice – dopolnjen 1998 (Uradni list RS, 72/00). |
III. MEJE IN FUNKCIJE
OBMOČIJ UREJANJA |
Opredelitev območij
urejanja s PUP |
5. člen |
Prostor Občine
Slovenske Konjice, ki ga urejajo ti PUP, sestavljajo naslednja območja:
|
1. 59 ureditvenih
območij naselij: |
a) območja za
poselitev – ureditvena območja naselij; |
2. odprt prostor
Občine Slovenske Konjice, ki ga sestavljajo: |
b) območja za
poselitev – opredeljena stavbna zemljišča z oznako u izven ureditvenih
območij naselij; |
c) kmetijska območja:
|
– najboljša kmetijska
zemljišča, |
– druga kmetijska
zemljišča; |
č) gozdna območja;
|
d) območje vodotokov;
|
e) območja prometnih
površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture. |
6. člen |
Meje Občine Slovenske
Konjice, njenega odprtega prostora s posameznimi območji urejanja ter
ureditvenimi območji naselij, ki se urejajo s temi PUP, so prikazane na
grafičnih prilogah št. 1, 3 in 4 v merilih 1:25000 in 1:5000, v projektu
iz 1. člena tega odloka. |
7. člen |
Ureditvena območja
naselij (meja, evid. št. in ime) izhajajo iz odloka o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske
Konjice za obdobje 1986–2000 – dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega
plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1990
za območje Občine Slovenske Konjice – dopolnjen 1998 (Uradni list RS,
št. 72/00) v nadaljevanju: odlok o PSPA Občine Slovenske Konjice v letu
1998. |
8. člen |
Ti PUP ne veljajo za
naslednja ureditvena območja naselij, kot so bila določena z odlokom o
PSPA Občine Slovenske Konjice v letu 1998: |
----------------------------------------------------------------- |
Evid. Ime
ureditvenega Evid. Ime ureditvenega |
št. območja
naselja št. območja naselja |
----------------------------------------------------------------- |
7 Slovenske
Konjice 31 Škedenj |
8
Bezina 32 Liče pri Poljčanah |
10
Golič 33 Mlače – grad Pogled |
14
Tepanje 35 Zbelovo |
15 Tepanje –
cestna baza 65 Škedenj 2 |
19 Kamnolom
Kongrad 67 Žiče – obrtna cona |
22 Konjiška
vas 69 konjeniški center |
Tepanje |
23 Draža
vas 80 Zbelovo – ŠC |
24
Žiče 81 vinska klet Zlati grič |
Škalce |
28 Stare
Slemene – Žička 82 stanovanjska gradnja |
kartuzija Škalce |
29 Špitalič
pri Slovenskih 83 območje posebnih |
Konjicah
1 ureditev |
30 Špitalič
pri Slovenskih |
Konjicah 2 |
----------------------------------------------------------------- |
Opredelitev funkcij –
namembnosti v območjih urejanja s PUP |
9. člen |
Za vsa območja so s
tem odlokom določene prevladujoče (pretežne) namembnosti – funkcije
objektov in površin, ki jih je dovoljeno razvijati znotraj območij.
Določene so prevladujoče namembnosti ter tiste dodatne namembnosti, ki
jih je dovoljeno dodatno razvijati v posameznem območju s tem, da ima
določena prevladujoča namembnost v območju prednost oziroma se morajo
dodatno dovoljene namembnosti prevladujoči podrejati. |
10. člen |
Oznaka namembnosti po
območjih urejanja je naslednja: |
----------------------------------------------------------------- |
Namembnost Oznaka |
----------------------------------------------------------------- |
individualna
stanovanjska gradnja S |
mešane
dejavnosti (stanovanja in centralne dejavnosti) M |
obrtne in obrtno
storitvene dejavnosti O |
športne in
rekreacijske dejavnosti na manjših površinah ŠR |
turizem in
dopolnilne dejavnosti v zvezi s turizmom TD |
kmetijska
dejavnost z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji K |
počitniški
objekti V |
posebne
dejavnosti (državne rezerve, čistilne naprave) PD |
komunalne
dejavnosti KO |
----------------------------------------------------------------- |
11. člen |
Na osnovi členitve
prostora iz 5. člena tega odloka so opredeljene za 1.a) ureditvena
območja naselij naslednje prevladujoče in dodatne dovoljene namembnosti: |
------------------------------------------------------------ |
Ureditveno
območje naselja Namembnost/funkcija |
------------------------------------------------------------ |
Evid.
Ime Prevladujoča Dodatna dovoljena |
št. |
------------------------------------------------------------ |
1 Zeče
1 S, K O |
2 Polene
1 S, K M, O, ŠR |
3 Polene
2 S, K M, O, ŠR, TD |
4 Zgornja
Pristava 1 S, K M, O, ŠR, TD |
5 Zgornja
Pristava 2 S, K M, O, ŠR, TD |
6
Dobje K, S M, TD |
9
Gabrovnik K, S M, O, ŠR, TD, |
11
Brdo K, S M, O, ŠR, TD, |
12 Tepanjski
vrh 1 S, K O, ŠR, TD |
13 Tepanjski
vrh 2 S, K O, ŠR, TD |
16 Sojek
1 K, S O, ŠR, V, TD |
17 Sojek
2 K, S O, ŠR, V, TD |
18 Kamna
gora K, S O, ŠR, V, TD |
20
Blato S, K M, O, ŠR, TD, |
21 Sl.
Konjie: CERO in ČN KO, PD – |
25
Koble K, S O, ŠR, TD |
26 Jernej pri
Ločah 1 S, K M, O, ŠR, TD |
27 Jernej pri
Ločah 2 K, S O, ŠR, TD |
34 Mlače
1 S, K M, O, ŠR, TD |
36 Spodnje
Laže 1 K, S O, ŠR, TD |
37 Zeče
2 K, S O, TD |
38 Zeče
3 K, S O, TD |
39 Zeče
4 K, S O, TD |
40 Zeče
5 K, S O, TD |
41 Zeče
6 K, S O, TD |
42 Zeče
7 K, S O, TD |
43 Škalce
3 S, K O, ŠR, TD |
44 Škalce
2 S, K O, ŠR, TD |
45 Škalce
1 S M, O, ŠR, TD |
46 Vešenik
1 S V, TD |
47
Tepanje–Sp. Grušovje K, S O, ŠR, TD |
49 Sp.
Grušovje S, K O, ŠR, TD |
50
Ličenca K, S O, ŠR, TD |
51 Kumno
V – |
52
Zorko V – |
53
Perovec K, S O, TD |
54 Draža vas
– sever S O, ŠR, TD |
55 Nova
vas K, S O, TD |
56 Brezje
1 K, S O, TD |
57 Brezje
2 K, S O, TD |
58 Kolačno
1 K, S O, TD |
59 Kolačno
2 K, S O, TD |
60
Podob K, S O, TD |
61 Mali
Breg K, S O, ŠR, TD |
62 Zg. Laže
1 K, S O, TD |
63 Zg. Laže
3 K, S O, TD |
64 Zg. Laže
3 K, S O, TD |
66 Suhadol
1 K, S O, TD, V |
68 Žiče – Na
gmajni K, S O, TD |
70 Suhadol
2 K, S O, TD, V |
71 Kravjek
1 K, S O, TD |
72 Kravjek
2 K, S O, TD |
73 Kravjek
3 K, S O, TD |
74 Mlače
2 K, S O, TD |
75 Mlače
3 K, S O, PD |
76 Mlače
4 K, S O, TD |
77 Zbelovo –
DR PD – |
78
Penoje K, S O, TD |
79 Sp. Laže
2 K, S O |
------------------------------------------------------------ |
12. člen |
Na osnovi členitve
prostora iz 5. člena, tč. 2 tega odloka so za odprt prostor Občine
Slovenske Konjice opredeljene naslednje prevladujoče in dodatne
dovoljene namebnosti: |
(b) za b) območja za
poselitev – opredeljena stavbna zemljišča z oznako u izven ureditvenih
območij: prevladujoča je kmetijska dejavnost z dopolnilnimi dejavnostmi
na kmetiji (K); dodatno dovoljene namembnosti pa so: individualna
stanovanjska gradnja (S), mešane dejavnosti – stanovanja in centralne
dejavnosti (M), obrtne in obrtno storitvene dejavnosti (O), športne in
rekreacijske površine manjših obsegov (ŠR) in turizem in dopolnilne
dejavnosti v zvezi s turizmom (TD); |
(c) za c) kmetijska
območja je prevladujoča namembnost kmetijska dajavnost z dopolnilnimi
dejavnostmi na kmetiji (K); |
(č) za č) gozdna
območja je prevladujoča namembnost gozdarstvo; |
(d) za d) območja
vodotokov je prevladujoča namembnost vodnogospodarska dejavnost;
|
(e) za e) območja
prometnih površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture, je
prevladujoča dejavnost v povezavi s prometom ter komunalno in energetsko
infrastrukturo. |
IV. MERILA IN POGOJI
ZA POSEGE V PROSTOR |
0) Pogoji za posege v
vseh območjih, ki se urejajo s temi PUP |
13. člen |
Znotraj vseh območij
urejanja, ki so opredeljena v 5. členu tega odloka, je dovoljena gradnja
objektov, naprav in izvedba drugih posegov v prostor, ki so pomembni za
razvoj Občine Slovenske Konjice: |
– cestno omrežje in
naprave, hodniki za pešce, avtobusna postajališča, |
– komunalno omrežje
in naprave, ureditev in širitev pokopališč, |
– javna razsvetljava,
|
– omrežje zvez ter
omrežje in postaje za prenos elektične energije, |
– plinovodno omrežje
ter objekti za oskrbo s plinom, |
– melioracije in
regulacije vodotokov, |
– izvedba posegov za
preprečevanje in sanacije plazov, |
– gradnja in
vzdrževanje gozdnih vlak, |
– postavitev
spominskih in sakralnih obeležij. |
Posegi na obstoječih
objektih |
14. člen |
Obstoječe objekte in
naprave, ki so zgrajeni z ustreznimi dovoljenji, je dovoljeno dozidati,
nadzidati ter jim spremeniti namembnost pod enakimi pogoji, ki veljajo
za novogradnje, kolikor to ni v nasprotju z ostalimi določili tega
odloka. Dovoljena so tekoča vzdrževalna dela in notranje adaptacije,
kolikor s tem odlokom ni določeno drugače. |
Dozidava obstoječega
objekta je dovoljena pod naslednjimi pogoji: |
a) takrat, ko je
ugotovljeno, da sta obstoječi objekt ali prejšnja dozidava zgrajena z
