|
Na podlagi določil 55.
in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
– ZPNačrt (Uradni list RS št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09,
80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12,
76/14-Odl.US, 14/15-ZUUJFO) in 13. člena
Statuta Občine Komenda
(Uradne objave Glasila Občine Komenda št. 08/15) je Občinski svet Občine
Komenda na svoji 23. redni seji dne 14. 12. 2017 sprejel |
|
|
|
O D L
O K |
|
O
OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU OBMOČJA SUHEGA VODNEGA
ZADRŽEVALNIKA TUNJŠČICA V EUP KŠP 11 |
|
|
|
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
(pravna
podlaga) |
|
(1) S
tem odlokom se skladno drugemu odstavku 55. člena ZPNačrt-a in določilom
Občinskega prostorskega načrta občine Komenda sprejme občinski podrobni
prostorski načrt območja suhega vodnega zadrževalnika Tunjščica (v
nadaljnjem besedilu: OPPN). |
|
|
|
(2) OPPN
je pod št. projekta 02/11 v juliju leta 2011 izdelal ATELJE ARKUS,
d.o.o. Kamnik, Perovo 26 iz Kamnika in ga dopolnil v oktobru 2013 ter
februarju in juliju 2014. |
|
|
|
2. člen |
|
(vsebina) |
|
(1) S
tem odlokom se določajo prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN,
območje obravnave OPPN, pogoji glede namembnosti posega v prostor,
njegove lege, velikosti in krajinskega oblikovanja, pogoji glede
priključevanja objekta suhega vodnega zadrževalnika Tunjščica na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, merila in
pogoji za parcelacijo, pogoji celostnega ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, pogoje varovanja zdravja ljudi, etapnost izvedbe prostorske
ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN, obveznosti
investitorjev in izvajalcev, dopustna odstopanja ter usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN. |
|
|
|
(2)
Sestavine iz prvega odstavka tega člena so obrazložene in grafično
prikazane v OPPN. |
|
|
|
|
|
NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE |
|
|
|
3. člen |
|
(načrtovane prostorske ureditve) |
|
(1) Z
OPPN, ki je predmet tega odloka se načrtujejo ureditve, ki se nanašajo
na suhi vodni zadrževalnik Tunjščice. |
|
|
|
(2)
Načrtovane prostorske ureditve iz prvega odstavka tega člena odloka so
tako suhi vodni zadrževalnik Tunjščice, katerega območje se nahaja
vzhodno od naselja Gora in severno za naseljem Križ z vsemi, za
učinkovito obratovanje potrebnimi objekti in ureditvami in rešitvami za
varovanje okolja in grajenega javnega dobra, kot potrebne prilagoditve
konfiguracije terena in obstoječih ureditev javne gospodarske
infrastrukture zaradi načrtovane izvedbe suhega vodnega zadrževalnika
Tunjščica. |
|
|
|
|
|
OBMOČJE OPPN |
|
|
|
4. člen |
|
(območje
OPPN) |
|
(1)
Območje OPPN obsega zemljišča, ki so neposredno potrebna za realizacijo
načrtovanih prostorskih rešitev suhega vodnega zadrževalnika Tunjščica
ter zemljišča, ki so vključena v območje zaradi zagotavljanja možnosti
priključevanj načrtovanih prostorskih rešitev na obstoječo gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter izvedbo možnih deviacij
obstoječih prometnih in vodnogospodarskih ureditev. V območje je na
zahodni strani vključen tudi del izteka skakalnice (podEUP z oznako GO
6/2). Območje je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos
novih parcelnih mej v naravo. |
|
|
|
(2) V
območju OPPN iz prvega odstavka tega člena se skladno z geodetskim
načrtom (izdelovalec: Geodetska družba d.o.o., Gerbičeva 51a, 1000
Ljubljana) nahajajo zemljišča oz. deli zemljišč s parcelnimi številkami
kot je prikazano v grafičnem delu OPPN (Območje podrobnega načrta z
obstoječim parcelnim stanjem). Obenem so v grafičnem delu OPPN prikazana
tudi zemljišča ali deli zemljišč izven območja OPPN, na katerih se
načrtuje prestavitve in ureditve objektov in omrežij gospodarske javne
infrastrukture. |
|
|
|
5. člen |
|
(namembnost posegov v prostor) |
|
(1) Suhi
zadrževalnik visokih voda Tunjščice je namenjen zadrževanju visokih voda
vodotoka Tunjščice in njegovih pritokov v konicah visokovodnega vala, ki
poplavno ogroža naselji Gora in Moste ter ostala naselja dolvodno, zato
so posegi načrtovani tako, da imajo ugoden vpliv tudi na visokovodne
razmere v Suhadolah. Ker je zadrževalnik načrtovan kot suhi zadrževalnik
visokih voda, ostaja pretežna namembnost površin znotraj območja
zadrževalnika, z izjemo visokovodnih nasipov s tehničnimi objekti na (v)
njem ter strugo vodotoka Tunjščice, še naprej kmetijska in deloma gozdna
z možnostjo občasnega poplavljanja kmetijskih in gozdnih zemljišč. |
|
|
|
(2) Suhi
zadrževalnik se bo predvidoma aktiviral le v primeru poplavnih dogodkov
s povratno dobo višjo od 10 let. To pomeni, da se bo dejanska poplavitev
zemljišča za zadrževalnikom in s tem poslabšanje pogojev rabe teh
zemljišč zgodila statistično le enkrat na vsakih cca. 10 let. V primeru
vod s stoletno povratno dobo bo voda za pregrado dosegla 3 do 4 metre
višine in se bo na območju zadržala največ dva dni. Višina vode bo
regulirana z zapornico, postavljeno v sklopu prepusta, v katerega bo
speljan potok za dolžino širine nasipa. |
|
|
|
6. člen |
|
(ureditve zadrževalnika) |
|
(1)
Ureditve suhega vodnega zadrževalnika Tunjščice so načrtovane skladno
Idejnim zasnovam zadrževalnika (izdelovalec: Inštitut za vodarstvo
d.o.o., št. proj. P61, januar 2012) vzhodno od naselja Gora, severno za
naseljem Križ. |
|
|
|
(2)
Ureditve zadrževalnika določajo izvedbo pregradnih nasipov. Na iztoku
suhega zadrževalnika se določa izvedba zaporničnega objekta z vso
potrebno hidromehansko in strojno opremo za regulacijo iztoka iz bazena.
Zadrževalnik je dimenzioniran tako, da znaša okvirna omočena površina
suhega vodnega zadrževalnika 27 hektarjev. Varnostni preliv je namenjen
prelivanju pretokov, večjih od tistih s povratno dobo 100 let. |
|
|
|
7. člen |
|
(tehnični elementi zadrževalnika) |
|
Tehnično
je zadrževalnik Tunjščice, ki je načrtovan kot suhi zadrževalnik visokih
voda določen kot zadrževalni bazen s predvideno maksimalno gladino vode
na koti 341.7 m n.v., nasipi, ki ga obkrožajo pa na koti 343 m n.v.
