Na podlagi 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Ur. list RS, št. 33/07) in 16. člena statuta Občine Gornji Grad (Ur. glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 14/07) je Občinski svet Občine Gornji Grad na 25. redni seji, dne 01.10.2009, sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA KAMNOLOM LENART PRI GORNJEM GRADU

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za kamnolom Lenart pri Gornjem Gradu (v nadaljevanju kratko: podrobni načrt).

2. člen

(prostorske ureditve in ukrepi, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom)

Podrobni načrt obravnava način izkopa in oblikovanje odkopnega polja, pogoje za umestitev objektov in naprav, prometne, energetske in komunalne ureditve, ukrepe za sanacijo kamnoloma, ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in varnostne ukrepe pred nesrečami.

3. člen

(sestavni deli in izdelovalec podrobnega načrta)

Podrobni načrt sestavljajo

- opisi (obrazložitve);

- grafični prikazi:

- izsek iz kartografskega dela k planu Občine Gornji Grad, M 1:20000 (1)

- izsek iz kartografske dokumentacije k planu Občine Gornji Grad, M 1:5000 (2)

- prikaz ureditvenega območja na načrtu parcele, M 1:1000 (3)

- prikaz ureditvenega in ožjega vplivnega območja na geodetskem načrtu, M 1:1000 (4)

- načrti umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav

s sosednjimi območji:

- ureditvena situacija ob zaključku odkopavanja, M 1:1000 (5.1.)

- načrt odkopavanja, M 1:1000 (5.2.)

- značilni prerezi skozi teren s prikazom odkopanih površin, M 1:1000 (5.3.)

- načrt biotehnične sanacije, M 1:1000 (5.4.) ter

- priloge:

- izvleček iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Gornji Grad (1)

- prikaz stanja prostora (2)

- navedba strokovnih podlag na katerih temeljijo rešitve (3)

- smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora (4)

- obrazložitev in utemeljitev podrobnega načrta (5)

- povzetek za javnost (6)

Podrobni načrt je izdelalo projektivno podjetje ARHENA, s številko projekta Ap230/06, avgusta 2006.

Priloga podrobnega načrta je tudi samostojni elaborat z naslovom Okoljsko poročilo za OPPN za kamnolom Lenart pri Gornjem Gradu, št. projekta: OP-01/07, izdelal EKO inženiring, aprila 2008.

II. OBMOČJE OBRAVNAVE S PODROBNIM NAČRTOM TER VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI

4. člen

(ureditveno območje)

Ureditveno območje prostorskega načrta je določeno v prostorskih sestavinah plana Občine Gornji Grad. Območje meri 10.930 m2. Meja ureditvenega območja poteka po parceli št. 558/1, v katastrski občini Lenart pri Gornjem Gradu, v Občini Gornji Grad. Potek meje definirajo mejne točke - koordinate pridobivalnega prostora.

Rudniški prostor vključuje, poleg ureditvenega območja, zemljišče s pristopno potjo.

Ožje vplivno območje (območje omejenih posegov izven ureditvenega območja, oziroma pridobivalnega prostora) vključuje rudniški (pristopni) prostor izven ureditvenega območja ter pas gozda, ki se v celoti odstrani in nadomesti. Ožje vplivno območje je prav tako v celoti na parceli št. 558/1.

5. člen

(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)

Kamnolom Lenart je v Gornjegrajski dolini, ob vznožju hribovja, med potokoma Šokatnica in Kanolščica, pritokoma Drete. Odprti kop je ob cesti, ki povezuje posamezne (samotne) kmetije in vodi k domačiji lastnika in uporabnika kamnoloma. Do regionalne ceste Gornji Grad - Kamnik je cca. 4,0km; po asfaltirani občinski cesti cca. 3,7km, po makadamu pa še cca. 150m.