ustreznim dovoljenjem; |
b) takrat, ko je
ugotovljeno, da obstoječi objekt še ni bil dozidan ali pa da prejšnja
dozidava ni presegla površine tlorisa, ki je dovoljen za dozidave;
|
c) velikost
dozidanega dela objekta se določi ob upoštevanju razmerja med pozidano
in nepozidano površino parcele tako, da skupni tloris obstoječega in
dozidanega dela objekta ne presega 35% površine parcele, istočasno pa
mora biti s tlorisnimi gabariti prilagojen sosednjim objektom, ki imajo
enako namembnost; |
d) velikost
dozidanega dela za zidanice se določi tako, skupni tloris obstoječega in
dozidanega dela objekta ne presega 42m2; |
e) velikost
dozidanega dela za počitniške hiše se določi tako, skupni tloris
obstoječega in dozidanega dela objekta ne presega 65m2; |
f) objekt je mogoče
dozidati večkrat, pri tem pa tlorisne dimezije vseh dozidanih delov
skupaj ne smejo presegati velikosti, ki je določena v točkah c, d in e
tega člena. |
Nadzidava obstoječega
objekta je dovoljena takrat, ko je ugotovljeno, da obstoječi objekt še
ni bil nadzidan, ali je bil nadzidan le na enem delu, in ko je obstoječi
objekt ali njegov nadzidan del po višinskih gabaritih izrazito nižji od
sosednjih objektov, ki imajo enako namembnost in so zgrajeni z
ustreznimi dovoljenji. |
Sprememba namembnosti
obstoječih objektov |
15. člen |
Spremembe namembnosti
obstoječih objektov in naprav so dovoljene takrat, ko je nova namembnost
skladna s pretežno namembnostjo območja urejanja, v katerem se nahaja
objekt. Sprememba namembnosti objekta za novo namembnost, ki bo skladna
z dodatno dovoljeno namebnostjo območja urejanja, je dovoljena na osnovi
predhodnega soglasja Občine Slovenske Konjice ter ob pogoju, da nova
namembnost ne bo motilno vplivala na bivalne in delovne pogoje ter druge
značilnosti prostora. |
Nadomestna gradnja
objektov |
16. člen |
Z nadomestno gradnjo
se nadomešča obstoječ dotrajan objekt, za katerega je ugotovljeno, da je
bil zgrajen z ustreznimi dovoljenji. Za odločitev o nadomestni gradnji
ni odločilno stanje vpisano v katastru (stavbišče), temveč je gradnja
nadomestnih objektov dovoljena le takrat, ko je po ogledu stanja na
terenu ugotovljeno, da objekt še obstaja. Namembnost nadomestnega
objekta se ne sme spremeniti oziroma mora ostati enaka namembnosti
obstoječega objekta, ki se nadomešča. |
Gradnja nadomestnih
objektov je dovoljena, če je objekt dotrajan in funkcionalno
nespremenjen ali površinsko nezadosten in če zanj še ni bila izkoriščena
možnost gradnje nadomestnega objekta. |
Gradnja nadomestnih
objektov je praviloma dovoljena po predhodni odstranitvi obstoječega
objekta, ki se nadomešča, na isti lokaciji. |
Začasna ohranitev
obstoječega stanovanjskega objekta, ki se nadomešča, je izjemoma
dovoljena le, če investitor za čas gradnje nadomestnega objekta nima
drugega bivališča, kolikor gre za gradnjo nadomestne stanovanjske hiše.
Začasna ohranitev obstoječega hleva za živino, ki se nadomešča, je
izjemoma dovoljena le, če investitor za čas gradnje nadomestnega hleva
nima drugega prostora za ustrezno namestitev živine. |
Investitor mora
obstoječi objekt, ki ga z gradnjo nadomešča, pa je zanj dovoljena
začasna ohranitev, odstraniti najpozneje v roku enega leta po izdaji
uporabnega dovoljenja oziroma po pričetku uporabe novega objekta.
|
V primerih, da je za
obstoječi objekt dovoljena začasna ohranitev, je gradnja nadomestnega
objekta dovoljena le v okviru opredeljenega stavbnega zemljišča (u) ali
funkcionalnega zemljišča obstoječega objekta, če se ta nahaja v
ureditvenem območju naselja. Nadomestni objekt sme biti oddaljen največ
3m od obstoječega objekta, ki se nadomešča, oziroma morajo biti
zagotovljeni odmiki od parcelnih mej ter sosednjih objektov. |
1. Pogoji za posege v
ureditvena območja naselij |
a) Posegi v območjih
za poselitev – v ureditvenih območjih naselij |
17. člen |
Znotraj vseh
ureditvenih območij, ki so opredeljena v 11. členu tega odloka, je
dovoljena gradnja objektov, naprav in izvedba drugih posegov v prostor,
ki so pomembni za razvoj Občine Slovenske Konjice: športni objekti in
ureditve manjših obsegov, otroška igrišča manjših obsegov, ureditve
avtobusnih postajališč. |
18. člen |
Novogradnja objektov
in naprav in izvedba drugih posegov v prostor se v Občini Slovenske
Konjice usmerja prednostno v ureditvena območja naselij, ki so
opredeljena v a) odstavku 5. člena oziroma v 11. členu tega odloka.
|
Pri določanju
namembnosti gradenj in drugih posegov v prostor ureditvenih območij
naselij je potrebno upoštevati prevladujoče in dovoljene dodatne
namembnosti, ki so določene za posamezna ureditvena območja naselij v
11. členu tega odloka. |
19. člen |
Znotraj vseh
ureditvenih območij, ki so opredeljena v 11. členu tega odloka, je
dovoljena gradnja objektov, naprav in izvedba drugih posegov in sicer:
|
1. Novogradnja
individualnih stanovanjskih objektov. |
2. Prizidava,
nadzidava in rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih objektov ali
objektov z drugimi namembnostmi, ki so dovoljene znotraj ureditvenega
območja. |
3. Nadomestna gradnja
stanovanjskih objektov ali objektov z drugimi namembnostmi, ki so
dovoljene znotraj ureditvenega območja. |
4. Novogradnja in
nadomestna gradnja, prizidave, nadzidave in rekonstrukcija objektov za
centralne (oskrbne in storitvene) dejavnosti, v vseh ureditvenih
območjih, za katera je določena je dodatna namembnost M. |
5. Novogradnja in
nadomestna gradnja, prizidave, nadzidave in rekonstrukcije obstoječih
objektov obrtno storitvenih dejavnosti, obrtno–stanovanjskih objektov in
spremljajočih objektov za obrtno storitveno dejavnost, v vseh
ureditvenih območjih, za katera je določena je dodatna namembnost O, ob
upoštevanju pogojev za to dejavnost. Prej navedeni posegi so dovoljeni
po predhodnem soglasju Občine Slovenske Konjice; soglasje se nanaša na
dejavnosti v objektu ter na opredelitev pogojev, ki jih je potrebno
izpolniti, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno
infrastrukturo. |
6. Ureditve športno
rekreacijskih površin manjših obsegov, po predhodnem soglasju Občine
Slovenske Konjice, so dovoljene v vseh ureditvenih območjih, za katera
je določena je dodatna namembnost ŠR. |
7. Novogradnja,
dozidava, nadzidava in rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih in
gospodarskih objektov za potrebe turistične dejavnosti (kmečki turizem,
turistične sobe, gostinski in spremljajoči prostori), in ureditve
stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost, v vseh ureditvenih
območjih, za katera je določena je dodatna namembnost TD. |
8. Novogradnja,
dozidava, nadzidava ali rekonstrukcija objektov za potrebe kmetijstva
(hlevi, silosi, gnojišča, gnojne jame, kozolci, skednji, strojne lope,
vinske kleti in podobno) v vseh ureditvenih območjih, za katera je
določena namembnost K. Gradnja gospodarskih poslopij za potrebe
kmetovalcev je dovoljena na tistih zemljiščih, kjer to omogočajo
velikost parcele, zadostni odmiki od sosednjih objektov in ustrezen
prostor za dovoz in manipulacijo. |
9. Gradnja
počitniških objektov, v vseh ureditvenih območjih, za katera je določena
prevladujoča ali dodatno dovoljena namembnost V. |
10. Gradnja pomožnih
objektov, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev obstoječih
stanovanjskih oziroma gospodarskih poslopij ter ostalih pomožnih
objektov, ki so namenjeni splošni javni rabi, in ki so opredeljeni v
veljavnem odloku o določitvi pomožnih objektov in drugih posegov v
prostor na območju Občine Slovenske Konjice, za katere ni potrebno
lokacijsko dovoljenje. Pri novogradnjah se garaže in drugi pomožni
objekti praviloma uredijo v sklopu objekta. |
11. Postavitev
kioskov je dovoljena za storitvene in služnostne dejavnosti, po
predhodnem soglasju Občine Slovenske Konjice, da objekt ne bo imel
negativnih vplivov na prometno infrastrukturo. |
2. Pogoji za posege v
odprt prostor |
b) Posegi v območjih
za poselitev – b) opredeljena stavbna zemljišča z oznako u izven
ureditvenih območij območjih naselij |
20. člen |
V primeru, da se na
terenu ugotovi obstoj objekta ali naprave, za katerega pa v kartografski
dokumentaciji, ki je sestavni del odlok o PSPA Občine Slovenske Konjice
v letu 1998 iz 7. člena tega odloka, oziroma v grafičnih prilogah št.