Podrobnejša opredelitev lege ter višine nasipa, preliva ter širine
varnostnega preliva bo detajlirana v nadaljnjih fazah izdelave projektne
dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Podrobnejša določila
v zvezi z nasipom, zaporničnim objektom in varnostnim prelivom so
opredeljena v 9. členu tega odloka. |
|
|
|
8. člen |
|
(tehnični elementi robne prometne ureditve zadrževalnika) |
|
(1)
Dostopna pot do pregrade zadrževalnika se načrtuje z vzhodne strani, s
ceste proti lovskemu domu oziroma v dolino Tunjščice, pri čemer višinska
kota ceste ne sme presegati višinske kote zemljišč parc. št. 402/1 in
403 obenem pa mora biti višja od višinske kote zemljišča parc. št. 364/4
(vse k.o. Križ). Za potrebe vzdrževanja objekta in omogočanja dostopa do
kmetijskih in gozdnih zemljišč se uporabijo tudi obstoječe poti ob
Tunjščici, urediti in vzdrževati pa je potrebno tudi dostopne poti ob
peti pregrade tako na zračni strani, kakor tudi na vodni strani z
možnostjo priključevanja na obstoječe prometnice. Za dostop do vtočno –
iztočnega objekta se uredi odcep po vrhu pregrade s povezovalne poti, ki
prečka pregrado na desnem bregu Tunjščice. To naj se izvede na način, ki
zahteva čim manjši poseg v prostor. |
|
|
|
(2) V
južnem delu ob območju zadrževalnika poteka tudi obstoječa lokalna cesta
LC 162041 (Križ – Gmajnica – Komenda), ki bo po izgradnji vseh elementov
zadrževalnika lahko v ekstremnih primerih poplavljena. Problematika
zagotovitve prevoznosti lokalne ceste se s konkretnimi ukrepi razrešuje
v nadaljnjih fazah izdelave projektne dokumentacije za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
|
|
|
9. člen |
|
(objekti
zadrževalnika) |
|
(1) V
območju urejanja zadrževalnika se določa izvedba nasipa, zaporničnega
objekta in varnostnega preliva. V nadaljevanju se določa temeljna
izhodišča objektov. |
|
|
|
(2)
Objekt nasipa zadrževalnika: |
|
|
|
(2.1)
Širina krone nasipa je 5 m. Maksimalna dopustna dolžina prepusta
(»tunela«) je 45 metrov. Določen je naklon brežin in sicer tako na
zračni strani kot na vodni strani 1:5. Naklon brežin je lahko manjši
glede na potrebe oblikovanja pregrade. Ne glede na določila prejšnjih
dveh stavkov je treba naklon brežin na območju prepusta in na delih,
kjer pregrada poteka preko gozdnih površin, povečati tako, da širina
pregrade na območju prepusta ne bo presegala predpisane maksimalne
dolžine prepusta in da bo kolikor je mogoče zmanjšan poseg na gozdne
površine (naklon maksimalno 1:3). Če z opisanim povečanjem naklona
brežin ni mogoče zagotoviti predpisane maksimalne dolžine prepusta, so
lahko ureditve na območju prepusta tudi drugačne. V osi nasipa je za
potrebe izvedbe tesnitve možna poglobitev 2 m, s čimer se zagotovi
neprepustnost pod nasipom (globina, če bo to potrebno, se natančno
določi v nadaljnjih fazah projektiranja na osnovi geološko-geomehanskih
preiskav). Ob nogi nasipa se določajo jarki na minimalni globini tako,
da ni direktne povezave s pregrado. |
|
|
|
(3)
Zapornični objekt: |
|
|
|
(3.1)
Zapornični objekt je določen z namenom zadrževanja visokega vala,
optimalnega obratovanja in zagotavljanja varnosti pred prelivanjem
nasipa. Dolžina betonskega prepusta mora biti čim krajša in ne sme
presegati maksimalne dopustne dolžine določene v (2) odstavku tega
člena. Njegova dolžina in oblikovanje mora zagotavljati prehajanje
ribjih populacij in vodnih nevretenčarjev. Prepust mora biti urejen na
tak način, da bo tok skozenj neenakomeren, mestoma umirjen. V ustreznih
razmakih po njegovi dolžini je treba urediti svetlobne jaške. V zvezi s
temi določili se v okviru nadaljnjih faz projektiranja zadrževalnika
določi podrobnejše tehnične rešitve. Objekt je armirano-betonska
konstrukcija z vgrajeno hidromehansko opremo in je načrtovan tako, da
zapornice omogočajo regulacijo pretokov na celotnem razponu možnih
pretokov s ciljno regulacijo pretočne sposobnosti na Q10. Hitrost toka
Tunjščice skozi prepust ne sme biti višja od sedanje hitrosti Tunjščice
na načrtovani lokaciji pregrade. Ko se ob nastopu Q100 dvigne voda v
zadrževalniku, je določeno odpiranje zapornice v takem obsegu, da kota
341.7 m n.v. ni presežena. Odpiranje v skladu s prejšnjim stavkom je
potrebno izvesti ne glede na pretoke nizvodno od zadrževalnika, saj gre
za varovanje pred prelivanjem nasipa. Svetla odprtina izpusta znaša 3×2
m oziroma skladno usmeritvam za ohranjanje narave (22. člen tega
odloka). V osrednjem delu je načrtovan zapornični del, v katerem bo
nameščena predvidoma kotalna zapornica. Na vrhu nasipa je določena
izvedba platoja, na katerem bo objekt za upravljanje. Objekt za
upravljanje bo temeljen na betonski strukturi zaporničnega dela in bo
okvirnih dimenzij 3 m x 3 m. Zapornica se regulira ročno na objektu s
pomočjo tipal na komandni plošči ter daljinsko iz centra upravljanja.
