|
Na
podlagi 61. člena
Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št.
94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF), 3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št.
32/1993, 30/1998, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011), 149. člena
Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/
(Uradni list RS, št. 39/2006-UPB1,
49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl.US: U-I-51/06-10, 33/2007-ZPNačrt,
57/2008-ZFO-1, 70/2008, 108/2009-ZPNačrt-A, 108/2009, 48/2012, 57/2012),
3. člena
Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8),
Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/2012),
Uredbe o
metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih
javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) in
16. člena
Statuta občine Preddvor (Uradni list RS, št. 8/2009, 1/2011)
je Občinski svet Občine Preddvor na svoji 25. seji dne 11.12.2013
sprejel |
|
ODLOK |
|
o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno
vodo v Občini Preddvor |
|
1. Splošne določbe |
|
1. člen |
|
(uporaba izrazov) |
|
V
odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se
uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. |
|
2. člen |
|
(javna služba) |
|
(1) Ta
odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe
varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) v
Občini Preddvor (v nadaljevanju: občina). |
|
(2) V
okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih
objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo
ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali. |
|
(3) Ne
glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba
nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter
nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede
na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če: |
|
1. se voda uporabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je
treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in
|
|
2. iz
vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja
emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo. |
|
(4)
Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo
zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje: |
|
1. oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu,
kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe, |
|
2. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin,
|
|
3. oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,
|
|
4. oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni
rabi, in |
|
5.
oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi
iz drugega odstavka tega člena, če letna količina ne presega 50m3.
|
|
3. člen |
|
(uporabniki javne službe) |
|
(1)
Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega
inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj
zagotavlja javna služba. |
|
(2) Če
je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko
obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden
od solastnikov, če je med njimi dosežen pisni dogovor. |
|
(3) V
večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema
pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov
javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev
stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja
upravljanje večstanovanjskih stavb. |
|
(4)
Uporabniki javne službe iz 1. in 2. točke četrtega odstavka 2. člena
tega odloka so izvajalci državnih ali občinskih javnih služb ali
upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se
odvzema iz javnega vodovoda. |
|
(5)
Uporabnik javne službe iz 3. in 4. točke četrtega odstavka 3. člena tega
odloka je občina. |
|
(6)
Evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda, določitev
plačnika ter plačilo storitev javne službe za uporabnike javne službe iz
četrtega in petega odstavka tega člena se izvaja v skladu z določili
tega odloka. |
|
4. člen |
|
(vsebina odloka) |
|
S tem
odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:
|
|
- organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
|
|
- vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorska
razporeditev, |
|
- pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
|
|
-
pravice in obveznosti uporabnikov, |
|
- vire financiranja javne službe in način njenega oblikovanja,
|
|
- vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne
službe, ki so lastnina občine, |
|
- cene storitev javne službe,
|
|
- javna pooblastila izvajalca javne službe,
|
|
- nadzor nad izvajanjem javne službe,
|
|
- kazenske določbe.
|
|
5. člen |
|
(uporaba predpisov) |
|
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena
tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo
republiški predpisi s področja varstva okolja. |
|
6. člen |
|
(pomen izrazov) |
|
(1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji
pomen: |
|
1. pitna voda je voda iz javnih sistemov za oskrbo s pitno
vodo, voda za pakiranje in predpakirana voda namenjena javni rabi;
|
|
2. priprava pitne vode je obdelava pitne vode s postopki,
ki zagotavljajo skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu
s predpisi, ki urejajo pitno vodo; |
|
3. kapnica je prestrežena padavinska voda, ki je ustrezno
pripravljena in shranjena v zbiralnikih in namenjena samooskrbi objekta
s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev; |
|
4. izgube pitne vode iz vodovoda so razlika med načrpano
ali odvzeto pitno vodo iz zajetja ali zajetij s pitno vodo, ki napaja
vodovod in pitno vodo, ki je iz vodovoda dobavljena uporabnikom storitev
javne službe, uporabnikom posebnih storitev ali prebivalcem pri lastni
oskrbi s pitno vodo; |
|
5. javna površina je površina objekta ali dela objekta
državne ali lokalne gospodarske javne infrastrukture, ki ima status
grajenega javnega dobra po predpisih, ki urejajo graditev objektov. Za
javno površino štejejo tudi površine javnih zelenic in površine zemljišč
v javnih parkih; |
|
6. vodovarstveno območje je območje, določeno v skladu s
predpisi, ki urejajo vode; |
|
7. zajetje za pitno vodo je objekt, ki je namenjen