4.1 do 4.19 v projektu iz 1. člena tega odloka, ni opredeljeno stavbno
zemljišče u, so za objekt dovoljeni posegi, ki so opredeljeni v 14., 15.
in 16. členu tega odloka. |
Določila zgornjega
odstavka se lahko uporabijo le v primeru, da sta objekt ali naprava
zgrajena z ustreznim dovoljenjem ali da sta zgrajena pred letom 1967 ter
po predhodnem soglasju Občine Slovenske Konjice, ki bo na osnovi
dokumentacije za objekt ali napravo pri izvedbi naslednjega postopka
sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov zagotovila
vris stavbnega zemljišča za objekt ali napravo v smislu ažuriranja
kartografske dokumentacije z dejanskim stanjem. |
Posegi v okviru
domačij na kmetijah |
21. člen |
Znotraj vseh
opredeljenih stavbnih zemljišč z oznako u, izven ureditvenih območij
naselij, ki so opredeljena v odstavku 2.b) 5. člena tega odloka, in ki
predstavljajo zaokroženo domačijo (objekti in funkcionalno zemljišče) na
kmetiji je dovoljena gradnja objektov, naprav in izvedba posegov, in
sicer: |
1. Novogradnja
stanovanjskih objektov, prizidava, nadzidava in rekonstrukcija
obstoječih stanovanjskih objektov znotraj opredeljenega stavbnega
zemljišča u. |
2. Nadomestna gradnja
stanovanjskih objektov znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča u.
|
3. Novogradnja,
nadomestna gradnja pod pogoji za nadomestno gradnjo, dozidava, nadzidava
ali rekonstrukcija objektov za potrebe kmetijstva (hlevi, silosi,
gnojišča, gnojne jame, kozolci, skednji, strojne lope, zidanice – vinske
kleti in podobno). |
Prej našteti posegi
na objektih za potrebe kmetijstva so dovoljeni znotraj opredeljenega
stavbnega zemljišča u. |
V primeru, da prej
naštetih posegov na objektih za potrebe kmetijstva, zaradi prostorskih
omejitev (majhnost parcele, nezadostni odmiki od sosednjih objektov in
neustrezen prostor za dovoz in manipulacijo), ni možno v celoti umestiti
znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča u, lahko objekti izjemoma
segajo tudi izven meje u, vendar ne več kot 60% zazidanega tlorisa
objekta in s pogojem, da se namembnost objekta ne sme spremeniti najmanj
10 let od izdaje gradbenega dovoljenja. Za poseg izven opredeljenega
stavbnega zemljišča u je potrebno pridobiti predhodno soglasje Občine
Slovenske Konjice, ki bo na osnovi dokumentacije za objekt, pri izvedbi
naslednjega postopka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin
planskih aktov zagotovila vris stavbnega zemljišča za objekt v smislu
ažuriranja kartografske dokumentacije z dejanskim stanjem. |
4. Novogradnja in
nadomestna gradnja, prizidave, nadzidave in rekonstrukcija objektov za
namene dodatnih dejavnosti na kmetiji (kmečki turizem, vinotoč, vinska
klet, gostilna, dejavnosti v povezavi s turistično ponudbo ipd.).
|
5. V primeru
opuščanja kmetijske dejavnosti, je dovoljena sprememba namembnosti
obstoječih objektov, ki so služili potrebam kmetijstva (hlevi, silosi,
gnojišča, gnojne jame, kozolci, skednji, strojne lope, vinske kleti in
podobno) za nove dejavnosti v okviru domačije in sicer: obrtne in obrtno
storitvene dejavnosti (O), športne in rekreacijske površine manjših
obsegov (ŠR) in turizem in dopolnilne dejavnosti v zvezi s turizmom
(TD). Prej navedeni posegi so dovoljeni po predhodnem soglasju Občine
Slovenske Konjice; soglasje se nanaša na dejavnosti v objektu ter na
opredelitev pogojev, ki jih je potrebno izpolniti, da objekt ne bo imel
negativnih vplivov na prometno infrastrukturo. |
6. Gradnja pomožnih
objektov, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev obstoječih
stanovanjskih oziroma gospodarskih poslopij in ki so opredeljeni v
veljavnem odloku o določitvi pomožnih objektov in drugih posegov v
prostor na območju Občine Slovenske Konjice, za katere ni potrebno
lokacijsko dovoljenje. Pri novogradnjah se garaže in drugi pomožni
objekti praviloma uredijo v sklopu objekta. |
Posegi v okviru
drugih opredeljenih stavbnih zemljišč z oznako u |
22. člen |
Znotraj vseh
opredeljenih stavbnih zemljišč z oznako u, izven ureditvenih območij
naselij, ki so opredeljena v odstavku 2.b) 5. člena tega odloka, je
dovoljena gradnja objektov, naprav in izvedba drugih posegov in sicer:
|
1. Novogradnja,
prizidava, nadzidava in rekonstrukcija individualnih stanovanjskih
objektov. |
2. Nadomestna gradnja
stanovanjskih objektov ali drugih objektov. |
3. Novogradnja,
nadomestna gradnja pod pogoji za nadomestno gradnjo, dozidava, nadzidava
ali rekonstrukcija objektov za potrebe kmetijstva (hlevi, silosi,
gnojišča, gnojne jame, kozolci, skednji, strojne lope in podobno). Prej
našteti posegi na objektih za potrebe kmetijstva so dovoljeni le znotraj
opredeljenega stavbnega zemljišča u. |
4. Gradnja zidanic
oziroma vinskih kleti ob upoštevanju pogojev: |
– da je investitor
lastnik najmanj 20 arov urejenega intenzivnega nasada, na območju Škalc,
Vešenika, Gabrovelj, Tepanjskega vrha in Žičke gorce pa najmanj 30 arov
intenzivnega nasada, za kar mora investitor predložiti potrdilo iz
registra vinogradov pri Upravni enoti Slovenske Konjice |
– da je lokacija
zidanice oddaljena najmanj 2km od investitorjevega bivališča oziroma
gospodarskega dvorišča. |
5. Novogradnja in
nadomestna gradnja, prizidave, nadzidave in rekonstrukcije obstoječih
objektov obrtno storitvenih dejavnosti, obrtno–stanovanjskih objektov in
spremljajočih objektov za obrtno storitveno dejavnost, ob upoštevanju
pogojev za to dejavnost, vendar le znotraj opredeljenega stavbnega
zemljišča u. Prej navedeni posegi so dovoljeni po predhodnem soglasju
Občine Slovenske Konjice; soglasje se nanaša na dejavnosti v objektu ter
na opredelitev pogojev, ki jih je potrebno izpolniti, da objekt ne bo
imel negativnih vplivov na prometno infrastrukturo. |
6. Ureditve
športno-rekreacijskih površin manjših obsegov, vendar le znotraj
opredeljenega stavbnega zemljišča u. |
7. Novogradnja,
dozidava, nadzidava in rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih in
gospodarskih objektov za potrebe turistične dejavnosti (kmečki turizem,
turistične sobe, gostinski in spremljajoči prostori), in ureditve
stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost, vendar le znotraj
opredeljenega stavbnega zemljišča u. |
8. Gradnja pomožnih
objektov, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev obstoječih
stanovanjskih oziroma gospodarskih poslopij in ki so opredeljeni v
veljavnem odloku o določitvi pomožnih objektov in drugih posegov v
prostor na območju Občine Slovenske Konjice, za katere ni potrebno
lokacijsko dovoljenje, vendar le znotraj opredeljenega stavbnega
zemljišča u. |
9. Gradnja parkirišč
za manjše tovornjake dolžine do 12m. Nosilnost tovornjakov ne sme
presegati nosilnosti, ki je določena za cesto, na katero se bo
priključevalo parkirišče. Število parkirnih mest na parkirišču ne sme
presegati 2 parkirni mesti. V okviru parkirišča morajo biti zagotovljene
potrebne manipulativne površine za parkiranje in priključevanje na
cesto. |
10. Gradnja farm za
vzrejo živine na osnovi posebnih strokovnih podlag za poseg v prostor
ter po predhodnem soglasju Občine Slovenske Konjice; soglasje se nanaša
na dejavnost ter na opredelitev pogojev, ki jih je potrebno izpolniti,
da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno infrastrukturo. |
c) Posegi v prostor
na kmetijskih območjih |
23. člen |
Prostor na kmetijskih
območjih, ki so opredeljena v odstavku 2.c) 5. člena tega odloka, se
ureja z določili zakona o kmetijskih zemljiščih, praviloma na podlagi
agrokarte, pri tem pa je na opredeljenih območjih naravne in kulturne
dediščine potrebno čimbolj ohraniti obstoječo rabo kmetijskih površin.
Območja obstoječih in predvidenih trajnih nasadov je potrebno varovati
za nadaljno uporabo v te namene. Morebitne agrooperacije je dovoljeno
izvajati le na podlagi predhodno izdelanih posebnih strokovnih podlag.
Pri bodočem izkoriščanju kmetijskih površin je potrebno zagotoviti
takšen način obdelave, da bo ohranjena in zagotovljena pestrost krajine.
Prepovedana je sečnja posameznih dreves in omejkov. |
Na območju drugih
kmetijskih zemljišč je s soglasjem kmetijske službe Občine Slovenske
Konjice dovoljena postavitev čebelnjakov z najmanjšim številom 6 panjev,
za kar je potrebno predhodno soglasje Čebelarske družine Slovenske
Konjice in pristojne veterinarske inšpekcije. |
Na območju kmetijskih
zemljišč so dovoljeni posegi v prostor, ki so opredeljeni v 13. členu
tega odloka, po predhodnem soglasju občinske kmetijske službe. Druge
novogradnje v območju kmetijskih zemljišč niso dovoljene. |
č) Posegi v prostor
na gozdnih območjih |
24. člen |
Prostor na gozdnih
območjih, ki so opredeljena v odstavku 2.č) 5. člena tega odloka, se
ureja z določili zakona o gozdovih, z gozdnogospodarskimi načrti in
skladno z določili tega odloka. Za vse posege v območju gozdov in
gozdnega prostora je potrebno predhodno pridobiti soglasje Zavoda za
gozdove Slovenije, Območna enota Celje. |
Krčitve se smejo
izvajati le v primeru spreminjanja terena v kmetijska zemljišča in v
primeru trasnih koridorjev infrastrukture, kjer niso možne druge
izpeljave tras. Pri takšnih posegih je obvezna ureditev gozdnih robov.
