Na podlagi 24. člena
Zakona
o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in
26/14) in 16. člena
Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 26/12, 28/15) je
Občinski svet Občine Rogaška Slatina na 9. redni seji dne 24. 6. 2015
sprejel |
|
P R A V I L N I K |
o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva
in podeželja v Občini Rogaška Slatina za programsko
obdobje 2015–2020 |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
(vsebina pravilnika) |
Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, vrste pomoči s posameznimi
ukrepi in druge ukrepe Občine Rogaška Slatina za ohranjanje in
spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja. |
Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za: |
– državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25.
junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in
gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z
uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št.
193, z dne 1. 7. 2014 str. 1-75, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije
(EU) št. 702/2014), |
– pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne
18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju
Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352, z dne 24. 12. 2013,
str. 1-8, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013),
ter |
– druge ukrepe. |
|
2. člen |
(način in višina zagotavljanja sredstev) |
Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva
in podeželja v Občini Rogaška Slatina (v nadaljevanju: občina) se
zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z odlokom o
proračunu za tekoče leto. |
|
3. člen |
(oblika pomoči) |
Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za
posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij in/ali v
obliki subvencioniranih storitev. |
|
4. člen |
(opredelitev pojmov) |
Pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen: |
(1) "pomoč" pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 107 (1)
Pogodbe o delovanju Evropske unije; |
(2) "MSP" ali "mikro, malo in srednje podjetje" pomeni podjetje, ki
izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014; |
(3) "kmetijski sektor" pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni
kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov; |
(4) "kmetijski proizvod" pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k
Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s
seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in
Sveta; |
(5) "živila" pomenijo živila, ki niso kmetijski proizvodi in so navedena
v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta; |
(6) "primarna kmetijska proizvodnja" pomeni proizvodnjo rastlinskih in
živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih
koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov; |
(7) "predelava kmetijskih proizvodov" pomeni vsak postopek na kmetijskem
proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen
dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega
proizvoda za prvo prodajo; |
(8) "predelava kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode" pomeni
vsak postopek na kmetijskem proizvodu, katerega rezultat je proizvod, ki
ni zajet v Prilogo I Pogodbe; |
(9) "trženje kmetijskih proizvodov" pomeni imeti na zalogi ali
razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na
kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega
proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake
dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja,
ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za
trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to
namenjenih prostorih; |
(10) "nekmetijske dejavnosti" pomeni dejavnosti, ki ne spadajo v
področje uporabe člena 42 Pogodbe o delovanju EU (npr. ukrepi s področja
gozdarstva, turizma, obrti in dejavnosti vezane na predelavo kmetijskih
proizvodov v nekmetijske proizvode); |
(11) "kmetijsko-gozdarski sistemi" pomenijo sisteme rabe zemljišč, na
katerih na istem zemljišču rastejo drevesa in se izvaja kmetijstvo; |
(12) "kmetijsko gospodarstvo" pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte
in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo; |
(13) "nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva" (v nadaljnjem
besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali
upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov
tega pravilnika; |
(14) "član kmetijskega gospodinjstva" pomeni fizično ali pravno osebo
ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status skupine
in njenih članov v skladu z nacionalno zakonodajo, razen delavcev na
kmetiji; |
(15) "drugi upravljavec zemljišč" pomeni podjetje, ki upravlja zemljišče
in ni dejavno v kmetijskem sektorju; |
(16) "mladi kmet" pomeni osebo, ki na dan predložitve vloge za pomoč ni
stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in kompetence ter
prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva; |
(17) "aktivni kmet" pomeni aktivnega kmeta v smislu člena 9 Uredbe (EU)
št. 1307/2013 (2) Evropskega parlamenta in Sveta; |
(18) "podjetje v težavah" pomeni podjetje v skladu s 14. točko 2. člena
Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014; |
(19) "slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi
nesrečami" pomenijo neugodne vremenske pogoje, kot so zmrzal, nevihte in
toča, led, močno ali obilno deževje ali huda suša, ki uničijo več kot 30
% povprečne proizvodnje, izračunane na podlagi: |
a) predhodnega triletnega obdobja ali |
b) triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem obdobju,
brez najvišjega in najnižjega vnosa; |
(20) "druge slabe vremenske razmere" pomenijo neugodne vremenske
razmere, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 4(19) te uredbe; |
(21) "škodljivi organizmi na rastlinah" pomenijo škodljive organizme,
kot je opredeljeno v členu 2(1)(e) Direktive Sveta 2000/29/ES (2); |
(22) "naravne nesreče" pomenijo potrese, snežne plazove, zemeljske
plazove in poplave, tornade, hurikane, izbruhe vulkanov in požare v
naravi naravnega izvora; |
(23) "katastrofalni dogodek" pomeni nepredviden dogodek biotske ali
abiotske narave, ki je posledica človekove dejavnosti ter povzroči
znatne motnje gozdnih struktur, zaradi česar lahko nastane znatna
gospodarska škoda za gozdarski sektor; |
(24) "opredmetena sredstva" pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo
zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema; |
(25) "neopredmetena sredstva" pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali
finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga
intelektualna lastnina; |
(26) "začetek izvajanja projekta ali dejavnosti" pomeni bodisi začetek
dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno
zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako
drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče
preklicati; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje
dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek
izvajanja projekta ali dejavnosti; |
(27) "intenzivnost pomoči" pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot
odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev; |
(28) "standard Unije" pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo
EU, ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti
glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali
cilji, zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice,
ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Skupnosti; |
(29) "naložbe za skladnost s standardom Unije" pomenijo naložbe, ki se
izvedejo za doseganje skladnosti s standardom Unije po zaključku
prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Unije; |
(30) "neproizvodna naložba" pomeni naložbo, ki ne povzroči znatnega
povečanja vrednosti ali donosnosti kmetijskega gospodarstva; |
(31) "nezahtevna agromelioracija" je agromelioracija, kot je opredeljena
z veljavno zakonodajo, ki ureja področje kmetijskih zemljišč; |
(32) "investicijska dela" pomenijo dela, ki jih opravijo kmet osebno ali
kmetovi delavci, da ustvarijo sredstva; |
(33) "biogorivo na osnovi hrane" pomeni biogorivo, proizvedeno iz
žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za
pridelavo sladkorja in oljnic, kot je opredeljeno v predlogu Komisije za
Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/70/ES
o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi
Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov
(1); |
(34) "skupina in organizacija proizvajalcev" pomeni skupino ali
organizacijo, ki je ustanovljena za dejavnosti, opredeljene v 43. točki
2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014; |
(35) "stalni stroški, ki nastanejo zaradi sodelovanja v shemi kakovosti"
pomenijo stroške, ki nastanejo zaradi vključitve v shemo kakovosti, in
letni prispevek za sodelovanje v njej, po potrebi pa tudi odhodke za
preglede, ki so potrebni za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami
sheme kakovosti; |
(36) "transakcijski stroški" pomenijo dodatne stroške, ki so povezani z
izpolnjevanjem obveznosti, vendar jih ni mogoče neposredno pripisati
izvajanju teh obveznosti ali vključiti v neposredno povrnjene stroške
ali neposredno povrnjen izpad dohodka in ki se lahko izračunajo na
podlagi standardnih stroškov. |
|
5. člen |
(vrste pomoči in ukrepi) |
Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v
Občini Rogaška Slatina se finančna sredstva usmerjajo preko pravil za
državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah komisije EU, navedenih v
drugem odstavku 1. člena tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih
vrst pomoči oziroma ukrepov: |
Vrste pomoči
|
Ukrepi:
|
Državne pomoči po skupinskih izjemah v kmetijstvu
(na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
|
UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali
neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v
zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen);
UKREP 2: Pomoč za zaokrožitev kmetijskih in gozdnih
zemljišč (15. člen, 43. člen);
UKREP 3: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in
informiranja (21. člen, 38. člen);
UKREP 4: Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske
proizvode (24. člen);
UKREP 5: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28.