Vir energije za obratovanje zapornic je elektrika iz električnega
omrežja in agregat kot rezervni vir napajanja. |
|
|
|
(4)
Varnostni preliv: |
|
|
|
(4.1)
Varnostni preliv se določa za primer nastopa katastrofalno visokih voda
(višjih od Q500) in za primer blokade zapornice. Visoke vode se odvajajo
preko zaporničnega objekta, del vod pa preko varnostnega preliva. Kota
in širina varnostnega preliva se določita v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja. Krono in brežine varnostnega preliva se zavaruje
s kamnom, ostali del se zatravi. |
|
|
|
10. člen |
|
(spremljajoči objekti) |
|
Objekt
suhega zadrževalnika ne predvideva drugih objektov, razen tistih, ki so
opisani v predhodnih točkah. |
|
|
|
11. člen |
|
(tehnični elementi nasipov in vkopov) |
|
(1)
Nasip in vkop zadrževalnika se izvede skladno določbam 9. člena tega
odloka. |
|
|
|
12. člen |
|
(krajinsko oblikovanje prostora v in ob zadrževalniku) |
|
(1)
Prostorske ureditve v in ob zadrževalniku morajo upoštevati kriterije
kvalitetnega krajinskega oblikovanja. |
|
|
|
(2)
Projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja za prostorske ureditve
načrtovane s tem OPPN morajo vsebovati načrt krajinske arhitekture, ki
mora vsebovati oblikovalske rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa
ter rešitve v zvezi z urejanjem in ozelenitvijo prostih površin v
obvodnem prostoru. |
|
|
|
(3)
Oblikovanje reliefa se prilagodi reliefnim značilnostim okoliškega
prostora. Vkopne in nasipne brežine se zložno oblikujejo, pri čemer so
brežine lahko utrjene s kamnito zložbo v betonu, prekrito z zemeljskim
materialom. Med novimi reliefnimi oblikami in obstoječim terenom ne sme
prihajati do ostrih stikov. Brežine nasipov se oblikujejo z mehkejšim
oblikovanjem brežin tako, da se čim bolje vklopijo v okoliški teren.
Konfiguracija terena mora biti oblikovana tako, da deluje kot del
okoliške zelene vzpetine. Ker mora biti dolžina prepusta čim krajša, so
lahko ureditve na območju prepusta izjemoma tudi drugačne. |
|
|
|
(4)
Oblikovanje krajine mora povzemati obstoječi vzorec vegetacijskih prvin.
Zasaditve se smiselno navezujejo na naravno zaledje. Za zasaditev se
uporabijo avtohtone rastlinske vrste, ki uspevajo v novih
mikroreliefnih, mikroklimatskih in vodnih razmerah. |
|
|
|
(5)
Okolica območja zadrževalnika ob vzdrževalnih prometnicah se ob
zaključku del sanira, zasipa in zravna z okoliškim terenom. |
|
|
|
(6) Na
območjih posegov v obvodne površine se le-te, kjer je to projektno
dopustno, zasadijo z obvodno vegetacijo. |
|
|
|
(7)
Gozdni robovi se na delih zadrževalnika, kjer ta posega v gozdne
površine, sanirajo z zasaditvijo avtohtone drevesne vegetacije v obsegu
kot to dopuščajo gradbeni posegi. |
|
|
|
(8) Vse
odseke obstoječih poti oziroma drugih območij, ki po izvedbi prostorskih
ureditev ostanejo brez dotedanje funkcije, se uredi s poravnavo terena
in skladno z rabo sosednjih zemljišč (kmetijska zemljišča, redkeje
gozdna zemljišča) ali pa se jih zasadi oziroma renaturira. |
|
|
|
(9)
Dreves se ne sadi v koridorjih infrastruktur in objektih vodnega
zadrževalnika. Pri zasaditvah robnih območij se upoštevajo poteki
gospodarske javne infrastrukture ter polja preglednosti cest. |
|
|
|
13. člen |
|
(gradnja
enostavnih in nezahtevnih objektov) |
|
V
območju obravnavanega OPPN je, v skladu s predpisi, ki urejajo področje
graditve objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih
in enostavnih objektov kot to po posameznih namenskih rabah prostora
(K1, K2, G, VC) določa Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine
Komenda in se z njimi ne ovira funkcije suhega vodnega zadrževalnika ter
možna izvedba del, ki se štejejo za redno vzdrževanje in so vezana
izključno na funkcijo suhega vodnega zadrževalnika Tunjščice. |
|
|
|
|
|
POGOJI GLEDE PREČKANJ IN PRIKLJUČEVANJ OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO
INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
|
|
14. člen |
|
(skupne
določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajenem javnem dobrem) |
|
Za
kvalitetno izvedbo in obratovanje suhega vodnega zadrževalnika Tunjščice
se določajo skupni pogoji urejanja gospodarske javne infrastrukture in
grajenega javnega dobra, ki so: |
|
1.
projektiranje in gradnja posameznih križanj, morebitnih
prestavitev in zaščite gospodarske javne infrastrukture in grajenega
javnega dobra se izvede skladno s projektnimi pogoji upravljavcev in
strokovnimi podlagami, ki so sestavni del prilog OPPN ter skladno z
geološko-hidrološkimi pogoji območja; |
|
2.
priključitve se izvedejo skladno s pogoji posameznih
upravljavcev; |
|
3.
trase vodov gospodarske javne infrastrukture morajo biti
medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in
odmikov do drugih naravnih ali grajenih struktur; |
|
4.
pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura
zakoliči na kraju samem; |
|
5.
gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega
dobra mora potekati usklajeno; |
|
6.
dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti skladne s
programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture,
izvedejo pa se tako, da jih je moč vključiti v končno etapo načrtovane
ureditve. |
|
|
|
15. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1)
Preko območja zadrževalnika ne potekajo elektrovodi. |
|
|
|
(2) Za
potrebe delovanja zapornice zadrževalnika bo izveden priključek na nizko
napetostno elektro omrežje po pogojih upravljavca. |
|
|
|
16. člen |
|
(vodovodno omrežje) |
|
Vsa
križanja vodovodnega omrežja z vodnim zadrževalnikom morajo biti
izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje prečkanja vodov
gospodarske javne infrastrukture. |
|
|
|
17. člen |
|
(odvajanje odpadnih voda) |
|
Odvajanje odpadnih voda ob dejstvu, da odlok obravnava suhi vodni
zadrževalnik, ni potrebno. |
|
|
|
18. člen |
|
(komunikacijsko omrežje) |
|
Objekt
zadrževalnika za svoje obratovanje potrebuje komunikacijsko omrežje. Za
regulacijo zaporničnega objekta zadrževalnika se izvede daljinsko
upravljanje. Projektne rešitve se detajlneje obdelajo v fazi izdelave
projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
|
|
19. člen |
|
(roki za
infrastrukturno opremljanje) |
|
Investitor je, v sodelovanju z nosilci javnih pooblastil za izvajanje
posameznih gospodarskih javnih služb, dolžan, da zgradi, prestavi,
zamenja oziroma zaščiti infrastrukturne objekte, naprave in vode v in ob
območju urejanja (ureditveno in vplivno območje) predhodno oziroma
sočasno z izgradnjo posamezne zaključene celote izgradnje suhega vodnega
zadrževalnika Tunjščice. |
|
|
|
|
|
MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO |
|
|
|
20. člen |
|
(določitev parcel) |
|
(1)
Parcelacija se izvede skladno z načrtom parcelacije s priloženimi
tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, kot je razvidno v
grafičnem delu predloga OPPN, na katerem bodo s tehničnimi elementi, ki
omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke
meje območja OPPN. |
|
|
|
(2)
Parcele, določene s tem OPPN, se po izvedenih posegih lahko delijo
skladno z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja
ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam. |
|
|
|
|
|
POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE,
VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
|
|
21. člen |
|
|
|
(1)
Poseg se nahaja v vplivnem območju kulturne dediščine EŠD 14627 Komenda
- Malteška Komenda, za katerega je značilen preplet odprtih kmetijskih
površin s poselitvijo, kmetijskih površin brez poselitve in strnjenih
gozdnih površin. Na načrt krajinske arhitekture, ki ga bo vseboval
projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, je treba pridobiti kulturno
varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije. |
|
|
|
(2)
Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer
se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad
posegi. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni
arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/ odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke
ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in
o najdbi takoj oziroma najpozneje naslednji delovni dan obvesti
pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. |
|
|
|
22. člen |
|
(usmeritve za ohranjanje narave) |
|
(1)
Gradnja, razen v izjemnih primerih, določenih v Idejni zasnovi
zadrževalnika, ne sme posegati v strugo vodotoka, njegove brežine in v 5
metrski pas priobalnega zemljišča, kar ne velja za cestne objekte,
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter objekte
zadrževalnika. Gradnja se zavaruje tako, da se prepreči spiranje
gradbenega materiala v vodotok, za stabilizacijo brežin pa se uporabijo
naravni materiali (kamnite zložbe). |
|
|
|
(2)
Ohranja se obvodna vegetacija ob Tunjščici ter v 5 metrskem pasu
priobalnega zemljišča. Izjemoma se dopušča odstranitev obvodne
vegetacije, če je ta nujna ob eventualnih prestavitvah cestnih objektov
in objektov zadrževalnika ter drugih objektov in omrežij gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra in drugačne rešitve niso možne. V
obrežno vegetacijo se posega tako, da se bistveno ne spremenijo
fizikalne lastnosti obrežja. Posekano vegetacijo pa se nadomesti tako,
da se izvede razširitev obvodne vegetacije, kjer je ta ožja, z
zasaditvami avtohtonega drevja. Ob poškodovanih oziroma novo
vzpostavljenih brežinah vodotokov je treba vzpostaviti obrežni pas
vegetacije v širini vsaj pet metrov od zgornjega roba brežine. |
|
|
|
(3) Na
vodotoku Tunjščica, razen s tem odlokom določenih posegov, v območju
obravnave ni dovoljeno graditi novih jezov, pregrad ali pragov ter
zasipati plitvih delov vodotoka. Zaradi ohranitve hidroloških lastnosti
naravne vrednote, naj se propust izvede tako, da bo skupaj z utrditvami
brežin umeščen med dva obstoječa meandra in dovolj širok za prepuščanje
rečnega materiala (naplavin). Zapornični objekt zadrževalnika za
regulacijo prelivanja Tunjščice se uredi tako, da pri nizkih ali
povprečnih pretokih ne bo nastala pregrada višja od 5 cm in se bo
ohranjala sedanja pretočnost Tunjščice. Med gradnjo pregrade
zadrževalnika je potrebno zagotoviti minimalni pretok vode in ohranjati
kvalitetno vodo. Gradbena dela se morajo vršiti izven drstitvenega
obdobja (drstitev traja v obdobju od februarja do maja). |
|
|
|
(4)
Preprečiti je potrebno skladiščenje posekanega drevja in deponiranje
viškov zemeljskega materiala na močvirnih ali mokrotnih travnikih v
bližini območja. |
|
|
|
(5) Med
gradnjo je potrebno uporabljati obstoječi most in obstoječe ceste. |
|
|
|
(6)
Površina suhega zadrževalnika naj bo prekrita z zelenim rastlinjem.
Površina se lahko izkorišča za kmetijske dejavnosti in gozdno rabo
(obstoječi del gozda). |
|
|
|
(7)
Tujerodnih ali celo invazivnih rastlinskih vrst ni dovoljeno saditi.
Preprečuje naj se razraščanje tujerodnih, še posebej invazivnih vrst, na
območju urejanja in v njegovi okolici. Zemljine naj se ne dovaža od
drugod oziroma naj se jo odvzema le z mest, kjer ni prisotnih invazivnih
tujerodnih vrst. |
|
|
|
(8)
Poleg navedenih usmeritev za ohranjanje narave se določa tudi
konkretnejše usmeritve, ki morajo biti upoštevane v fazi izdelave
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvajanja del: |
|
1.
Ob Tunjščici se načeloma ohranjajo naravna poplavna območja, pri
čemer se dovoljuje s tem odlokom načrtovane posege v zvezi z gradnjo
zadrževalnika. |
|
2.
Regulacij, s katerimi bi povzročili spremembo smeri, obliko ali
globino struge (spremembo vzdolžnega in prečnega profila struge),
izolacijo in fragmentacijo habitata, se, razen s tem odlokom določenih,
ne izvaja. |
|
3.
Odvodnjavanje s cest se izvede tako, da se voda iz cestišča ne
steka neposredno v vodotok. |
|
4.
V Tunjščico je sprejemljivo poseganje le, v kolikor to zahtevajo
ustrezne tehnične ureditve vtoka v zapornični objekt in iztoka iz suhega
zadrževalnika neposredno na območju stikanja struge in umetne brežine
zadrževalnika. Izvedeno mora biti tako, da posnema naravno strukturo in
obliko struge. Izogibati se je potrebno ravnim linijam struge ter togim
skalometom in zidovom. |
|
5.
V primeru bočne erozije, s katero bi bila porušena stabilnost
brežine se brežina utrjuje s sonaravnimi ukrepi (vrbovi popleti, leseni
piloti). |
|
6.
Čas gradnje pregrade mora biti prilagojen procesom v naravi. Za
potrebe eventualnih prestavitev lokalne ceste se odstranitev obvodne
vegetacije izvede na čim krajšem odseku brežine. Krčitev ali
odstranjevanje obvodne vegetacije se izven ožjega obravnavanega območja
ne izvaja, iz sestoja se lahko odstranijo le poškodovana drevesa ali
drevesa, ki ovirajo pretok, vendar tako, da se odstranijo le debla in
veje (pušča se panje in korenine). Ohranja se naravna vrstna sestava
obvodne vegetacije in njena pestra strukturiranost. Propadla drevesa se
nadomesti z zasaditvijo avtohtonih vrst. Odstranitev obstoječe obrežne
vegetacije ob Tunjščici na ožjem območju obravnave in ostala
pripravljalna dela na zemljišču, se ne izvaja med 1. marcem in 1.
junijem. Pri izvajanju gradbenih del se večja drevesa v bližini fizično
zaščiti pred poškodbami. |
|
7.