Na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine krčitve niso
dovoljene. Za vse predvidene krčitve gozdov, ki so namenjene povečavi
kmetijskih zemljišč, je potrebno predhodno uskladiti kategorizacijo
kmetijskih zemljišč. |
Melioracije gozdnih
zemljišč se naj na opredeljenih območjih izvajajo skladno z
gozdnogospodarskimi načrti. Pogozdovanje naj praviloma upošteva
vegetacijo, ki primerna rastišču glede na naravno sestavo drevesnih vrst
oziroma ugotovljeno gozdno združbo na tem rastišču. Še posebej to velja
na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine. |
V okviru gozdnih
zemljišč so posebej opredeljeni varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim
pomenom, kjer je omejena možnost gospodarjenja z gozdovi. V teh gozdovih
so prepovedane golosečnje in krčitve, dovoljena so le sanacijska dela,
ki so opredeljena z gozdnogospodarskimi načrti. |
Na območju gozdnih
zemljišč so dovoljeni posegi v prostor, ki so opredeljeni v 13. členu
tega odloka, po predhodnem soglasju skrbnika gozdov. Druge novogradnje v
območju gozdov niso dovoljene. |
d) Posegi v prostor
na območjih vodotokov |
25. člen |
Prostor na območjih
vodotokov, ki so opredeljena v odstavku 2.d) 5. člena tega odloka, so
dovoljeni naslednji posegi: |
a) Dovoljeni so
manjši posegi za vzdrževanje struge reke Dravinje ter drugih vodotokov,
za zaščito pred poplavami, za izsuševanje, za vzdrževanje obstoječih in
izgradnjo novih infrastrukturnih objektov in naprav (mostovi, ceste in
podobno). Za večje posege v struge vodotokov je zahtevana izdelava
posebnih strokovnih podlag. Za vse posege, ki lahko vplivajo na pretočni
režim vodotoka ali na njegovo ekološko stanje, ali se nahajajo v
obvodnem prostoru (varstvenem pasu vodotoka) v širini 5m, je potrebno
predhodno pridobiti strokovno stališče pristojne javne vodnogospodarske
službe, pred izdajo gradbenega dovoljenja pa vodnogospodarsko soglasje
te službe. Objekti na vodotokih morajo biti prilagojeni naravnim
pretočnim razmeram ob upoštevanju potrebne stopnje varnosti. Zaradi
objektov na vodotokih ne sme biti poslabšano ekološko ravnovesje
vodotoka. |
b) Vodotoke, ki
tečejo znotraj ureditvenih območjih naselij, kjer je predvidena gradnja
skladno z določili tega odloka, je potrebno urejati tako, da bo
ureditveno območje naselja varno pred visokimi vodami. |
c) Vse novogradnje in
druge ureditve (prometnice, parkirni prostori, ograje, zasaditve ipd.)
morajo biti od vodotoka oddaljeni najmanj 5m oziroma skladno s pogoji
pristojne službe za urejanje voda. |
e) Posegi v območja
prometnih površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture |
26. člen |
Skladno z
opredelitvami iz odloka o PSPA Občine 1998 iz 7. člena tega odloka so
dovoljeni naslednji posegi: |
a) rekonstrukcije
prometnega omrežja (regionalne ceste, lokalne ceste, javne poti) pri
čemer se v rekonstrukcijo šteje tudi izvedba hodnikov za pešce ob
obstoječih trasah, avtobusnih postajališč, parkirnih prostorov ter
drugih objektov prometne infrastukture; |
b) rekonstrukcije in
vsi posegi za normalno funkcioniranje železniške proge Celje–Maribor;
|
c) rekonstrukcije in
vsi posegi za normalno funkcioniranje avoceste Ljubljana–Maribor;
|
d) posegi za normalno
funkcioniranje komunalne infrastrukture (kanalizacija, vodovod),
infrastrukture zvez in energetske infrastrukture (omrežje in objekti za
prenos električne energije, plinovodno omrežje). |
Posegi v območja
prometnih površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture so
praviloma dovoljeni le ob poprejšnjem soglasju upravljalcev
infrastrukturnih objektov in naprav. |
Območja prometnih
površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture so prikazana
na grafičnih prilogah od št. 2.5, 2.7, 2.8 in 2.9 v projektu iz 1. člena
tega odloka. |
V. MERILA IN POGOJI
GLEDE OBLIKOVANJA NOVOGRADENJ IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR |
a) Lega objektov |
27. člen |
Odmiki novih
objektov, to so novogradnje objektov, prizidave in nadzidave obstoječih
objektov, se določajo tako, da se odmik meri od zunanjega roba zida
objekta s pogojem, da napušč pri morebitno predvideni izvedbi strehe ne
presega 80cm. Novi objekti in naprave morajo biti odmaknjeni od parcelne
meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje
objektov in naprav ter da so upoštevani varstveni pogoji. |
Novogradnja mora biti
oddaljena najmanj 4m od najbližje točke parcelne meje sosednje parcele.
Oddaljenost je lahko izjemoma manjša, če s tem soglaša lastnik sosednje
meje, vendar ne manj kot 2m. |
Odmik novega objekta
ali naprave od sosednjega objekta mora biti najmanj 8m. Manjši odmiki so
dovoljeni v primerih, ko so zagotovljeni požarnovarstveni ter sanitarni
pogoji in če s takim odmikom soglaša lastnik sosednjega objekta.
|
Odmiki novih objektov
ali naprav od javnih cest morajo biti pri novih objektih in napravah
usklajeni s pogoji iz zakona o cestah. Odmiki od nekategoriziranih cest
in gozdnih prometnic praviloma ne smejo biti manjši od 4m. V naseljih,
kjer se je potrebno prilagajati obcestni zazidavi, so ti odmiki lahko
manjši, za kar pa je potrebno pridobiti soglasje upravljalca ceste.
|
V primeru, da bo
odmiki novih objektov ali naprav od gozdnega roba manjši od ene polovice
sestojne višine dreves na gozdnem robu, je potrebno pridobiti soglasje
lastnika oziroma upravljalca gozda. |
Odmiki novih objektov
ali naprav od tras komunalnih vodov in naprav morajo biti v skladu z
predpisi in tehničnimi normativi, ki veljajo za posamezne komunalne vode
in naprave. Pogoje za odmike novogradenj in drugih posegov v prostor od
komunalnih vodov in naprav določijo upravljalci komunalnih vodov in
naprav. |
Odmiki od vodotokov
morajo biti najmanj 5m oziroma v skladu s pogoji upravljalca vodotokov. |
28. člen |
Kioski, namenjeni
storitvenim in nekaterim specifičnim dejavnostim, naj bodo locirani
tako, da ne bo oviran promet in funkcija sosednjih objektov. Površina
funkcionalnega zemljišča za kiosk naj bo prilagojena velikosti in
predvideni namembnosti kioska. |
29. člen |
Lokacija pomožnih
objektov, ki so namenjeni splošni javni rabi, ter lokacija za postavitev
spominskih in sakralnih objektov ter obeležij naj bo izbrana na podlagi
vsakokratne podrobne urbanistične presoje tako, da se s postavitvijo
dopolnjuje prostor in ne ovira promet. |
Spominski in sakralni
objekti ter obeležja morajo biti postavljeni tako, da ne poslabšajo
bivalnih pogojev in varnosti objekta. |
b) Pogoji za
oblikovanje objektov |
Splošni pogoji za
oblikovanje objektov |
30. člen |
Novogradnje,
nadzidave in dozidave se morajo prilagajati okoliškim objektom po:
|
– površini in
gradbeni črti; |
– naklonu streh in
smereh slemena; |
– videzu gradbenih
materialov, ki so uporabljeni za strehe in fasade; |
– zasnovi izrabe
zemljišča in |
– merilih
arhitekturnih elementov. |
31. člen |
Za oblikovanje
samostojnih stanovanjskih in drugih objektov, dozidav in nadzidav je
potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
a) Oblikovanje
samostojnih stanovanjskih objektov: |
– tloris: praviloma
podolgovat (razmerje stranic 1:1,2 do 1:1,5), na strmejših legah mora
biti daljša stranica vzporedna s terenskimi plastnicami; dovoljeni so
izzidki, ki pa ne smejo presegati 1/3 dolžine daljše stranice objekta,
ter ne smejo bistveno porušiti ostalih razmerij na fasadah; |
– višinski gabarit:
praviloma klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje oziroma prilagojeno
višinskim gabaritom na sosednjih objektih z enako namembnostjo;
|
– streha: praviloma
simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30° do 45° oziroma prilagojena
streham na sosednjih objektih; smer slemena mora biti vzporedna z daljšo
stranico objekta; dovoljena je izvedba zaključkov streh s čopi in
izvedba frčad tam, kjer je to značilnost na strehah obstoječih sosednjih
objektov; strehe nad izzidki morajo biti oblikovane enako kot nad
osnovnim delom objekta, pri tem pa niso dovoljene stožčaste oblike
streh; strešna kritina mora biti v temnordeči, opečni barvi (praviloma v
nižinskih legah) ali v temnosivi barvi (praviloma v višinskih legah)
oziroma prilagojena po barvi in materialu sosednjim obstoječim objektom,
če je to ugotovljena značilnost obstoječe pozidave. |
b) Dozidava k
stanovanjskim objektom: |
– prizidani del mora
biti funkcionalno povezan z obstoječo hišo, lahko tudi kot zaključena
stanovanjska enota s svojim vhodom, |
– višinski gabarit je
lahko le enak kot na osnovnemu objektu ali nižji, |
– streha: naklon in
kritina usklajeno s streho osnovnega objekta. |
c) Nadzidava
stanovanjskih objektov: |
– nadzidava je
mogoča, če novi gabarit ne bo presegal višin sosednjih najvišjih
stanovanjskih objektov; |
– v oblikovanju se
mora podrejati obstoječi zazidavi. |
č) Za oblikovanje
pomožnih objektov je potrebno upoštevati pogoje iz veljavnega odloka o
določitvi pomožnih objektov in drugih posegov v prostor na območju
Občine Slovenske Konjice, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje.