člen);
|
De minimis pomoči
(na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013)
|
UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje
kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v
nekmetijsko dejavnost na kmetiji – de minimis;
UKREP 7: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na
področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter
predelave in trženja;
|
Ostali ukrepi občine
|
UKREP 8: Podpora delovanju društev s področja
kmetijstva in razvoja podeželja;
|
|
6. člen |
(upravičenci do pomoči in izvajalci storitev) |
(1) Upravičenci do pomoči so: |
1) pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja,
dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, oziroma, v primerih ukrepov po
členih 21 in 24 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem
sektorju, in v primerih ukrepov po členih 38 in 43 Uredbe Komisije (EU)
št. 702/2014 dejavna v gozdarskem sektorju, ter sovpisana v register
kmetijskih gospodarstev; |
2) pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja v
primerih ukrepov za pomoči de minimis po Uredbi komisije (EU) št.
1407/2013, imajo sedež na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v
register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine; |
3) registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na
področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine. |
(2) Pomoč za izvajanje ukrepa 3 in ukrepa 4 iz 5. člena tega pravilnika,
ki je namenjena upravičencem iz prve točke prvega odstavka tega člena v
obliki subvencioniranih storitev, se izplača izvajalcem storitev
(prejemniki pomoči), ki so ustrezno registrirani za opravljanje
storitev. |
|
7. člen |
(izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU)
št. 702/2014) |
(1) Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije
(EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so: |
– naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega
sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in
nezdružljivo z notranjim trgom; |
– podjetja v težavah. |
(2) Pomoči po tem pravilniku se ne uporablja za ukrepe na podlagi Uredbe
Komisije (EU) št. 702/2014 za: |
– pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države
članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi
količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali
drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo; |
– pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo
uvoženega blaga. |
(3) Pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU)
št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano vrednost (DDV). |
|
8. člen |
(način, pogoji in merila za dodeljevanje
pomoči) |
(1) Državne pomoči in pomoči de minimis se dodeljujejo upravičencem na
podlagi izvedenega javnega razpisa oziroma javnega naročila,
objavljenega v lokalnem časopisu in na internetni strani občine, skladno
z veljavnimi predpisi s področja javnih financ in javnega naročanja ter
tem pravilnikom. |
(2) V javnem razpisu oziroma naročilu se opredelijo posamezni ukrepi in
višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep, kot to določa odlok o
proračunu občine za tekoče leto. Višino namenskih proračunskih sredstev
po posameznih ukrepih pomoči je, glede na število vlog za posamezen
ukrep, možno prerazporejati. |
(3) Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči in
pomoči de minimis ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem
pravilniku se podrobneje določijo v javnem razpisu oziroma javnem
naročilu. |
(4) V javnem razpisu se lahko tudi določi, da prijavitelj, ki
neupravičeno ni izkoristil predhodno odobrenih sredstev po tem
pravilniku, ni upravičen do dotacij oziroma subvencioniranih storitev
dve leti po neizpolnitvi pogodbenih obveznosti. |
|
9. člen |
(spodbujevalni učinek) |
(1) Za ukrepe po Uredbi komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko
dodeli, če ima spodbujevalni učinek. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če
je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali
dejavnosti. |
(2) Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke: |
– ime in velikost podjetja; |
– opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca; |
– lokacijo projekta ali dejavnosti; |
– seznam upravičenih stroškov; |
– vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali
drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali
dejavnost ter |
– izjave vlagatelja: |
a) da ne prejema oziroma ni v postopku pridobivanja pomoči za iste
upravičene stroške iz drugih javnih virov ter |
b) glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega
pravilnika. |
|
10. člen |
(dodelitev sredstev) |
(1) O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku, na predlog
strokovne komisije, ki je imenovana s strani župana, odloča oddelek za
gospodarstvo Občine Rogaška Slatina. |
(2) Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži
pritožbo županu v roku 8 dni od prejema sklepa (odločbe). Odločitev
župana je dokončna. |
(3) Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s
pogodbo. |
(4) Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti odločbe. |
|
11. člen |
(izplačila sredstev) |
Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi
zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati naslednjo
dokumentacijo: |
– dokazila o plačilu obveznosti (račun/situacija in potrdilo/dokazilo o
plačanem računu), |