Odlaganje kakršnih koli materialov v strugo in na bregove
vodotokov ni dovoljeno. |
|
8.
Na vlažnih traviščih se ohranja dosedanji vlažnostni režim in se
ne načrtuje dodatnih ukrepov za izsuševanje ali spreminjanje poplavnosti
območja za daljši čas, kot to zahteva funkcija suhega zadrževalnika
Tunjščice. |
|
9.
Ureditev suhega zadrževalnika se izvede z nasipanjem materiala v
obsegu ter na način, da ne bo povzročilo spremembe hidroloških lastnosti
in kvalitete ekosistema Tunjščice. Prometnic ob robovih zadrževalnika
(razen za potrebe pregrade) naj se po možnosti ne gradi. |
|
10.
Objektov, ki prekinjajo zveznost vodnega toka se ne gradi, v
primeru, ko drugih možnosti ni, pa se jih gradi tako, da se ob njih z
dodatnimi tehničnimi rešitvami vzpostavi povezava s celotnim tokom. |
|
11.
Vodnogospodarska dela se ne opravlja v razmnoževalnem času
živali. Gradnja objektov in drugi posegi se načrtujejo tako, da se z
gradbenimi stroji ne dostopa v vodotok. V času del je treba paziti, da
se ne slabša kvalitete vode zaradi onesnaženja z izpusti naftnih
derivatov in maziv iz gradbenih strojev. Po opravljenih zemeljskih delih
se neutrjene površine čim prej ozelenijo z zasaditvijo avtohtonih
dreves, grmovnic in travo. |
|
12.
V okviru rešitev in ukrepov za varstvo okolja in naravnih virov
ter ohranjanja narave je treba v okviru nadaljnjih postopkov
projektiranja evidentirati eventualna divja odlagališča odpadkov ter
predpisati način njihove eventualno potrebne sanacije. |
|
13.
Pri gradnji naj se uporabi takšna tehnična sredstva in tehnike
gradnje, ki imajo najmanjši vpliv na kaljenje vode. |
|
14.
Pri gradnji pregrade je potrebno vzpostaviti nemoteno prehajanje
ribjih vrst. |
|
|
|
(9) V
pripravo nadaljnje dokumentacije načrtovanja in izvedbe suhega
zadrževalnika je potrebno vključiti pristojni zavod za varstvo narave. |
|
|
|
(10) V
gozdovih v »okolici« naravne vrednote Tunjščica – dolina (50 do 100 m
pas okoli objektov) se ne sme izkoriščati gozdnih dobrin. Upravljani so
lahko izključno za varstveni namen. Vse posege in dejavnosti v
neposredni okolici in v vplivnem območju naravnih vrednot naj se izvaja
tako, da se ne uničijo, poškodujejo ali spremenijo lastnosti naravne
vrednote. Preprečujejo oziroma omejujejo naj se posegi, ki spreminjajo
življenjske razmere na rastiščih, ter posegi, ki spreminjajo obstoječo
rastlinsko strukturo ali zastornost rastišča, ter tisti, ki spreminjajo
mikroklimatske značilnosti biotopov. |
|
|
|
23. člen |
|
(varovanje kmetijskih zemljišč) |
|
(1)
Varstvu kmetijskih zemljišč je potrebno posvetiti posebno pozornost,
zato se pri odrivih zemlje zagotovi, da se humusna plast skrbno odgrne
in deponira na lokaciji posega ločeno od ostalega materiala ter se takoj
po končani gradnji uporabi za sanacijo degradiranih ali drugih
kmetijskih zemljišč. |
|
|
|
(2)
Zagotovi se nemoten dostop na kmetijska zemljišča v času gradnje in po
njej. Obstoječih poljskih poti naj se po možnosti ne prestavlja, če pa
se, se s takšnim posegom pogoji za kmetovanje na območju kot celoti ne
smejo bistveno poslabšati. |
|
|
|
(3)
Kmetijska zemljišča, na katera se posega le v času gradnje, se po
končani gradnji vrne v prvotno stanje, v kolikor to ni izvedljivo, se
plača odškodnina v skladu s predpisi s področja kmetijskih zemljišč. |
|
|
|
(4)
Občasno poplavljene kmetijske površine se, v kolikor je to strokovno
utemeljeno, ustrezno sanira, pri čemer se smiselno upoštevajo navodila
ustrezne strokovne službe (npr. pristojnega kmetijsko gozdarskega zavoda
ipd.). |
|
|
|
24. člen |
|
(varovanje gozdih zemljišč) |
|
(1)
Sečnja v gozdu se ne izvaja od začetka marca do konca junija, to je v
času gnezdenja ptic. |
|
|
|
(2)
Sečnja drevja in spravilo lesnih sortimentov se v območju suhega vodnega
zadrževalnika Tunjščice opravita na podlagi označitev drevja za posek,
ki jo opravi pooblaščen delavec pristojne enote zavoda za gozdove. |
|
(3) V
času gradnje se zagotovijo dostopi do gozdnih zemljišč. V času
obratovanja se omogoči gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih
gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej. |
|
|
|
(4)
Način sanacije gozda in gozdnega roba predpiše pristojna organizacijska
enota Zavoda za gozdove Slovenije. |
|
|
|
(5) Pri
poseganju v prostor je potrebno ohranjati gozdne površine, kjer so
območja potencialnih plazov, usadov in zdrsov zemljine. |
|
|
|
(6)
Odpadni gradbeni material se ne sme odlagati na gozdne površine ali
gozdni rob, ampak na ustrezne urejene deponije gradbenega materiala
oziroma se ga vkoplje v zemeljski zasip skladno projektu ravnanja z
gradbenimi odpadki. |
|
|
|
(7) Ob
izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno
opredeliti lokacije za začasne deponije lesa. |
|
|
|
25. člen |
|
(varstvo
pred požarom) |
|
Lokacija
suhega vodnega zadrževalnika Tunjščice je v prostor umeščena tako, da ne
povzroča potencialne požarne nevarnosti zato posebni ukrepi varstva pred
požarom, razen splošnih, niso potrebni. |
|
|
|
26. člen |
|
(varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Z
ustreznimi ukrepi se v primeru nezgod med gradnjo, prometnih nesreč med
obratovanjem ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih
tekočin in materialov, prepreči izlitje nevarnih snovi v vodotok,
podzemno vodo in na kmetijska zemljišča ter se takoj obvesti najbližji
center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto. Ravna se skladno s
predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki; uporabi se
nevtralizacijsko sredstvo, onesnaženo zemljino se takoj odstrani in odda
pooblaščeni organizaciji za ravnanje z odpadki. Nastala škoda se sanira. |
|
|
|
(2) Med
gradnjo suhega vodnega zadrževalnika Tunjščica se na gradbišču
zagotovijo ustrezno opremljena mesta za skladiščenje nevarnih snovi, z
lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa
ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla.