Za pomožne objekte veljajo enaki pogoji glede motilnih vplivov na
okolico, kot to velja za novogradnje. |
d) Objekti za
primarno kmetijsko proizvodnjo: |
Gospodarski objekti
(gospodarska poslopja, hlevi, skednji, kašče, strojne lope, vinske
kleti) so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali
gospodarskim poslopjem. |
Objekti so praviloma
podolgovatega tlorisa s tem, da skupna dolžina ne sme presegati 30m.
Objekti so lahko enoetažni z možnostjo izvedbe izkoriščenega podstrešja,
pri čemer višina slemena ne sme presegati 12m od najnižje točke na
terenu oziroma mersko ne sme presegati širine objekta. Streha mora biti
simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30° do 45° ter kritino v
temnordeči, opečni barvi (praviloma v nižinskih legah) ali temnosivi
barvi (praviloma v višinskih legah). Za hrambo kmetijskih strojev je
dovoljena izvedba nadstrešnic, ki morajo biti po obliki in izvedbi
prilagojeni podobnim bližnjim obstoječim objektom. |
Gnojne jame in
gnojišča morajo biti vodotesna in ustrezno vzdrževana. |
Pomožni in začasni
objekti za potrebe kmetovanja (kozolci, shrambe orodja) so praviloma v
leseni izvedbi, pritlični s kapno lego do višine največ 2,6m, naklon
strehe 30° do 45° oziroma kot pri sosednjih objektih, kritina praviloma
temnordeče, opečne barve (praviloma v nižinskih legah) ali temnosive
barve (praviloma v višinskih legah). |
Čebelnjaki so
praviloma leseni do največje površine 15m2, pritlični s kapno lego do
višine največ 2,6m, naklon strehe 30° do 45° oziroma kot pri sosednjih
objektih, enako velja za kritino, ki mora biti praviloma temnordeče,
opečne barve. V objektu so lahko površine panjev, čebelarska delavnica
in priročna skladišča. Objekt ne sme biti podkleten, konstrukcija je
lahko postavljena le na točkovnih temeljih. |
e) Oblikovanje
zidanic ali vinskih kleti: |
– tloris: praviloma
podolgovata tlorisna zasnova z zazidano površino največ 42m2; za
investitorje, ki jim velikost intenzivnega nasada presega 30 arov, se
velikost objekta določi po potrebi glede na pridelavo; daljša stranica
je praviloma vzporedna s terenskimi plastnicami; |
– višinski gabarit:
klet in izkoriščeno podstrešje; |
– streha: praviloma
simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30° do 45° oziroma prilagojena
streham na sosednjih objektih; smer slemena mora biti vzporedna z daljšo
stranico objekta; strešna kritina mora biti v temnordeči, opečni barvi.
|
f) Proizvodni
objekti, obrtno – storitveni objekti, objekti centralnih dejavnosti:
|
Pri oblikovanju teh
objektov je potrebno načeloma upoštevati pogoje, ki so opredeljeni za
novogradnje; kadar to ni mogoče zaradi zahtev, ki izhajajo iz funkcij
objekta, pa naj se upoštevajo načela za določanje stavbne gmote in
fasadnih razmerij, na osnovi bodoče funkcije objekta, ter tlorisne in
višinske gabarite in strukturo obstoječe pozidave. |
g) Za oblikovanje
nadomestnih stanovanjskih in gospodarskih objektov veljajo enaki pogoji
kot za novogradnje pod točkami a), b) in c) tega člena. |
h) Za oblikovanje
počitniških objektov veljajo določila točke a) tega člena s tem, da je
lahko zazidana površina objekta največ 65m2. |
i) Za druge objekte
(lovski, gozdno gospodarski) veljajo pogoji oblikovanja iz točk a), b)
in c) tega člena. |
j) Ostali objekti:
|
Njihovo oblikovanje
se določa na osnovi funkcije, skupnih meril in posebnosti prostora, v
posebnem projektu, na osnovi katerega se izdela lokacijska
dokumentacija. |
Posebni pogoji za
oblikovanje objektov |
32. člen |
Na zahodnem delu
prostora Občine Slovenske Konjice, ki ga urejajo ti PUP, je opredeljeno
večje območje urejanja, kjer veljajo posebni pogoji za oblikovanje
objektov. To območje sestavljajo: |
– del odprtega
prostora znotraj opredeljene meje, ki je vrisana na grafičnih prilogah
št. 1, 3, 4.1 in 4.2 v projektu iz 1. člena tega odloka, |
– ureditvena območja
naselij ali njihovi deli, ki ležijo znotraj zgoraj navedene opredeljene
meje: |
---------------------------------------------------------------------- |
Ev. št.
u.o.: Ime u.o.: |
---------------------------------------------------------------------- |
1. Zeče 1 |
2. Polene 1 |
3. Polene 2 |
4. Zgornja Pristava 1 |
5. Zgornja Pristava 2 |
37. Zeče 2 – del južno od regionalne ceste R 430 |
38. Zeče 3 – del jugozahodno od regionalne ceste R 430 |
39. Zeče 3 – del zahodno od regionalne ceste R 430 |
40.
Zeče 5 – del zahodno od regionalne ceste R 430 |
41. Zeče 6 |
42. Zeče 7 |
---------------------------------------------------------------------- |
33. člen |
Sestavni del
projektne dokumentacije za objekte, ki bodo oblikovani na osnovi teh
posebnih pogojev za oblikovanje objektov oziroma na osnovi 32., 33. in
34. člena tega odloka, je mnenje odbora za komunalno infrastrukturo,
okolje in prostor pri Občini Slovenske Konjice k projektni
dokumentaciji. |
34. člen |
Pri oblikovanju
samostojnih stanovanjskih in drugih objektov je dovoljeno: |
– oblikovanje
razgibane, neformalne tlorisne zasnove objekta; |
– oblikovanje
razgibane etažnosti objekta tako, da se prilagaja terenu; |
– oblikovanje
razgibane strehe, z več strešinami, neobveznim naklonom strešin in z
višinskimi poudarki; |
– oblikovanje
neformalnih fasad, |
– uporaba sodobnih
materialov v konstrukciji in obdelavi fasad, |
– neobvezna barva na
fasadah in kritine. |
Izhodišča za
oblikovanje, ki so podana v prvem odstavku tega člena, se lahko
uporabijo tudi pri dozidavah in nadzidavah obstoječih objektov, vendar
tako, da bo nov del objekta tvoril z obstoječim delom objekta oblikovno
celoto. |
c) Adaptacije,
rekonstrukcije in vzdrževalna dela |
35. člen |
Za oblikovanje
objektov, ki se adaptirajo ali rekonstruirajo, ter pri vzdrževalnih
delih na objektih veljajo enaka merila in pogoji kot za novogradnje. |
č) Urejanje okolice |
36. člen |
Ograje okoli
funkcionalnega zemljišča je možno postavljati tja, kjer so okoliška
zemljišča pretežno že urejena na podoben način. Ograja naj bo praviloma
lesena ali živa meja do višine največ 1,60m, na križiščih oziroma kjer
je zahtevana preglednost pa ne sme presegati 0,8m. Ograja ob prometnici
mora biti oddaljena 0,8m od zunanjega roba hodnika za pešce oziroma, če
ni hodnika vsaj 2,0m od roba bankine, zunanjega roba obcestnega jarka in
vznožja cestnega nasipa. |
Izjemoma se lahko pri
objektih – delavnicah, zaradi zmanjšanja negativnih vplivov na okolje
(hrup, neprimerni pogledi), z lokacijsko dokumentacijo predpiše ograja
do višine 2,20m, kolikor s tem odlokom ni določeno drugače. |
Višinske razlike
terena naj bodo praviloma premoščene s travnatimi brežinami. V primeru
postavitve opornih zidov, naj bodo le-ti intenzivno ozelenjeni. Okolica
se lahko zasadi praviloma le z avtohtono vegetacijo. |
VI. MERILA ZA
DOLOČANJE PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ |
37. člen |
Velikost parcel za
novogradnje stanovanjskih hiš se določi ob upoštevanju kriterijev za
gostoto poselitve; priporočena je gostota od 40 do 70 prebivalcev na
hektar v ureditvenih območjih naselij ter do 40 prebivalcev na hektar
izven ureditvenih območij naselij. |
V ureditvenih
območjih naselij iz 1.a) alinee 5. člena oziroma iz 11. člena tega
odloka naj bo velikost parcele za stanovanjski objekt od 400m2 do 900m2.