neposrednemu odvzemu pitne vode iz vodnega telesa za oskrbo s pitno
vodo; |
|
8. rezervno zajetne za pitno vodo je objekt, ki je kot
aktivna rezerva namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za
oskrbo javnega vodovoda s pitno vodo; |
|
9. sistem za oskrbo s pitno vodo (vodovod) je sistem
elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne
naprave, ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del
rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično
ločen od drugih vodovodov; |
|
10. lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba
prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v
skladu s predpisi, ki urejajo |
|
upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe
ne izvajajo; |
|
11. posebna storitev je oskrba s pitno vodo iz javnega
vodovoda, ki se ne šteje za javno službo po tem odloku; |
|
12. upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki je v
skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe, pridobila
pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja
storitev javne službe; |
|
13. upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična
oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o
njegovem upravljanju; |
|
14. odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne
napeljave z obračunskim vodomerom; odjemno mesto je tudi mesto, kjer se
izvaja odjem vode iz javnega vodovoda v skladu s prvo in četrto alinejo
četrtega odstavka 2. člena; |
|
15. obračunski vodomer je vodomer, s katerim se meri
poraba pitne vode iz javnega vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim
mestom in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe;
|
|
16. priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na
javni vodovod je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in
njegova oprema; priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe
ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo
javne infrastrukture; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto
in obračunski vodomer, so sestavni del priključka na javni vodovod;
|
|
17. javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska
gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del
javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov,
ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom; |
|
18. primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi
povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani
in črpališča, ki so namenjena transportu pitne vode od enega ali več
vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in
oprema primarnega vodovoda so občinska javna infrastruktura;
|
|
19. sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi
povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje in
zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem
vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na
posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi
vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti in vodovodno omrežje za
vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema
sekundarnega vodovoda so občinska javna infrastruktura. Priključki stavb
na sekundarni vodovod niso objekti, oz. oprema javne infrastrukture;
|
|
20. transportni vodovod je transportni vodovod v skladu s
predpisom, ki ureja določitev vodne infrastrukture; |
|
21. zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v
lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s
pitno vodo; |
|
22. interna vodovodna napeljava je vodovodno omrežje znotraj
stavb in objektov, ki ni del javnega vodovoda; |
|
23. zunanje hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in
naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo s pitno vodo dovaja do
zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje
priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne
črpalke; hidranti na javnem vodovodu, ki so namenjeni izključno
obratovanju vodovoda, niso del zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje
požarov; |
|
24. območje javnega vodovoda je območje, ki vključuje območja
poselitve, obstoječa in predvidena poselitvena območja ali njihove dele
ter posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, za katere občina
zagotavlja izvajanje javne službe ali je v občinskih predpisih zanje
predvideno izvajanje javne službe iz enega javnega vodovoda;
|
|
25. območje poselitve je območje, določeno v operativnem programu
oskrbe s pitno vodo; |
|
26. obstoječe poselitveno območje je naselje in območje, ki je z
ustreznim prostorskim aktom, uveljavljenim najpozneje uveljavitve tega
odloka, določeno za širitev naselja; |
|
27. predvideno poselitveno območje je v skladu s predpisi s
področja urejanja prostora določeno območje za širitev naselja, razen
območij iz prejšnje točke; |
|
28. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o
objektih gospodarske javne infrastrukture; |
|
29. zbirni kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o
omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi
Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo
prostorsko načrtovanje. |
|
(2) Drugi izrazi
uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v
republiških predpisih s področja izvajanja javne službe. |
|
2. Organizacijska in
prostorska zasnova opravljanja javne službe |
|
7. člen |
|
(oblika zagotavljanja javne službe) |
|
(1) Javna služba se
opravlja v obliki javnega podjetja na območju naselij: Bašelj, Hraše pri
Preddvoru, Kokra, Možjanca, Potoče in Tupaliče, in s podelitvijo
koncesije, na območju naselij: Breg ob Kokri, Hrib, Mače, Nova vas,
Preddvor, Spodnja Bela, Srednja Bela in Zgornja Bela v občini.
|
|
(1)
Javna služba se opravlja v obliki javnega podjetja na območju naselij:
Bašelj, Hraše pri Preddvoru, Kokra, Možjanca, Potoče in v delu Tupalič,
in s podelitvijo koncesije, na območju naselij: Breg ob Kokri, Hrib,
Mače, Nova vas, Preddvor, Spodnja Bela, Srednja Bela, v delu naselja
Tupaliče in Zgornja Bela v občini. |
|
(2) Izvajalci javne
službe iz prvega odstavka tega člena so upravljavci javnega vodovoda na
območju naselja v občini, kjer zagotavljajo opravljanje javne službe.