Poleg tega pa se ta skladiščni prostor zaščiti pred atmosferskimi
vplivi. Prepreči se tudi dostop nepooblaščenim osebam. Za skladiščenje
nevarnih snovi oziroma kemikalij se uporablja originalna embalaža. |
|
|
|
(3) V
času gradnje zadrževalnika Tunjščica se smejo uporabljati le tehnično
brezhibna vozila, gradbeni stroji in naprave, ki se opremijo z
nevtralizacijskim sredstvom. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se
mora izvajati izven gradbišč v ustrezno opremljenih avtomehaničnih
delavnicah. Redno se preverja puščanje motornih olj, maziv, ipd. |
|
|
|
|
|
POGOJI VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI |
|
|
|
27. člen |
|
(varovanje tal) |
|
(1) S
transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je
treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in
vetrovnem vremenu. |
|
|
|
(2) Po
končanih zemeljskih delih je potrebno takoj začeti s sanacijskimi in
zasaditvenimi deli na razgaljenih površinah. Posege v tla je potrebno
izvesti tako, da se prizadene čim manjše površine tal. |
|
|
|
(3)
Morebitne prekinitve obstoječih melioracijskih sistemov, v kolikor ti
obstajajo, je potrebno rekonstruirati oziroma zagotoviti njihovo
nadaljnje delovanje. |
|
|
|
(4)
Material, ki se uporabi za gradnjo nasipov, mora biti inerten, skladen
zahtevam projektne dokumentacije. |
|
|
|
28. člen |
|
(varstvo
zraka) |
|
(1)
Gradnja s težkimi stroji se izvaja v suhem vremenu. V času gradnje se
preprečuje nekontroliran raznos materialov z gradbišča ter prašenje z
odkritih delov prometnih in manipulativnih površin, deponij materiala in
gradbišča. Zagotovi se redno vlaženje odkritih delov cestišča ob suhem
in vetrovnem vremenu. Pri transportu po javnih prometnih površinah se
sipki tovori prekrivajo. Prav tako se zagotovi čiščenje vozil pri vožnji
z območja gradnje na javne prometne površine. |
|
|
|
(2) V
primeru ustavljanja transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši
čas se motor ugasne. |
|
|
|
29. člen |
|
(varovanje voda) |
|
(1) Med
gradnjo suhega vodnega zadrževalnika Tunjščica, še posebej na območju
gradbišča se vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv
ter drugih nevarnih snovi zaščitijo pred možnostjo izlitja v vodotoke in
podzemno vodo. |
|
|
|
(2) Kjer
bodo padavinske vode speljane v vodotok, iztočni objekt ne sme segati v
pretočni profil vodotoka in se izpelje v naklonu brežine (z vgrajeno
povratno zaklopko). Kota dna iztoka je na spodnjem delu brežine. V
območju izpusta se struga vodotoka protierozijsko zaščiti. |
|
|
|
(3)
Zagotovijo se zaščitni ukrepi, s katerimi bodo preprečeni škodljivi
vplivi na vode in vodni režim, na poplavno varnost območja, na
predvidene objekte in okolje. Premostitve vodotoka se izvedejo tako, da
svetla odprtina mostu omogoča prevodnost 100-letnih visokih voda z
varnostno višino najmanj 50 cm nad koto gladine pretoka stoletnih
visokih vod. |
|
|
|
(4)
Obstoječa stabilnost brežin vodotokov se ne sme poslabšati. Nožice
nasipov, ki so pod vplivom poplavnih vod, se protierozijsko zaščiti. Med
gradnjo se ne posega v strugo z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine.
|
|
|
|
30. člen |
|
(varstvo
pred prekomernim hrupom) |
|
(1)
Glede na prometno obremenjenost lokalne ceste protihrupna zaščita
(ograja) ni potrebna. |
|
|
|
(2)
Izvajalec del in upravljavec suhega vodnega zadrževalnika Tunjščice
morata v času gradnje in njegovega obratovanja upoštevati tudi naslednje
usmeritve v nadaljevanju: |
|
1.
Med gradnjo se uporabljajo delovne naprave in stroji, ki so
izdelani v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisijskih norm za
hrup gradbenih strojev, ki se uporabljajo na prostem. |
|
2.
Dela na izpostavljenih odsekih v bližini naselja Gora se morajo
izvajati v dnevnem času od 7.00 do 18.00 ure. Za začasno ali občasno
čezmerno obremenitev okolja s hrupom je predhodno potrebno pridobiti
dovoljenje. |
|
|
|
31. člen |
|
(varstvo
pred svetlobnim onesnaževanjem) |
|
(1) Na
območjih zadrževalnika je potrebno dosledno upoštevati načine
osvetljevanja, kot jih določajo predpisi, ki urejajo področje mejnih
vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja za posamezna območja
osvetlitve. |
|
|
|
(2) Če
je iz varnostnih razlogov to dopustno, naj bosta pregrada in zapornični
objekt brez zunanje osvetlitve, oziroma naj ta deluje na prisotnost
ljudi (s senzorji). Eventualna razsvetljava zaporničnega objekta mora
biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih
prostorov v jugovzhodnem delu naselja Gora ne presega mejnih vrednosti. |
|
|
|
32. člen |
|
(varstvo
pred tresljaji) |
|
(1) Pri
gradnji se uporabljajo le stroji, ki so izdelani skladno z emisijskimi
normami za tresljaje, ki jih povzročajo gradbeni stroji. |
|
|
|
(2) V
kolikor se med gradnjo zaradi vplivov čezmernih tresljajev objekti
poškodujejo, mora izvajalec gradbenih del tehnologijo gradnje
prilagoditi, nastalo škodo pa sanirati. |
|
|
|
|
|
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
|
|
33. člen |
|
(postopnost del) |
|
(1)
Izvedba posegov kot jih določa ta OPPN je možna v več etapah, ki so,
razen v primerih medsebojne gradbeno-tehnične soodvisnosti, sicer
časovno medsebojno neodvisne. |
|
|
|
(2)
Gradnja zadrževalnika, eventualne delne prestavitve lokalne ceste LC
162041 s cestnimi objekti, deviacijami in spremljajočimi ureditvami ter
prilagoditev obstoječe gospodarske javne infrastrukture mora biti
medsebojno usklajena. Prostorsko urejanje poteka postopno in sicer na
posameznih delih in objektih cest z urejanjem obcestnega prostora,
prilagoditvami in prestavitvami infrastrukturnega omrežja, vodnimi
ureditvami vodotoka in zadrževalnika ter sanacijskimi ukrepi.