Na območjih opredeljenih stavbnih zemljišč u iz alinee 2.b) 5. člena
tega odloka naj velikost parcele za stanovanjski objekt ne presega
1.000m2. |
Na strmejših in
reliefno zahtevnejših legah ter na območjih gozdnih zemljišč, kjer je
težje izpolniti pogoje za odmike objekta, je lahko velikost parcele za
stanovanjski objekt tudi do enkrat večja. |
Na območju urejanja,
kjer veljajo posebni pogoji za oblikovanje objektov in ki je opredeljeno
v 32. členu tega odloka, ni omejitev glede velikosti parcele za
novogradnjo stanovanjskih in drugih objektov. |
Za druge objekte se
velikost parcele določi ob upoštevanju zahtev, ki jih narekuje funkcija
objekta. |
38. člen |
Funkcionalna
zemljišča za posamezne vrste objektov in ureditve se določajo na osnovi
naslednjih kriterijev: |
a) V funkcionalno
zemljišče objekta se šteje zazidana površina objekta z dodanim 2m
širokim pasom okrog objekta, ki je potreben za normalno vzdrževanje
objekta, ter površine za dovoz do objekta ter druge zunanje ureditve, s
katerimi se spreminja raba zemljišča v neplodno zemljišče (parkirni
prostori, manipulativne površine, utrjene pohodne površine, škarpe
ipd.). |
b) Kolikor velikost
parcele ne zagotavlja normalnega funkcioniranja objekta oziroma ni
omogočeno oblikovanje funkcionalnega zemljišča, gradnja objekta ni
dovoljena. |
c) Za pomožne objekte
se funkcionalno zemljišče določi na osnovi namembnosti in velikosti
objekta ter naravnih lastnosti razpoložljive parcele, namembnostjo in
funkcijo. |
d) Za kmetijske
(gospodarske) objekte se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede
na namembnost objekta, medsebojne razporeditve objektov, vrste in
možnosti širjenja proizvodnje ter manipulacijskega prostora. Širina
funkcionalnega zemljišča okoli kmetijskih gospodarskih objektov naj bo
praviloma najmanj 5,0m, v kolikor zaradi upoštevanja identitete okoliške
zazidave ni potrebna prilagojena zasnova. Manipulativni prostor mora
biti v radiju najmanj 15m, širina dovozov pa 3,5m. |
e) Pri lokaciji
objekta za obrtno dejavnost, proizvodno in storitveno, tako pri
novogradnjah kot pri spremembi namembnosti, je potrebno določiti
površine za izgradnjo manipulativnih površin in parkirnih mest ter za
morebitno potrebne deponije materialov oziroma izdelkov. |
VII. MERILA IN POGOJI
ZA KOMUNALNO UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
a) Splošni pogoji |
39. člen |
Vsi objekti morajo
biti priključeni na obstoječe oziroma kasneje na novo zgrajeno komunalno
in energetsko omrežje in naprave v skladu s pogoji upravljalcev. Za
komunalno urejanje stavbnega zemljišča skrbi investitor. |
Območja urejanja
namenjena poselitvi, morajo biti opremljena vsaj z minimalno komunalno
opremo, ki obsega cestno prometno omrežje, za okolje varno odvodnjo
fekalnih in meteornih vod, omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo,
omrežje in naprave za oskrbo z električno energijo in urejeno zbiranje
in odstranjevanje komunalnih odpadkov. |
Komunalne ureditve
morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja
(zrak, voda, tla) in ustrezno obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred
požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti ipd.).
|
Gradnja objektov,
nadomestna gradnja, gradnja prizidkov ter drugi posegi v prostor niso
možni, če ni zagotovljen dovoz in dostop do zemljišča, na katerem je
predviden poseg. |
Interni dovozi in
pristopi morajo biti navezani na javno prometno omrežje s skupnim
priključkom. Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem
pristojne organizacije za vzdrževanje cest. |
b) Odvodnjavanje
odpadnih vod |
40. člen |
Vse objekte, ki so
priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na obstoječe
kanalizacijsko omrežje za odvod odpadnih vod. |
Na območjih, kjer ni
urejene kanalizacije, se odvod odpadnih vod rešuje z individualnimi ali
skupinskimi greznicami brez odtoka (na praznjenje) oziroma s čistilno
napravo, kar naj bo usklajeno s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč
in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85) in z uredbo o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list
RS, št. 35/96). |
Gnojišča pri kmečkih
gospodarskih poslopjih morajo biti grajena po določilih Strokovnega
navodila o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85).
|
Vse samostojne garaže
in garaže v objektih morajo biti opremljene z lovilcem olj. |
Vsi objekti morajo
imeti zagotovljen odvod meteornih vod. |
c) Oskrba z vodo |
41. člen |
Na območjih, kjer
obstaja javno vodovodno omrežje, mora biti vsa nova in dopolnilna
gradnja priključena na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljalca.
|
Na območjih, kjer ni
možno zagotoviti oskrbe iz javnega vodovodnega omrežja, niti ni
predvidena napeljava le-tega, si mora investitor zagraditi ustrezno
vodooskrbno napravo (vodnjak, kapnica) v skladu s higienskimi in
sanitarno tehničnimi pogoji, praviloma za več objektov skupaj. Pri
objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni dovoljena uporaba
azbestno-cementne kritine. |
Na območjih, kjer
vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne
vode, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene oziroma zagotoviti
dostope k površinskim vodotokom, če pretoki to dopuščajo, ob pogojih, ki
jih določi pristojna občinska služba. |
Graditev objektov, za
katere je predvidena poraba večjih količin vode (hlevi ipd.), je
dovoljena le v primerih, da se predhodno zagotovi ustrezna vodooskrba. |
č) Oskrba z
električno energijo in javna razsvetljava |
42. člen |
Priključitev
novogradenj, adaptiranih in rekonstruktuiranih objektov na električno
omrežje je dovoljena le v skladu s pogoji upraljalca. |
Graditev objektov, za
katere je predvidena poraba večjih količin električne energije, je
dovoljena le v primeru, da se predhodno zagotovijo ustrezni pogoji, ki
jih podpiše pristojna strokovna služba. |
Prehodi za pešce
preko cest ob avtobusnih postajališčih morajo biti osvetljeni. |
d) Odstranjevanje
komunalnih odpadkov |
43. člen |
Pri ravnanju z
komunalnimi in drugimi odpadki je potrebno upoštevati določila
veljavnega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki Občine Slovenske
Konjice. |
VIII. MERILA IN
POGOJI ZA POSEGE V ZAVAROVANA IN VARSTVENA OBMOČJA |
44. člen |
Za vse posege v
prostor, ki bi segli v varovalne pasove že zgrajenih ali z odlokom o
PSPA Občine Slovenske Konjice načrtovanih infrastrukturnih objektov in
naprav, je potrebno pridobiti predhodne pogoje in soglasja upravljalcev.
|
Zavarovana in
vastvena območja so prikazana na grafičnih prilogah od št. 2.1 do 2.10
in št. 2.12 v projektu iz 1. člena tega odloka. |
a) Cestno omrežje |
45. člen |
V koridorjih, ki so
opredeljeni za gradnjo novih prometnic ali komunalne infrastrukture in v
koridorjih prometnic, ki so predvidene za rekonstrukcijo, je na
obstoječih objektih dovoljeno opravljati le nujna vzdrževalna dela. V
varovalnih pasovih ostalih obstoječih prometnic so dovoljene novogradnje
in spremembe namembnosti pod pogoji, ki jih predpiše upravljalec ceste.
V varovalnih pasovih notranjega cestnega omrežja so dovoljeni posegi, ki
ne slabšajo prometnih pogojev. |
46. člen |
Cestam so določeni
varovalni pasovi, ki se merijo od zunanjega roba cestnega sveta, na
vsako stran ceste, in sicer: |
– pri avtocestah 40m;
|
– pri državnih
regionalnih cestah 15m; |
– pri občinskih
lokalnih cestah 8m; |
– pri občinskih
javnih poteh 6m. |
Za vse posege v
varovalnih pasovih cest je potrebno predhodno pridobiti soglasje
upravljalca ceste. Posegi v varovalnem pasu ceste ne smejo biti v
nasprotju z njenimi koristmi. Pri novogradnjah ali adaptacijah
obstoječih objektov v varovalnem pasu državnih cest in avtocest,
Direkcija RS za ceste in DARS ne prevzemata nobenih obveznosti zaradi
hrupa, tresenja in drugih vplivov ceste. |
Objekti se navezujejo
na kategorizirane ceste praviloma preko obstoječih cestnih priključkov.
Priključki iz posameznih območij urejanja na državno cesto morajo biti
locirani na takšnih medsebojnih razdaljah, da je omogočena vpeljava
tretjega pasu za leve zavijalce, kjer je to potrebno. Za morebitno
gradnjo novih priključkov na kategorizirane ceste oziroma za
rekonstrukcijo obstoječih cestnih priključkov, mora investitor na
podlagi projektne dokumentacije pred izdajo dovoljenj za gradnjo
pridobiti soglasje upravljalca ceste. |
Ograje ob državnih
regionalnih cestah morajo biti oddaljene najmanj 2m od zunanjega roba
pločnika oziroma, če ni pločnika pa 5m od zunanjega roba asfalta ceste.