– druga dokazila, določena z javnim razpisom oziroma naročilom (poročilo
ali dokazilo o opravljenem delu oziroma storitvi, dokazilo o izvedbi
nadzornih ukrepov …). |
|
12. člen |
(kumulacija) |
(8. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) |
(1) Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določeni v členih od
13 do vključno 17 tega pravilnika, ne smejo preseči najvišjih zneskov
pomoči določenih v členih 14, 15, 21, 24, 28, 38 in 43 Uredbe Komisije
(EU) št. 702/2014 ne glede na to, ali se podpora za projekt ali
dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno
financira iz sredstev EU. |
(2) Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se lahko kumulira
z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki
se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne
preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja
za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014. |
(3) Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira s
plačili iz člena 81(2) in člena 82 Uredbe (EU) št. 1305/2013 v zvezi z
istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena
intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije
(EU) št. 702/2014. |
(4) Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se ne sme
kumulirati z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi
stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali
znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014. |
|
II. UKREPI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT.
702/2014 |
|
13. člen |
UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na
kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14.
člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) |
(1) Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev: |
– izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega
gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem
in preusmeritvijo proizvodnje; |
– izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za
dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije; |
– vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem,
prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do
kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in
varčevanjem z energijo in vodo; |
– zagotavljanje večje stopnje samooskrbe s hrano, zlasti z večanjem
lokalne pridelave hrane ter podporo trženju lokalno pridelane hrane. |
(2) Pomoč se ne dodeli za: |
– nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin; |
– zasaditev letnih rastlin; |
– dela v zvezi z odvodnjavanjem; |
– nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč; |
– naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene
mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja; |
– za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije; |
– investicije, ki se izvajajo izven območja občine; |
– investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike
Slovenije ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja
vinogradov; |
– stroške, povezane z zakupnimi pogodbami; |
– obratna sredstva. |
(3) Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se
lahko dodeli za: |
Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev; |
Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov. |
Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev |
Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko
proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. |
Upravičeni stroški: |
– stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo
(rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskem
gospodarstvu; |
– stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih
poslopij na kmetijskem gospodarstvu, ki služijo primarni kmetijski
proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala in storitev); |
– stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij; |
– stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku; |
– stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi
razmerami (protitočne mreže …); |
– stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc,
avtorskih pravic in blagovnih znamk. |
Upravičenci do pomoči so: |
– kmetijska gospodarstva (vpisana v register kmetijskih gospodarstev),
ki ležijo na območju občine; |
– dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1 ha
primerljivih kmetijskih površin. |
Pogoji za pridobitev: |
– predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s
predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; |
– projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh
stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; |
– za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 14(5) člena Uredbe
702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le-ta potrebna,
predložena z vlogo za pridobitev pomoči; |
– ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo; |
– predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma
preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni
potekel; |
– mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi
pristojna strokovna služba; |
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. |
Intenzivnost pomoči: |
– do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. |
Skupni znesek pomoči za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu
lahko znaša največ do 5.000 EUR. |
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega
gospodarstva. |
Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov |
Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov. |
Upravičeni stroški: |
– stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne
agromelioracije, pašniki); |
– stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije; |
– stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo; |
– stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. |
Upravičenci do pomoči: |
– kmetijska gospodarstva (vpisana v register kmetijskih gospodarstev),
ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na
območju občine; |
– dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1 ha
primerljivih kmetijskih površin. |
Pogoji za pridobitev: |
– ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe
ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; |
– predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč; |
– kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna
strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč
ali nezahtevna agromelioracija; |
– dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa
zemljišča; |
– drugi pogoji, opredeljeni z razpisom. |
Intenzivnost pomoči: |
– do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. |
Skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko
znaša največ do 5.000 EUR. |
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega
gospodarstva. |
|
14. člen |
UKREP 2: Pomoč za zaokrožitev (komasacijo) kmetijskih in gozdnih
zemljišč (15. člen in 43. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) |
Cilj pomoči je zaokrožitev kmetijskih zemljišč za zmanjšanje
razdrobljenosti in racionalnejšo rabo kmetijskih oziroma gozdnih
zemljišč. |
Upravičeni stroški: |
– stroški pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni menjavi
kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč, vključno s stroški pregleda. |
Upravičenci do pomoči: |
– kmetijska gospodarstva (vpisana v register kmetijskih gospodarstev) in
imajo kmetijska oziroma gozdna zemljišča, vključena v zaokrožitev na
območju občine. |
Pogoji za pridobitev: |
– načrt o nameravani zaokrožitvi kmetijskih/gozdnih zemljišč; |
– mnenje o upravičenosti zaokrožitve pristojne strokovne službe; |
– predračun (ocena upravičenih stroškov). |
Intenzivnost pomoči: |
– do 100 % upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov, vključno
s stroški pregleda. |
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega
gospodarstva. |
|
15. člen |
UKREP 3: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja (21. člen,
38. člen) |
Cilj pomoči je zagotavljanje višjega nivoja strokovne izobraženosti in
usposobljenosti v kmetijskem in gozdarskem sektorju. |
Pomoč se ne dodeli za usposabljanja, ki so del javno veljavnih
izobraževalnih programov poklicnega, srednjega in višjega strokovnega
izobraževanja ter javno veljavnih študijskih programov. |
Upravičeni stroški: |
– stroški za izobraževanje, usposabljanje in informiranje, izvajanje
delavnic ter predstavitvenih dejavnosti; |
– stroški potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev. |
Upravičenci do pomoči: |
– člani kmetijskih gospodarstev, vpisani v register kmetijskih
gospodarstev, ki imajo sedež na območju občine in se ukvarjajo z
dejavnostmi v kmetijskem in gozdarskem sektorju. |
Izvajalci storitev prenosa znanja in informiranja: |
– pravna ali fizična oseba, ki je ustrezno registrirana in zagotavlja
ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja
osebja za opravljanje dejavnosti prenosa znanja in informiranja. |
Prejemnik pomoči: |
– pomoč se izplača izvajalcu storitev prenosa znanja in informiranja,
razen za stroške iz druge alineje tretjega odstavka tega člena, kjer je
prejemnik pomoči upravičenec do pomoči. |
Pogoji za pridobitev: |
– dokazila o ustrezni registraciji in usposobljenosti; |
– program dejavnosti prenosa znanja in informiranja s predračunom
stroškov; |
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim naročilom. |
Do subvencionirane storitve so na podlagi objektivno opredeljenih
pogojev upravičena vsa kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s
kmetijsko in/ali gozdarsko dejavnostjo na območju občine. |
Vsebina in način izvedbe dejavnosti prenosa znanja in informiranja,
pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec usposabljanja, merila za
izbor najugodnejšega izvajalca in druge morebitne obveznosti izvajalca
usposabljanj se določijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega
naročila. |
Če dejavnosti prenosa znanja in informiranja zagotavljajo skupine in
organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah
ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek nečlanov za
kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev
je omejen na stroške zagotavljanja zadevne dejavnosti, ki je predmet
podpore. |
Intenzivnost pomoči: |
– do 100 % upravičenih stroškov. |
|
16. člen |
UKREP 4: Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode (24. člen) |
Cilj pomoči je zagotavljanje večje prepoznavnosti kmetijskih proizvodov,
ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih. |
Upravičeni stroški: |
– stroški organizacije tekmovanj, sejmov ali razstav ter udeležbe na
njih vključujejo: |
stroške udeležbe, potne stroške, stroške publikacij in spletnih mest, v
katerih je dogodek napovedan, najemnine razstavnih prostorov in stojnic
ter stroške njihove postavitve in razstavljanja; |
– stroški publikacij, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o