|
|
|
|
(3)
Postopnost gradnje mora zagotavljati optimalno izravnavanje zemeljskega
in gradbenega materiala znotraj območja OPPN. |
|
|
|
(4)
Postopnost gradnje ne sme negativno vplivati na vodnogospodarske
razmere, vodni režim in poplavno ogroženost območja urejanja ter
posledično vplivnega območja poplavne ogroženosti. |
|
|
|
|
|
DRUGI
POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN |
|
|
|
34. člen |
|
(druge
obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
|
(1)
Poleg obveznosti investitorjev in izvajalcev določenih v predhodnih
členih tega odloka so obveznosti investitorjev in izvajalcev tudi: |
|
1.
pred začetkom del se pravočasno obvesti upravljavce gospodarske
javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, z njimi evidentira
obstoječe objekte in naprave ter uskladi vse posege v območje objektov
in naprav in v njihove varovalne pasove; |
|
2.
zagotovi se nemotena komunalna, energetska in telekomunikacijska
oskrba obstoječih objektov; |
|
3.
zagotovijo ali nadomestijo se dostopi in dovozi do obstoječih
objektov in zemljišč, ki jih je potrebno tudi redno vzdrževati; |
|
4.
zagotovi se redno čiščenje in vzdrževanje obstoječih in
eventualno novo potrebnih odvodnih vodnih jaškov, ki naj omogočijo
čimprejšnji odtok vode; enako velja za odstranjevanje mulja in vejevja; |
|
5.
promet med gradnjo se organizira tako, da ne prihaja do zastojev; |
|
6.
onesnaženje cest med gradnjo se prepreči oziroma se ceste sproti
čisti; |
|
7.
za cesto, ki se uporablja kot gradbiščna pot, se izvede posnetek
ničelnega stanja, nato pa se jo ustrezno uredi in protiprašno zaščiti, v
primeru poškodb pa le-te odpravi in vzpostavi takšno stanje, kot je bilo
pred pričetkom gradnje; |
|
8.
infrastrukturne objekte, naprave in ostale objekte se med gradnjo
ustrezno zaščiti, po končani gradnji pa eventualno nastale poškodbe
sanira; |
|
9.
v primeru povzročitve škode na ribah ali na ribolovnem vodotoku
investitor povrne dejansko škodo ribiški organizaciji, ki upravlja
ribolovni vodotok; |
|
10.
drevje se poseka po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo; |
|
11.
pred začetkom gradnje se obvesti pristojni zavod za gozdove, da
drevje za krčitev označi in posek evidentira krajevno pristojni delavec; |
|
12.
pred pričetkom izvajanja gradbenih del investitor zagotovi
naročilo za prevzem gradbenih in drugih odpadkov ali pa prevoz ter
njihovo predelavo in odstranjevanje; |
|
13.
z zemljišč izven tlorisa pregrade je treba odstraniti navožen
material, zemljišča pa vzpostaviti v prvotno stanje; |
|
14.
v najkrajšem možnem času se odpravijo vse morebitne negativne
posledice in poravna vsa nastala škoda v prostoru, ki bi nastala zaradi
izgradnje in obratovanja prostorskih ureditev, določenih s tem OPPN, kar
se ureja po posebnem dogovoru med lastniki zemljišč in upravljavcem. |
|
|
|
(2)
Investitorji suhega vodnega zadrževalnika Tunjščice so poleg ostalega
dolžni ob zaključku del opraviti razmejitve pristojnosti in
primopredajo, predajo potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem in
poskrbijo za primopredajo vseh odsekov urejenih cest, vodnih ureditev in
zadrževalnika, gozdnih zemljišč, gospodarske javne infrastrukture in
grajenega javnega dobra, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo področje
javnih cest in vodnogospodarskih ureditev ne bodo prevzeli v
upravljanje, upravljavci pa so dolžni le-te prevzeti v upravljanje in
vzdrževanje. |
|
|
|
(3)
Izvajalci oz. vzdrževalci tehničnih objektov morajo poskrbeti za njihovo
ustrezno vzdrževanje, ker je treba obdelati v projektih za pridobitev
gradbenih dovoljenj. |
|
|
|
35. člen |
|
(organizacija gradbišč transportnih poti ter ravnanje z viški in odvzemi
materiala) |
|
(1)
Gradbišča se uredi na območju OPPN. |
|
|
|
(2) V
fazi izdelave projektnih dokumentacij za pridobitev gradbenih dovoljenj
se izdelajo podrobni načrti gradbišč, vključno z lokacijami parkirišč in
pretakališč ter s transportnimi potmi med gradnjo in morebitnimi
lokacijami začasnih deponij, ki jih ne bi bilo mogoče urediti na območju
OPPN. |
|
|
|
(3)
Transportne poti se vodijo po obstoječi lokalni cesti LC 162041,
obstoječi dostopni poti na desnem bregu Tunjščice, ki prečka pregrado in
javni poti JP 662216. Če to ni možno, se na delih, kjer je to potrebno,
izvedejo dodatne začasne transportne poti, za njih pa se pridobi
soglasje lastnikov zemljišča. Trase transportnih poti in lokacije
priključkov na gradbišče se izberejo tako, da se v čim manjši meri
prizadenejo bivalno okolje, naravno okolje, kmetijska zemljišča in
obstoječe ureditve. Transportne poti v času gradnje se uskladijo z
lokalno skupnostjo. |
|
|
|
(4)
Zagotovi se zavarovanje gradbišča suhega vodnega zadrževalnika
Tunjščice, tako da se zagotovita varnost in nemotena raba sosednjih
objektov in zemljišč. Med gradnjo se zagotovijo vsi potrebni varnostni
ukrepi in organizacija na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja,
ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja, uporabe tekočih goriv in
drugih škodljivih snovi, oziroma se v primeru nezgode zagotovi takojšnje
ukrepanje za to usposobljenih delavcev. |
|
|
|
(5) Po
končanih delih se na območju gradbišča in začasnih deponij vzpostavi
prvotno stanje. |
|
|
|
(6)
Kvalitetni material iz izkopa se, v kolikor je primeren in je to v
skladu s predpisi, uporabi za gradnjo nasipov, preostanek pa za zasipe
in izravnavanje. Višek materiala se uporabi ob deviacijah cest za
izravnavanje brežin nasipov ter ob priključkih, ne sme pa vplivati na
obstoječo poplavno varnost. |
|
|
|
(7)
Začasne deponije med gradnjo so dovoljene le znotraj območja OPPN in
sicer v delih, ki niso pomembna za ohranjanje narave, vodotokov,
poplavnih območij, kmetijskih zemljišč, gozdov, prednostnih habitatnih
tipov, niso pa dovoljene na cevovodih in kablovodih gospodarske javne
infrastrukture. Začasne deponije plodne zemlje se določijo pred gradnjo
v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Deponirani material se
zaščiti pred izpiranjem, zagotovi se tudi zbiranje in odstranjevanje
odpadnih voda, če te nastajajo. Deponiran material ne sme ovirati odtoka