Najbližji objekti so nižjeležeči objekti domačije (Gmajner) ob odcepu ceste proti kamnolomu, oddaljeni cca. 270m severozahodno od kamnoloma. Drugi bližnji objekti so objekti - domačija lastnika (Bezovšek), višje od kamnoloma, oddaljeni cca. 510m vzhodno.

IV. UMESTITEV KAMNOLOMA S POGOJI OBLIKOVANJA IZKOPA

6. člen

(odkopavanje, parametri etaž)

Prostor, oz. površine namenjene izkoriščanju - odkopavanju merijo 8510 m2.

Odkopavanje bo potekalo v sedmih (7) etažah:

Odkop na osnovni koti bo omejenega obsega. Nadaljuje se odkopavanje na šestih etažah višine po 8,0m in širine od 10,0m do končnih 5,0m. Odkopavanje bo potekalo od etaže na koti +582m navzdol. Dostop bo z etaže, oziroma obstoječega dovoza na koti +574m.

Med etažami se oblikuje strmine v naklonu do 65 stopinj (končni nagib) med 4. in 5. etažo 60 stopinj ter 55 do 52 stopinj; bočne strmine bodo do naklona 45 stopinj; osnovni plato in delovni platoji bodo naklona od 2 do 5 stopinj proti zunanjim robovom.

Odkopno polje v smeri ceste ščiti prostorska zasnova - oblika pridobivalnega prostora, ki ščiti naravno konfiguracijo zemljišča, poraščenega z gozdom, v katero se ne posega. Na delu, severno in južno, oziroma jugovzhodno od uvoza, se napravi zaščita v obliki nasipa.

7. člen

(odkopna metoda)

Sočasno z odpiranjem etaž in v širini največ 5,0m se izvede posek gozda. Les se sproti pospravi, da je preprečeno mešanje lesnih odpadkov s kamnino. V enaki širini se odstranita krovna zemljina, oz. živica (humus) in jalovina, debeline okrog 0,3m.

Način vrtanja in miniranja se določa glede na kvaliteto materiala. Miniranje bo predvidoma 2-krat na leto. Minerska sredstva bodo pripeljana v kamnolom le v času miniranja.

Material se na posameznih etažah pridobiva s pripravo odkopnega polja, oz. z odrivanjem krovne zemlje, vrtanjem, miniranjem in odrivanjem odstreljene in odkopane kamnine na nižje ležeče etaže, oz. na separacijsko napravo, na osnovni etaži. Kamnino se naklada direktno na kamion ali pa se odlaga na površino z zalogami (deponijo).

Jalovina bo uporabljena za sprotno zasipavanje kotanj na robu osnovne etaže ter za oblikovanje varovalnega nasipa v smeri ceste. Živica bo deponirana za potrebe zaključnih sanacijskih in ozelenitvenih del. Deponirana bo znotraj ograjenega prostora in začasno zatravljena.

8. člen

(dostopi)

Dostopi na etaže bodo znotraj pridobivalnega prostora, z osnovne etaže ter preko obstoječe gozdne dovozne poti, ki je izven ureditvenega območja, priključena na cesto skozi kamnolom. Pot izven ureditvenega območja bo služila le za dovoz delovne mehanizacije in opreme ter materiala za prekrivanje etaž, oziroma sanacijske ukrepe.

V. LOKACIJSKI POGOJI IN USMERITVE ZA GRADNJO IN POSTAVITEV OBJEKTOV IN NAPRAV TER DEPONIJ

9. člen

(umestitev objektov in naprav ter deponij)

Objekti in naprave, ki se uporabljajo v delovnem procesu v kamnolomu so mobilne ali (pol) mobilne in bodo nameščene na osnovni etaži na koti +550m nmv. Objekti in naprave se umeščajo v ograjenem območju, skladno z zahtevami tehnologije odkopavanja, ob upoštevanju veljavnih varnostnih predpisov, oz. odmikov in se določajo z rudarskim projektom.

Edina trajna objekta, oz. ureditve so pretakališče in sistem zadrževanja padavinskih vod, oz. usedalnik, katerih končna velikost in umestitev se natančno določijo v rudarskem projektu.