kmetijskih proizvodih in vključujejo: stroške tiskanih in elektronskih
publikacij, spletišč in spotov v elektronskih medijih, na radiu ali
televiziji, namenjenih predstavljanju dejanskih informacij o
proizvajalcih določenega kmetijskega proizvoda, če so informacije
nevtralne in imajo zadevni upravičenci enake možnosti, da os
predstavljeni v publikaciji. |
Publikacije ne smejo vsebovati navedb podjetij, blagovne znamke ali
poreklo. |
Upravičenci do pomoči: |
– kmetijska gospodarstva, vpisani v register kmetijskih gospodarstev, s
sedežem na območju občine in se ukvarjajo z dejavnostmi v kmetijskem
sektorju. |
Prejemnik pomoči: |
– pomoč se izplača izvajalcem storitev, ki so ustrezno registrirani. |
Pogoji za pridobitev: |
– dokazila o ustrezni registraciji dejavnosti; |
– program dejavnosti spodbujevalnih ukrepov s predračunom stroškov; |
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim naročilom. |
Do subvencionirane storitve so na podlagi objektivno opredeljenih
pogojev upravičena vsa kmetijska gospodarstva, ki so dejavna v
kmetijskem sektorju na območju občine. |
Vsebina in način izvedbe spodbujevalnih ukrepov za kmetijske proizvode,
pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec spodbujevalnih ukrepov,
merila za izbor najugodnejšega izvajalca, in druge morebitne obveznosti
izvajalca se določijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega
naročila. |
Če dejavnosti spodbujevalnih ukrepov zagotavljajo skupine in
organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah
ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek nečlanov za
kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev
je omejen na stroške zagotavljanja zadevne dejavnosti, ki je predmet
podpore. |
Intenzivnost pomoči: |
– do 100 % upravičenih stroškov. |
|
17. člen |
UKREP 5: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen) |
Cilj pomoči je sofinanciranje dela zavarovalnih premij za zavarovanje
kmetijske proizvodnje, z namenom kritja izgub zaradi naslednjih
dejavnikov: |
– za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov pred nevarnostjo toče,
požara, udara strele, pozebe, poplave in viharja; |
– za zavarovanje živali na kmetijskem gospodarstvu za primer bolezni. |
S pomočjo se spodbuja kmetijske pridelovalce, da zavarujejo svoje
pridelke pred posledicami škodnih dogodkov iz prejšnjega odstavka. |
Upravičeni stroški: |
– sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij, vključno s pripadajočim
davkom od prometa zavarovalnih poslov. |
Upravičenci do pomoči: |
– kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, s
sedežem na območju občine in ki sklenejo zavarovalno pogodbo za tekoče
leto, ki je vključena v sofinanciranje po nacionalni uredbi za tekoče
leto. |
Pogoji za pridobitev: |
– veljavna zavarovalna polica, z obračunano višino nacionalnega
sofinanciranja. |
Intenzivnost pomoči: |
– pomoč po tem pravilniku, skupaj s pomočjo po nacionalni uredbi o
sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske
proizvodnje ne sme preseči 65 % stroškov zavarovalne premije. |
|
III. UKREPI DE MINIMIS V SKLADU Z UREDBO
KOMISIJE (EU) ŠT. 1407/2013 |
|
18. člen |
(splošne določbe de minimis Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013) |
(1) Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z
dne 18. decembra 2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev: |
– ribištva in akvakulture; |
– primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k
Pogodbi o delovanju Evropske unije; |
– predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k
Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih: |
a) če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih
proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna
podjetja dajo na trg; |
b) če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na
primarne proizvajalce. |
(2) Pomoč ne bo namenjena izvozu oziroma z izvozom povezane dejavnosti v
tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z
izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske
mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. |
(3) Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred
uvoženimi. |
(4) Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo
poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države. |
(5) Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje
velika podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih
zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14
– uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali
likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba
tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega
kapitala družbe. |
(6) Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma
enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo
Komisije (ES) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107
in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni
list EU L 352, 24. 12. 2013) ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru
podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, znaša
zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh
proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to,
ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. |
(7) Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena,
ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še
druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbo Komisije (ES) št.