V naseljih, kjer se je treba prilagajati obcestni pozidavi, so ti odmiki
lahko manjši. |
Odpadne vode z
objektov, parcel in zunanjih ureditev ne smejo pritekati na cesto ter ne
smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.
|
Na celotni trasi
ceste kot tudi znotraj ureditvenih območij naselij je potrebno
predvideti in izvesti ustrezno vertikalno in horizontalno prometno
signalizacijo skladno z zakoni in predpisi, ki urejajo to področje.
|
Bodoče rekonstruirane
obstoječe ali nove prometnice, ki jim še ni določen dokončni potek ali
tehnične značilnosti na osnovi projektne dokumentacije, imajo določen
rezervat. V njem so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le
nujna vzdrževalna dela ter posegi v zvezi s komunalnim urejanjem.
|
Širine rezervatov za
ceste so glede na kategorijo prometnice, število voznih pasov in stopnjo
izdelave projektne dokumentacije, naslednje: |
– 20m – rezervati za
ceste brez idejnih projektov z dvema voznima pasovoma za mešani motorni
promet, javni potniški promet s postajališči izven vozišča in hodniki za
pešce ter kolesarske steze, s stranskimi zelenimi pasovi, |
– 18m – rezervati za
zbirne stanovanjske ceste in povezovalne lokalne ceste brez idejnih
projektov z dvema voznima pasovoma za mešani motorni promet, hodnik za
pešce ter kolesarske steze, |
– 13m – rezervati za
zbirne stanovanjske ceste, povezovalne in lokalne dvopasovne ceste in
hodniki za pešce ter kolesarske steze, pri katerih so idejne osnove
trasno tehničnih elementov izdelane. |
Za vse posege v
območju rezervatov cest predpiše pogoje predlagatelj rezervata in
upošteva morebitne izboljšave prometnih uslug (nova trasa, postajališča,
parkirišča, zavijalni pasovi) ter ščiti interese varnega poteka prometa. |
b) Železnica |
47. člen |
Železnici se določa
varovalni progovni pas 200m od osi skrajnega zunanjega tira.
|
Za posege v prostor v
varovalnem progovnem pasu je potrebno pridobiti pogoje in soglasje
upravljalca železniške proge, upoštevati pa je potrebno tudi določila
zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00) in
pravilnika o pogojih za graditev gradbenih objektov in drugih objektov,
saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem pragovnem pasu in
varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87 in
25/88). |
c) Primarne
energetske napeljave |
48. člen |
Pri lociranju
objektov in naprav ter drugih posegih v prostor je potrebno upoštevati
varovalne koridorje elektro daljnovodov, ki so naslednji: |
– za 10–20
kV: 20m (2 x 10m) |
– za 110
kV: 30m (2 x 15m) |
– za 220
kV: 40m (2 x 20m) |
– za
400kV: 50m (2 x 25m). |
Za vsak poseg v
koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov je potrebno pridobiti
pisno soglasje upravljalca daljnovoda. |
Za vse objekte
(novogradnje, nadzidave in dozidave objektov, ki so namenjeni za stalno
in občasno bivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v
elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov
je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso
prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja kot to
določa uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju (Uradni list RS, št. 70/96). |
49. člen |
Pri lociranju
objektov in naprav ter drugih posegih v prostor je potrebno upoštevati
zaščitni pas predvidenega plinovoda in sicer merjeno od osi plinovoda:
|
– za magistralni
(visokotlačni) plinovod 200m |
– za primarni
(srednjetlačni) vodovod 5m. |
Gradnja stanovanjskih
in poslovno storitvenih objektov praviloma ni možna v 30m pasu
magistralnega plinovoda ter v 5m pasu primarnega plinovoda. Za vsak
poseg v zaščitnih pasovih plinovoda je potrebno pridobiti pogoje
upravljalca plinskega omrežja. |
IX. MERILA IN POGOJI
ZA VAROVANJE NARAVNIH VREDNOT IN KULTURNE DEDIŠČINE |
a) Naravne vrednote |
50. člen |
Objekti in območja
naravnih vradnot so vrisani na grafični prilogi št. 2.3 v projektu iz 1.
člena tega odloka. V tem odloku so upoštevani le tisti objekti in
območja, ki ležijo znotraj območij urejanja s tem odlokom, kot so
opredeljena v 5. členu tega odloka. |
Na osnovi strokovnega
gradiva Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje so kot
naravne vrednote uvrščeni naslednji objekti in območja: |
Kot obvezno izhodišče
dolgoročnega plana RSlovenije 1986 – 2000 (dopolnjen 1989, spremenjen
1998) je kot naravna dediščina opredeljen: naravni spomenik N 0367 Žiče
– kamnolom /rastišče konjiškega grobeljnika. |
Kot naravni spomeniki
so opredeljeni: |
1 – Konjiška vas,
Prežigal (787) – gozdni rezervat – botanični, dendrološki spomenik
|
6 – Spodnje Laže
(712) – mrtvica s trstičjem – botanični, zoološki spomenik |
7 – Spodnje Laže
(713) – trstičje – botanični, zoološki spomenik |
8 – Spodnje Laže
(714) – jelševje – botanični, zoološki spomenik |
Za objekte in območja
naravne dediščine veljajo varstveni režimi za posamezne zvrsti.
|
Seznam naravne
dediščine: |
2 – Kamnolom v Žičah
(303) – botanična dediščina |
5 – Slovenske Konjice
– gnezdo štorkelj (711) – zoološka dediščina |
9 – Zbelovo –
močvirje (715) – botanična, zoološka dediščina |
10 – Ličenca –
poplavni travniki (716) – botanična, zoološka dediščina |
17 – Gabrovlje –
vaška lipa (724) – drevesna dediščina |
18 – Spodnje Preloge
– obcestna lipa (725) – drevesna dediščina |
19 – Strtenik 1 –
Stoparjeva lipa – drevesna dediščina |
26 – Mlače – ribniki
(768) – botanična, zoološka dediščina |
27 – Zbelovo – izvir
pod Zbelovsko goro (769) – hidrološka dediščina |
28 – Selski vrh –
ribnik Jernejček (773) – botanična, zoološka dediščina |
Za vse posege v
območjih varovanih naravnih vrednot je potrebno pridobiti predhodne
pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo naravne dediščine.
|
V primeru odkritja
naravne vrednote je potrebno o tem obvestiti pristojno naravovarstveno
službo, da izdela smernice in navodila za tako rabo prostora, ki ne bo
ogrožala naravne vrednote; do takrat je potrebno zaustaviti vse
dejavnosti, ki bi ogrozile naravno vrednoto. |
b) Kulturna dediščina |
51. člen |
Objekti in območja
kulturne dediščine so vrisani na grafični prilogi št. 2.3 v projektu iz
1. člena tega odloka. V tem odloku so upoštevani le tisti objekti in
območja, ki ležijo znotraj območij urejajna s tem odlokom, kot so
opredeljena v 5. členu tega odloka. |
Na osnovi strokovnega
gradiva Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje kot
kulturna dediščina uvrščeni naslednji objekti in območja: |
Kot obvezno izhodišče
dolgoročnega plana R Slovenije 1986–2000 (dopolnjen 1989, spremenjen
1998) so kot pomembnejši kulturni spomeniki: umetnostno – arhitektonski
grad Slovenske Konjice (Gonobitz) / 2960. |
Občina Slovenske
Konjice je z odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov in spomenikov
oblikovanje narave v Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št.
50/98) razglasila kulturne spomenike: |
2. arheološki
spomeniki: |
2.1 Podob,
prazgodovinska naselbina |
2.2 Zbelovska gora –
Marija Ljubična, prazgodovinska in poznoantična naselbina |
3. umetnostni
spomeniki. |
3.1 gradovi: Dobje,
Zbelovo |
3.3 sakralni
spomeniki: |
* Jernej pri Ločah –
ž.c. sv. Jerneja |
* Zbelovska gora –
p.c. Matere Božje |
4. etnološki
spomeniki: |
4.1 Kamna gora št. 19
|
4.2 Zbelovska gora –
župnijska hiša |
Dodatno evidentirani
objekti etnološke dediščine iz strokovnega gradiva Zavoda za varstvo
naravne in kulturne dediščine Celje so naslednji objekti in območja: |
---------------------------------------------------------------------------------------------- |
5 E – Dobrava
pri Konjicah 23 – stanovanjska hiša 11 E – Polene 18 – hlev |
6 E – Kamna gora
3 – stanovanjska hiša /opuščena 17 E – Sojek 5 – hiša kozolec,
koča |
7 E – Kamna gora
8 – hlev 18 E – Sojek 23 – stanovanjska
hiša |
8 E – Kraberk 24
– stanovanjska hiša 19 E – Sp. Laže 14 – stanovanjska
hiša |
9 E – Ličenca 27
– stanovanjska hiša 31 E – Zeče 31 – stanovanjska
hiša |
10 E – Polene 12
– stanovanjska hiša |
---------------------------------------------------------------------------------------------- |
Za vse posege v
prostor – pozidan in nepozidan, ki je opredeljen kot kulturna dediščina
ali spomenik, velja, da se morajo izvajati v sodelovanju s pooblaščeno
službo za varstvo kulturne dediščine, ki predpiše pogoje in izda
soglasje. |
X. MERILA IN POGOJI
ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA |
52. člen |
Pred posegom v
prostor, ki bi lahko imel negativne vplive na okolje, mora investitor
izpolnjevati zahteve zakona o varstvu okolje (Uradni list RS, št.
32/93). |
V skladu z veljavnim
zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 38/81) je potrebno pridobiti
vodnogospodarsko soglasje in vodnogospodarsko dovoljenje za vsako
spremembo vodnega režima, ki lahko nastane: |
– z rabo in
izkoriščanjem vode, |
– z izpuščanjem
onesnažene vode oziroma snovi, ki onesnažuje vodo, |
– z gradnjo in
rekonstrukcijo vodnogospodarskih in drugih objektov in naprav,
|
– z drugimi posegi v
naravni ali umetni vodotok in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja
količina, kakovost, prostorska ali časovna razporeditev voda oziroma se
spreminjajo razmere na vodnih in priobalnih zemljiščih. |
Za gradnjo objektov
in naprav za obrtno in obrtno storitveno dejavnost, na lokacijah znotraj
območij urejanja, za katera je v 5. in 11. členu tega odloka določena
kot prevladujoča (pretežna) namembnost stanovanjska, je potrebno v
lokacijskem postopku pridobiti presojo vplivov na okolje. |
53. člen |
Pri gospodarjenju s
prostorom (kmetijska proizvodnja in gospodarstvo, prenova, obnova,
novogradnja, vzdrževalni ukrepi vodnega gospodarstva, agro in
hidromelioracije, vzdrževanje obrežij in drugega vaškega zelenja), je
potrebno upoštevati pogoje varovanja naravnih prvin: |
– ohranjanje
krajinskih vzorcev naravnih prvin in njihovih površinskih in volumenskih
razmerij ter fiziografske in ekološke strukture krajine (predvsem mikro
vegetacijski elementi in specifične biocenoze), |
– ohranjanje
krajinsko-oblikovne strukture rabe prostora (razmerja kmetijske rabe,
naselij in gozda) ter zaščita gozdnega roba. |
Dovoljene so vse
vrste posegov za izboljšanje okolja (sanacije plazov, preprečevanje
erozije in drugo). Vsi posegi v prostor morajo biti izvedeni v obliki in
na način, ki sledi strukturam v prostoru in obstoječi rabi, ter upošteva
naravne značilnosti prostora (materiali, vegetacija, neformalna zasnova
zasaditve, značilne smeri in oblike pri regulacijah in melioracijah).