V rudarskem projektu se določijo deponija pokrovne zemljine (živice) in način odlaganja ter deponija jalovine in deponije peskov (kamnine v razsutem stanju).

V ograjeno območje na osnovni etaži se lahko postavljajo tudi drugi objekti in naprave, ki so neposredno ali posredno v funkciji pridobivanja kamna in ne povzročajo onesnaževanja okolja, večja od dopustnih vrednosti.

10. člen

(objekti in naprave)

1. Pretakališče - armiranobetonska ploščad, bo okvirnih zunanjih mer 12,00m x 5,00m; na njej bodo pretakali goriva in maziva in opravljali eventualna manjša popravila strojev, oz. mehanizacije. Derivate bodo dovažali sproti. Manjša količina (dnevna poraba) bo deponirana na pretakališču.

2. Predvidena je uporaba, oz. postavitev (pol)mobilne ali mobilne separacije (na tovornjaku), kapacitete do 60 ton na uro. Naprava je orientacijskih (delovnih) mer 10,00m (dolžina) x 3,00m (širina) x 3,00m (višina). K napravi sodijo zalogajnik (na koti 558,0m) in sito ustrezne površine. Za transportiranje vhodne in izhodne kamnine ter skladiščenja gotovih peskov bodo nameščeni transportni trakovi.

Zabojnik za zaposlene bo zunanjih mer 6,0m x 2,5m x 2,6m. V njem bodo zavetje z omarico za prvo pomoč, priročna pisarna, garderoba in kemično stranišče (lahko tudi v posebni enoti - zabojniku). Ob zabojniku se namesti rezervoar za sanitarno vodo, ki se jo dovaža.

Zabojnika, oz. posoda za komunalne odpadke in zabojnik, oz. posoda za posebne in nevarne odpadke, primerne velikosti, bosta na posebnem prostoru.

Kamnolom bo ograjen z žično ograjo višine, najmanj 1,80m, ki bo preprečevala dostop v kamnolom nezaposlenim in živalim. Vhod, oz. uvoz na osnovno etažo ter dostop na etažo na koti +574m nmv bosta skozi vrata (rampa).

VI. BIOTEHNIČNA SANACIJA

11. člen

(sanacijski ukrepi)

Del projekta odkopavanja je tudi načrt sanacije, oziroma rekultivacije. S sanacijskimi ukrepi je potrebno zagotoviti stabilnost novonastalih reliefnih oblik, umetno pospešiti sicer naravne procese ter se, kolikor je mogoče, približati poprejšnjem stanju in izgledu krajine na območju kamnoloma.

Celoviti sanacijski ukrepi bodo mogoči po zaključku odkopavanja; odkopavanje se zaradi majhnih razsežnosti vrši praktično po vsej širini kamnoloma hkrati.

V fazi odkopavanja se izvaja le omejena sanacija, oz. tisti ukrepi, ki varujejo pred erozijo robna območja in prehode v zunanji prostor izven pridobivalnega prostora in omogočajo nadzorovano odvajanje padavinskih voda iz območja. Sanirajo, zasadijo se z ustrezno vegetacijo nasipi ob cesti.

Osnovna etaža lahko ohrani neravno obliko, na delih kjer se predvidi nova vegetacija. Na zunanjih straneh je predviden mehak prehod iz osnovne etaže k kamnitim brežinam, oz strminam. Mehak prehod se izvede tudi iz pete etaže v zaledje, tako da se šesta etaža v večjem obsegu zasuje z jalovino. Posamezne etaže se na delih nasuje z deponirano živico. Dno kamnoloma se, po odstranitvi naprav, prav tako rekultivira: sprednji, ravnejši del zatravi in nadaljevanje v notranjost in prehod v strmine pa zasadi z višjo in visoko gozdno vegetacijo. Razpoke v strminah se maksimalno napolni z zemljino in zasadi s primerno gozdno vegetacijo. Iz dna kamnoloma se izvede nadzorovano odvajanje padavinskih voda preko načrtovanega zadrževalnika.