1407/2013, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s
slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot
je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da
dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe,
ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št.
1407/2013. |
|
19. člen |
(kumulacija de minimis pomoči) |
(1) Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z
istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za
financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja
intenzivnost pomoči ali znesek pomoči. |
(2) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št.
1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z
Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št.
360/2012. |
(3) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št.
1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z
drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oziroma
100.000 EUR). |
|
20. člen |
UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih
proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji – de minimis |
Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v
predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje
nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. |
Upravičeni stroški: |
– stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v predelavo in
trženje kmetijskih in živilskih proizvodov, ter naložbe v nekmetijske
dejavnosti na kmetiji; |
– stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja
kmetijskih proizvodov ter nekmetijske dejavnosti na kmetiji; |
– stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na
kmetijah ter nekmetijske dejavnosti. |
Upravičenci do pomoči: |
– kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem
oziroma z nekmetijskimi dejavnostmi, s sedežem dejavnosti in naložbo na
območju občine. |
Pogoji za pridobitev sredstev: |
– dovoljenje za opravljanje dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu; |
– dokazilo o registraciji dejavnosti, kolikor upravičenec pomoči še nima
dovoljenja za opravljanje dejavnosti; |
– dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni
naložbi; |
– predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s
predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; |
– projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh
stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; |
– poslovni načrt za izvedbo naložbe s predračunom stroškov, kadar skupna
vrednost naložbe presega 50.000 EUR; |
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. |
Intenzivnost pomoči: |
– do 50 % upravičenih stroškov. |
Najvišji znesek pomoči za posamezno naložbo lahko znaša največ 5.000 EUR
na kmetijsko gospodarstvo. |
Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi
z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz 18. člena
tega pravilnika. |
|
21. člen |
Ukrep 7: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju
nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja |
Cilj pomoči je doseganje višje ravni strokovne izobraženosti in
usposobljenosti kmetov in njihovih družinskih članov s področja
nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja kmetijskih
proizvodov, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje. |
Upravičeni stroški: |
– stroški kotizacije in šolnin za tečaje, seminarje, predavanja in
strokovne ekskurzije povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo
in trženjem kmetijskih proizvodov; |
– stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede povezane z
nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih
proizvodov; |
– stroški strokovnih gradiv, pomembnih za izobraževanje in usposabljanje
povezano z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem
kmetijskih proizvodov; |
– stroški udeležbe na sejmih, povezanih z nekmetijskimi dejavnostmi ter
predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov. |
Upravičenci do pomoči: |
– pravne in fizične osebe ter njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo z
nekmetijsko dejavnostjo ter predelavo ali trženjem na kmetijskem
gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima
sedež na območju občine. |
Pogoji za pridobitev sredstev: |
– račun oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja
pomoč; |
– program izobraževanja oziroma usposabljanja povezanega z nekmetijskimi
dejavnostmi na kmetiji, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov; |
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. |
Intenzivnost pomoči: |
– do 100 % upravičenih stroškov. |
Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi
z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz 18. člena
tega pravilnika. |
|
22. člen |
UKREP 8: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja
podeželja |
Namen ukrepa je sofinanciranje tehnične pomoči za boljšo učinkovitost in
strokovnost primarnih kmetijskih pridelovalcev, ki jo skozi svoje
delovanje in aktivnosti izvajajo društva in združenja na področju
kmetijske dejavnosti. |
Upravičenci do pomoči: društva in združenja, ki delujejo na področju
kmetijske dejavnosti. |
Upravičeni stroški: |
– na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na
kmetijskem gospodarstvu se pomoč dodeli za kritje stroškov organiziranja
in materialnih stroškov za izvedbo programov usposabljanja (predavanja,
informativna izobraževanja, krožki, tečaji, strokovne ekskurzije ...)