zalednih vod. |
|
|
|
(8) Z
inertnim materialom, ki nastane zaradi odstranitve objektov in
infrastrukture, se ravna v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z
odpadki. Nevarni odpadki se predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje
nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira; mednje spadajo tudi
zemljina, onesnažena zaradi razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža
nevarnih snovi. |
|
|
|
(9) Pri
rekultivaciji in zasipavanju se uporablja zemeljski izkop, ki izpolnjuje
zahteve, ki urejajo obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov. |
|
|
|
36. člen |
|
(monitoring) |
|
(1)
Investitorji in upravljavci zagotovijo celostno izvajanje monitoringa
med gradnjo in obratovanjem prostorskih ureditev določenih s tem OPPN za
področja, ki jih določi poročilo o vplivih na okolje, v kolikor bi bil
ta potreben. Zavezanec za izvedbo spremljanja stanja okolja med gradnjo
je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec
zadrževalnika Tunjščica. |
|
|
|
(2) V
delih, kjer je to mogoče, se monitoring prilagodi in uskladi z drugimi
obstoječimi državnimi in lokalnimi monitoringi kakovosti okolja. Pri
fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno
število točk, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne
sestavine okolja. Točke monitoringa se zasnujejo tako, da omogočajo
stalno pridobivanje podatkov. Stanje se spremlja v skladu s predpisi in
usmeritvami, določenimi v poročilu o vplivih na okolje, v kolikor bi bil
ta potreben. Rezultati monitoringa okolja so javni, investitorji pa
poskrbijo za dostopnost podatkov. |
|
|
|
(3)
Osnovna področja, kjer se izvaja monitoring so: |
|
1.
Po izvedbi zadrževalnika je potrebno spremljati površine in
pogostost katastrofalnih poplav Tunjščice ter ogroženost posameznih
delov občine zaradi naravnih nesreč. |
|
2.
Pred in med gradnjo vršiti vsakodnevni in mesečni vizualni
monitoring kakovosti vode. |
|
|
|
(4)
Dodatni zaščitni ukrepi, ki jih investitorji izvedejo na območju suhega
vodnega zadrževalnika Tunjščica na podlagi rezultatov monitoringa, so: |
|
1.
dodatne tehnične in prostorske rešitve vodotoka Tunjščica,
nasipov, brežin in zaporničnega objekta; |
|
2.
dodatne krajinsko-arhitekturne ureditve; |
|
3.
sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih
sestavin in |
|
4.
drugi omilitveni ukrepi. |
|
|
|
|
|
DOPUSTNA ODSTOPANJA |
|
|
|
37. člen |
|
(dopustna odstopanja) |
|
(1) Vse
stacionaže in dimenzije, navedene v tem OPPN, se natančneje določijo v
projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenih dovoljenj. |
|
|
|
(2) Pri
realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih
in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem
podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih
in drugih razmer pridobijo rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega,
prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne sme
bistveno spreminjati načrtovanega videza območja ali poslabšati bivalnih
in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih. Ta
odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi pa
morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih
spadajo ta odstopanja. |
|
|
|
(3) Za
dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja
objektov gospodarske javne infrastrukture s prostorskimi ureditvami,
načrtovanimi s tem OPPN, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki
drugačni rešitvi križanja gospodarske javne infrastrukture s
prostorskimi ureditvami mora investitor gospodarske javne infrastrukture
predhodno pridobiti soglasje investitorja prostorskih ureditev, v
kolikor le-te še niso zgrajene, oziroma po končani gradnji soglasje
njihovega upravljavca. |
|
|
|
(4)
Poleg splošnih določil o dopustnih odstopanjih so možna tudi
konkretnejša odstopanja: |
|
1.
spremenjeni poteki nivelete, tehnične rešitve vkopov in nasipov
do katerih pride zaradi natančnejše obdelave podatkov na osnovi
geodetskega načrta; |
|
2.
dodatne ali korigirane regulacije in prepusti, |
|
3.
odstopanja od lokacij objektov in omrežij gospodarske javne
infrastrukture na območju OPPN, vendar morajo biti skladna z zasnovo
zadrževalnika voda, |
|
4.
odstopanja od lokacij objektov in omrežij gospodarske javne
infrastrukture izven območja OPPN, vendar morajo biti skladna s
konceptom razvoja sosednjih območij, nanje pa je potrebno pridobiti
soglasje pristojnih nosilcev urejanja prostora. |
|
|
|
|
|
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
|
38. člen |
|
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) |
|
Po
realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je
pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati ključne
konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto
urbanističnega in krajinskega urejanja prostora suhega vodnega
zadrževalnika Tunjščice. |
|
|
|
39. člen |
|
(dopustni posegi v obstoječe objekte in uporaba zemljišč do izvedbe
prostorske ureditve) |
|
Do
izvedbe prostorskih ureditev oziroma posameznih etap, določenih v
nadaljnjih členih tega odloka, je na območju OPPN iz 4. člena tega
odloka dovoljeno: |
|
1.
vzdrževanje, rekonstruiranje in odstranitev obstoječih cest, pri čemer
se namembnost ne spreminja, njihova velikost pa se lahko spremeni največ
za 20 % glede na obstoječe gabarite; |
|
2.
vzdrževanje, zaščita, prestavljanje, obnavljanje, odstranitev,
dograjevanje ostale obstoječe gospodarske javne infrastrukture in
povečanje njene zmogljivosti glede na prostorske in okolijske možnosti; |
|
3.
izvajanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih
in gozdnih zemljiščih. |
|
|
|
40. člen |
|
(inšpekcijsko nadzorstvo) |
|
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. |
|
|
|
41. člen |
|
(vpogled
v OPPN) |
|
Sprejet
OPPN bo na vpogled na Občini Komenda, Zajčeva 23, Komenda in na njenih
spletnih straneh. |
|
|
|
42. člen |
|
(veljavnost odloka) |
|
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnih objavah Glasila Občine
Komenda. |
|
|
|
|
|
Številka: 3500-0001/2011 |
|
Datum:
14. 12. 2017 |
|
|
|
|
|
Stanislav Poglajen |
|
Župan Občine Komenda, l. r. |
|
|