Za uspešno rast in razvoj vegetacije so najmanj ugodne razmere na območju strmejših delov. Zaradi varnosti in za kasnejši uspešen potek naravnih procesov zaraščanja je odstraniti labilne kamnite bloke in zaokrožiti spodkopane robove oziroma previsne dele.

Največ pozornosti je posvetiti območju na prehodu iz kamnoloma v gozd. Stabilnost gozdnega roba je ključnega pomena za kasnejše širjenje vegetacije v notranjost kamnoloma. V širini od nekaj do 10m širokem območju na stiku kamnoloma in obstoječe gozdne vegetacije je pred zaključnim odkopavanjem odstraniti vso obstoječo drevnino in jo zasaditi z novimi grmovnicami in drevnino, ki bodo predstavljali nov gozdni rob.

12. člen

(dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)

Dopustna so smiselna odstopanja pri odkopavanju, ki jih narekuje tehnologija odkopavanja in razmere na terenu, vendar le znotraj meja pridobivalnega prostora, oz. meje prostora izkoriščanja, določene v grafičnih prikazih.

Umestitev trajnih objektov (pretakališče in usedalnik) se natančno določi v projektu odkopavanja in sanacije.

Ograjo je dopustno postaviti do 10m od roba ureditvenega območja, oziroma pridobivalnega prostora, v notranjost, na parceli št. 558/1, razen v smeri ceste, kjer je zahtevan odmik najmanj 4,0m.

VI. INFRASTRUKTURA KAMNOLOMA

13. člen

(promet)

Kamnolom, osnovna etaža na koti +550m nmv, tudi ograjen manipulacijski prostor, je dostopna neposredno z lokalne makadamske ceste, ki vodi skozi ureditveno območje, na jugozahodni strani.

Uvoz na osnovno etažo, oz. v ograjeno območje, ustrezne širine in radijev zavijanja, se predvidi na enem, preglednem mestu. Opremi se z zaporo - vrati ali rampo. V območje kamnoloma je še omogočen dostop iz gozdne ceste, ki se na lokalno priključi kakih 120m višje in se prav tako opremi z zaporo.

Na koti osnovne etaže se naklada kamnina na kamione. Poti na etaže (v času odkopavanja) bodo širine do 4,0m in v useku (varnostna zaščita).

Povozne površine je ustrezno vzdrževati.

Mirujoči promet (parkiranje) je zadržati izven ograjenega območja, ob uvozu.

Med občino in investitorjem se sklene dogovor o izvedbi sanacije škode, ki nastane zaradi obratovanja kamnoloma, na lokalni cesti LC Gornji Grad-Lenart-Kosov Brod in javni poti JP Gmajner-Kokalj, ter o delitvi stroškov v zvezi s popravilom teh cest.

14. člen

(energija)

Energija, ki jo potrebujejo naprave v kamnolomu, se pridobiva iz lastnega agregata, ki je lahko samostojen ali pa sestavni del mobilne separacijske naprave.

Dela se opravljajo le v dnevnem času. Razsvetljave v kamnolomu ne bo.

15. člen

(komunalna infrastruktura)

V območju ni (javnega) vodovodnega omrežja. Sanitarno vodo bodo dovažali. Predvidena je postavitev montažne cisterne ustrezne prostornine. Voda bo odtekala v odvodnik meteornih voda.

Za potrebe zaposlenih bo nameščeno mobilno kemično stranišče.

16. člen

(odvajanje padavinskih in tehnoloških vod)

Padavinske vode z etaž in nasipa bodo odvajane v usedalnik - triprekatni objekt, s komorami za umirjanje hitrosti vode, najmanjše velikosti 9,3m x 2,4m x 1,5m, oz. volumna 25,0 m3, ter naprej po kanalu do obcestnega jarka.