kot so najem prostora, honorar izvajalcu, oglaševanje, gradivo za
udeležence; |
– stroški publikacij (katalogov, spletišč), ki predstavljajo dejanske
podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev danega
proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne in imajo zadevni
proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo v publikaciji (kritje
stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve
internetne strani). |
Pogoji za pridobitev pomoči: |
Vlogo za dodelitev sredstev vlagajo društva in združenja s področja
kmetijske dejavnosti na sedež občine na osnovi objavljenega javnega
razpisa. Pogoj za pridobitev sredstev je, da ima društvo ali združenje
vsaj deset članov in da je v društvo ali združenje včlanjenih vsaj pet
članov iz Občine Rogaška Slatina. |
Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: vloga, finančno
ovrednoten program dela za tekoče leto, finančno poročilo za preteklo
koledarsko leto, dokazilo o ustreznem številu članstva in ostalo
dokumentacijo, zahtevano v javnem razpisu. |
Intenzivnost pomoči: |
– do 50 % upravičenih stroškov; |
– najvišji znesek dodeljene pomoči za društva, združenja do 2.000 €/
program letno. |
|
23. člen |
(obveznosti prejemnika pomoči in občine) |
(1) Prejemnik podpore mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt
transakcijski račun v Republiki Sloveniji. |
(2) Prejemnik mora k vlogi predložiti: |
– pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec
oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de
minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu; |
– pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste
upravičene stroške in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči de
minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter
intenzivnosti pomoči po drugih predpisih; |
– seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri
skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana
podjetja; |
– izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov, vezano na določilo
sedmega odstavka 21. člena tega pravilnika. |
(3) Občina bo z odločbo pisno obvestila prejemnika: |
– da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije
(EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108
Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU
L 352, 24. 12. 2013), |
– o odobrenem znesku de minimis pomoči. |
|
V. NADZOR IN SANKCIJE |
|
24. člen |
(nadzor in sankcije) |
(1) Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj
kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku oziroma
javnem razpisu, spremlja in preverja pri prejemnikih občinska strokovna
služba, pristojna za področje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, ki
jo pooblasti župan. Namenskost porabe ugotavlja tudi nadzorni odbor
občine. |
(2) V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik
vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi
obrestmi, če se ugotovi: |
– da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko
porabljena; |
– da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal
neresnične podatke; |
– da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil
finančna sredstva. |
(3) V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev,
upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za
naslednji dve leti. |
|
VI. HRAMBA DOKUMENTACIJE |
|
25. člen |
Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki
je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset let od
datuma prejema pomoči iz tega pravilnika. |
Občina mora voditi natančne evidence z informacijami o dodeljenih
pomočeh in dokazili o izpolnjevanju pogojev deset let od dneva zadnje
dodelitve pomoči po tem pravilniku. |
|
VII. KONČNE DOLOČBE |
|
26. člen |
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o
dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v
Občini Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 75/07). |
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
Določbe tega pravilnika se v delu, ki se nanaša na dodelitev pomoči po
Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014/EU, začnejo uporabljati po objavi
obvestila župana v Uradnem listu Republike Slovenije o pridobitvi
potrdila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o državni
pomoči z identifikacijsko številko pomoči. |
|
Št. 0320-0005/2015-01 |
Rogaška Slatina, dne 24. junija 2015 |
|
Župan |
Občine Rogaška Slatina |
mag. Branko Kidrič l.r. |
|