|
Za vse posege v
prostor je potrebno pridobiti in upoštevati pogoje iz geotehničnega
poročila, ki bo obsegalo pogoje za temeljenje objektov in pogoje za
varno odvodnjavanje terena, brez negativnih posledic za okolje. |
54. člen |
Za varovanje vodnih
virov je potrebno upoštevati poleg drugih predpisov, ki urejajo
vodnogospodarstvo, tudi naslednje pogoje: |
Posegi v območje
širšega varstvenega pasu vodnega vira pitne vode so mogoči ob
upoštevanju pogojev iz predhodnega soglasja upravljalca oziroma skrbnika
vodnih virov pitne vode v občini. |
V proizvodnih
objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki
postopki, katerih morebitne škodljive vplive v okolje (prekomerni hrup,
onesnaževanje zraka, površinskih voda in podtalnice ter odvodnjavanje
tekočih in trdnih odpadkov) je možno z ustreznimi ukrepi preprečiti, kar
je potrebno prikazati v investicijskem elaboratu in zagotoviti s
projektno dokumentacijo in samo izvedbo objekta. |
Da bi se zavarovali
vodni viri pred onesnaženjem, je pri posegih v varstvene pasove
varovanja virov pitne vode, potrebno upoštevati določila odloka o
določitvi varstvenega pasu za varovanje vodnih virov konjiškega vodovoda
(Uradni vestnik Celje, št. 67/64) in odloka o varstvenem območju izvirov
pitne vode občinskega vodovoda v Žičah (Uradni list SRS, 19/73).
|
Za vse posege v
varstvene pasove daje pogoje in soglasja upravljalec in skrbnik vodnih
virov za oskrbo s pitno vodo. |
Varujejo se tudi vsi
vodni viri z manjšo izdatnostjo (zajeti in nezajeti), ki nimajo
določenega varstvenega pasu. |
Obstoječe hišne
vodnjake je potrebno ohranjati in vzdrževati. |
55. člen |
Za varstvo zraka pred
onesnaževanjem je potrebno za obstoječe objekte, ki so vir
onesnaževanja, pridobiti meritve emisij v zrak ter pripraviti program
sanacije. Pri gradnji novih objektov in naprav pa je potrebno
zagotoviti, da ne bodo prekoračene s predpisi dopustne emisije. |
56. člen |
Območja urejanja po
teh PUP, kot so opredeljena v določilih od 5. do 8. člena tega odloka,
se po 4. in 5. členu uredbe o hrupu v naravnem in življenskem okolju
(Uradni list RS, št. 45/95), opredeljujejo v več stopenj varstva pred
hrupom. Za posamezna območja urejanja se stopnja varstva pred hrupom
določa na osnovi prevladujoče namembnosti, kot je za posamezna območja
urejanja določena v 11. in 12. členu tega odloka: |
Obravnavana
ureditvena območja PUP se na osnovi zgoraj navedenih parametrov
opredeljujejo v: |
a) območja za
poselitev – ureditvena območja naselij: |
1. Ureditvena območja
naselij, za katera so določene prevladujoče namembnosti proizvodna
dejavnost (P), dejavnost za potrebe komunalne deponije (KO) in za
posebne dejavnosti (PD) se opredeljujejo v IV. stopnjo varstva pred
hrupom (IV. območje), ki navaja: območje, kjer je dopusten poseg v
okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa, to je območje
brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni
proizvodnji, transportni, skladiščni in servisni dejavnosti ter
hrupnejšim komunalnim dejavnostim. Za to območje so določene mejne
dnevne in nočne ravni hrupa in sicer nočna raven: 70 dBA (od 22. do 6.
ure) in dnevna raven: 70 dBA (od 6. do 22. ure). |
2. Ureditvena območja
naselij, za katera so določene prevladujoče namembnosti individualna
stanovanjska gradnja (S), večstanovanjska (blokovna) gradnja (SB),
centralne dejavnosti naselja – oskrbne in storitvene – (C), mešane
dejavnosti – stanovanja in centralne dejavnosti (M), obrtne in obrtno
storitvene dejavnosti (O) in kmetijske dejavnosti (K), se opredeljujejo
v III. stopnjo varstva pred hrupom (III. območje), ki navaja:
trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju
oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim ter podobnim
proizvodnim dejavnostim (mešano območje), območje, namenjeno kmetijski
dejavnosti ter javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske
storitvene ali gostinske dejavnosti. Za to območje so določene mejne
dnevne in nočne ravni hrupa in sicer nočna raven: 50 dBA (od 22. do 6.
ure) in dnevna raven: 60dBA (od 6. do 22. ure). |
3. Ureditvena območja
naselij, za katera so določene prevladujoča namembnost športne in
rekreacijske površine, parkovne površine (ŠR), počitniški objekti (V) in
dejavnosti za potrebe turistične dejavnosti (TD), se opredeljujejo v II.
stopnjo varstva pred hrupom (II. območje), ki navaja: območje, kjer ni
dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa, to
je območje, ki je primarno namenjeno bivanju oziroma zgradbam z
varovanimi prostori, čisto stanovanjsko območje, okolica objektov
vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega
zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih
in rekreacijskih površin. Za to območje so določene mejne dnevne in
nočne ravni hrupa in sicer nočna raven: 45 dBA (od 22. do 6. ure) in
dnevna raven: 50 dBA (od 6. do 22. ure). |
b) območja za
poselitev – opredeljena stavbna zemljišča z oznako u izven ureditvenih
območij naselij in |
d) območje vodotokov:
|
Opredeljena stavbna
zemljišča z oznako u ter območja vodotokov (skupaj s pasom 5m na obe
strani vodotoka) so opredeljena v tisto stopnjo varstva pred hrupom, kot
je določena za sosednje območje urejanja, ki obkroža stavbno zemljišče
oziroma leži ob vodotoku. |
c) kmetijska območja,
kjer je prevladujoča (pretežna) namembnost kmetijska dajavnost, to so
najboljša kmetijska zemljišča ter druga kmetijska zemljišča in
|
č) gozdna območja z
oznako G, kjer je prevladujoča namembnost gozdarstvo: |
Kmetijska in gozdna
območja se opredeljujejo v III. stopnjo varstva pred hrupom (III.
območje), razen tistih gozdnih območij, ki so opredeljena kot območja
gozdov s posebnim pomenom oziroma gozdovi s prvo (1.) stopnjo
poudarjenosti biotopske funkcije, ki se opredeljujejo v II. stopnjo
varstva pred hrupom (II. območje). |
e) Območja prometnih
površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture (skupaj v
varstvenimi pasovi) se opredeljujejo v IV. stopnjo varstva pred hrupom
(IV. območje). |
Pri načrtovanju
objektov in naprav je potrebno upoštevati raven hrupa, ki bo nastajala
zaradi dejavnosti v objektih in predvideti ustrezne rešitve (izolacija
fasadnih elementov, ipd.) za zmanjšanje teh vplivov. |
Ob začetku
obratovanja oziroma uporabe objektov in naprav, v katerih bi utegnil
nastajati prekomerni hrup, je potrebno opraviti meritve hrupa pri
najbližjem objektu. V primeru, da bi bilo stanje hrupnosti poslabšano
oziroma bi bile presežene dovoljene ekvivalentne ravni hrupa, je
potrebno stanje hrupnosti sanirati z ustreznimi tehničnimi ukrepi
(aktivna, pasivna zaščita). |
XI. POGOJI PRI
UREJANJE PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO |
57. člen |
Interesi in potrebe
po zaklanjanju in zavarovanju prebivalstva in dobrin v izrednih razmerah
je potrebno urejati skladno z veljavnimi predpisi za to področje.
|
Za varstvo pred
požarom je potrebno upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je
potrebno: |
– zagotoviti dostop
interventnih vozil vsaj iz treh strani objekta ali naprave, |
– zagotoviti takšno
izvedbo cest, interventnih poti in dostopov, da bodo omogočale vožnjo za
interventna vozila (širina vsaj 3,5m ter da prenesejo osni pritisk vozil
do 10t), |
– zagotoviti zadostne
količine požarne vode iz obstoječe oziroma predvidene hidrantne mreže,
|
– ob objektih in
napravah zagotoviti zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno
evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov in naprav, |
– upoštevati je
potrebno razdalje, čas prihoda in oddaljenost najbljižje gasilske enote. |
XII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
58. člen |
Z dnem ko začne
veljati ta odlok, prenehajo veljati za območje urejanja s temi PUP, kot
so določena v 5. členu tega odloka, naslednji odloki: |
a) odlok o prostorski
ureditvenih pogojih za območja gozdov in 1. območja kmetijskih zemljišč
v Občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, 28/89 in Uradni list RS,
št. 82/94) |
b) odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih za 2. območja kmetijskih zemljišč izven
ureditvenih območij, za katera ni predvidena izdelava prostorskih
izvedbenih načrtov (Uradni list SRS, št. 34/87) |
c) odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih za izjemne posege v prostor na osnovi
sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov Občine
Slovenske Konjice – dopolnjenih v letu 1998 (Uradni list RS, št. 71/00). |
59. člen |
Prostorski ureditveni
pogoji oziroma projekt iz 1. člena tega odloka so na vpogled na upravi
Občine Slovenske Konjice in Upravni enoti Slovenske Konjice. |
60. člen |
Nadzor nad izvajanjem
odloka opravljajo pristojne državne in občinske inšpekcijske službe. |
61. člen |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 012-5/01-9204 |
Slovenske Konjice,
dne 4. aprila 2002. |
|
Župan |
Občine Slovenske
Konjice |
Janez Jazbec l. r. |