Padavinske vode s pretakališča, opremljenega z lovilcem olj, bodo odvajane preko usedalnika.

VII. REŠITVE V ZVEZI Z VARSTVOM IN ZAŠČITO OKOLJA

17. člen

(vodnogospodarski ukrepi)

Zagotoviti je nadzorovano in učinkovito odvajanje meteornih vod. Zato je zagotoviti ukrepe iz člena 18 tega odloka.

18. člen

(onesnaževanje voda, hrup in prah)

Pri vrtanjih, miniranju in drobljenju se morajo uporabljati taka tehnična sredstva in postopki, da bodo emisije v zemljo in v zrak (onesnaženje podtalne vode, vibracije in prašenje) v okviru zakonsko določenih mejnih vrednosti.

Kamnolom je sredi gozda. Najbližji stanovanjski objekt je oddaljen 270m; hrupa in prašenja ni pričakovati.

Del vode za eventualno polivanje površin je na voljo v zadrževalniku padavinskih voda.

19. člen

(odpadki)

V območju kamnoloma so, v delovnem procesu, prisotni posebni odpadki (odpadna olja in maščobe, ostanki embalaže, razstreliva, ipd.) ter komunalni odpadki.

Posebne odpadke se zbira ločeno, v posebnih posodah, v območju urejanja, od koder jih odstranjuje pooblaščena organizacija.

Komunalne odpadke se zbira v posebni posodi in jih odvaža na mesto, od koder jih bo odstranjevala pooblaščena komunalna služba.

20. člen

(varstvo dediščine)

Pri vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim: ob morebitnih arheoloških najdbah je potrebno poskrbeti, da ostanejo le-te nepoškodovane, na mestu odkritja, o najdbi pa je obvestiti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

VIII. ZAPOREDJE IZVAJANJA OPPN

21. člen

(zaporedje izvajanja del)

Odkopavanja in sanacija kamnoloma se bodo odvijala v treh fazah:

- izvedba osnovnih ureditev na osnovni etaži (pretakališče, sistem zbiranja, zadrževanja in odvajanja padavinskih voda) in varstvenih ukrepov (nasipi, ograja),

- nadaljevanje odkopavanja z izvajanjem osnovnih sanacijski ukrepov v dopustnih mejah, oz. obsegu (1. faza) in

- ukrepi končne, biotehnične sanacije (2. faza).

IX. UKREPI ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO

22. člen

(varnostni ukrepi)

Prostor, oz. površine pridobivanja se ogradi z mrežasto ograjo višine 1,80 do 2,0m s katero se preprečuje dostop v območje pridobivanja nezaposlenim in divjadi. Vhod oz. uvoz v območje bo varovan z vrati oziroma rampo.

Območje bo opremljeno z ustreznimi opozorilnimi napisi.

Zagotoviti je varen umik zaposlenih in premoženja, pogoje za omejevanja širitve požara, prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Vir za zadostno oskrbo z vodo v bližini je potok Kanolščica, le ob visokem vodostaju.

Upoštevati je možnost tveganja zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in mehanizacije v procesu pridobivanja kamna.

X. KONČNE DOLOČBE

23. člen

(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)

Pri projektiranju so dopustna smiselna in strokovno utemeljena odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev v projektu odkopavanja in sanacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zasnovane rešitve in s katerimi se ne posega izven meja, določenih s tem načrtom.

24. člen

(vpogled)

Podrobni načrt je, skupaj z odlokom, na vpogled na Občini Gornji Grad in na Upravni enoti Mozirje.

25. člen

(inšpekcijski nadzor)

Nadzor nad izvajanjem določil odloka o podrobnem načrtu izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

26. člen

(mesto objave)

Ta odlok prične veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu zgornjesavinjskih občin.

Številka: 3505-0003/2009

Datum: 01.10.2009

Župan Občine Gornji Grad:

Stanko Ogradi, l.r.