|
|
3. Vrste in obseg
storitev javne službe |
|
8. člen |
|
(vrsta in obseg storitev javne službe) |
|
(1) V okviru storitev
javne službe upravljavec javnega vodovoda zagotavlja: |
|
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s
predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s
pitno vodo, |
|
2. obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o
njihovih obveznostih in izvajanju javne službe, |
|
3. redno vzdrževanje javnega vodovoda,
|
|
4. redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih
omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred
požari, |
|
5. redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod,
|
|
6. vodenje evidenc v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno
vodo, |
|
7. poročanje v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
|
|
8. izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu z določili uredbe, ki
ureja oskrbo s pitno vodo, |
|
9. izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s
predpisi, ki urejajo pitno vodo, |
|
10. monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za
pitno vodo, |
|
11. monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s
pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring zajetja
za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če
se ta odvzame iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega
dovoljenja ali koncesije, |
|
12. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v
skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja, |
|
13. občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,
|
|
14. izdelava programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem
vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, |
|
15. izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi
onesnaženja, |
|
16. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni
vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega
vodovoda in |
|
17. priključevanje
novih uporabnikov javne službe. |
|
(2) Monitoring
kemijskega in mikrobiološkega stanja iz 10. točke prejšnjega odstavka se
izvaja na tistih zajetjih za pitno vodo, za katera je to določeno v
programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki
ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki
ureja kakovost površinskih voda. |
|
(3) Redno vzdrževanje
priključkov iz pete točke prvega odstavka tega člena obsega:
|
|
- preverjanje in redno
vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov
na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je
priključek vodotesen, |
|
- zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s
predpisi, ki urejajo meroslovje, in |
|
- interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov
(npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega
vodomera in podobno). |
|
9. člen |
|
(program oskrbe s pitno vodo) |
|
(1) Javna služba se izvaja v skladu s programom oskrbe s pitno
vodo, ki ga mora pripraviti izvajalec javne službe v skladu s predpisom,
ki ureja oskrbo s pitno vodo. |
|
(2) Izvajalec javne službe mora uporabnikom javne službe
omogočiti vpogled v potrjen program oskrbe s pitno vodo na sedežu
izvajalca javne službe. |
|
4. Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe |
|
4.1 Opremljenost naselij z javnim vodovodom |
|
10. člen |
|
(opremljenost naselij) |
|
(1) Območje naselij poselitve s petdeset (50) ali več prebivalci
s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev
s stalnim prebivališčem na hektar mora biti opremljeno z javnim
vodovodom. |
|
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom
opremljeno tudi območje poselitve z manj kot petdeset (50) prebivalcev s
stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet
prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju
poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s
pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta
hkrati izpolnjena naslednja pogoja: |
|
1. da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot
petdeset (50) prebivalcev s stalnim prebivališčem in |
|
2. da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega
vodovoda manjša od 10m3 pitne vode na dan. |
|
(3) Predvidena poselitvena območja morajo biti pred začetkom
uporabe stavb na njih opremljena z javnim vodovodom, če je predvideno,
da bodo na njih izpolnjeni pogoji iz prvega ali drugega odstavka tega
člena. |
|
4.1.1 Oskrba s pitno vodo v naselju, ki je opremljeno z javnim vodovodom |
|
11. člen |
|
(priključitev na javni vodovod) |
|
(1) Stavba ali gradbeni inženirski objekt iz drugega odstavka 2.
člena tega odloka, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se
izvaja javna služba, morata biti priključena na javni vodovod v skladu z
določili tega odloka. |
|
(2) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali
gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno
merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom. |
|
(3) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezen del stavbe
(stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z
ločenimi obračunskimi vodomeri. |
|
(4) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenim inženirskem
objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko
dostopa izvajalec javne službe. |
|
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na
kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo
zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega
vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem
odjemnem mestu. |
|
(6) Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora
zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se
priključuje na javni vodovod. |
|
(7) Soglasje za priključitev stavbe na javni vodovod izda
upravljavec javnega vodovoda, v skladu z določili zakona, ki ureja
graditev objektov in zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Soglasje
za priključitev so pogoji upravljavca javnega vodovoda, s katerimi se
določi lokacija priključka in tehnični pogoji, ki morajo biti
izpolnjeni, da bo mogoča priključitev stavbe na javni vodovod in da bo
zagotovljeno nemoteno obratovanje javnega vodovoda. |
|
(8) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na
poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo sicer zagotavlja s
storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi
oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s
pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: |
|
- oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od
javnega vodovoda je večja od 200 m, |
|
- je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega
objekta na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški.
|
|
12. člen |
|
(prepoved priključitve na javni vodovod) |
|
(1) Stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ni urejeno v skladu s
predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in
predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske
odpadne vode, izvajalec javne službe ne sme priključiti na javni
vodovod. |
|
(2) Če lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo
pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil
vodne pravice s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe
ali gradbenega inženirskega objekta, v delu, ki se nanašajo na rabo
pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ne sme
priključiti na javni vodovod. |
|
13. člen |
|
(odstranitev priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na
javni vodovod) |
|
(1) Odstranitev priključka stavbe ali gradbenega inženirskega
objekta na javni vodovod je dovoljena v primerih odstranitve stavbe ali
inženirskega objekta, ki je priključena na javni vodovod. |
|
(2) Odstranitev
priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali
gradbenega inženirskega objekta. O odstranitvi priključka stavbe ali
gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod mora lastnik stavbe ali
gradbenega inženirskega objekta obvestiti upravljavca javnega vodovoda
najmanj trideset (30) dni pred začetkom del. Lastnik stavbe ali
gradbenega inženirskega objekta mora preverjanje izvedbe odstranitve
priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod
dopustiti upravljavcu javnega vodovoda in za storitve plačati v skladu s
cenikom storitev iz 42. člena tega odloka. |
|
14. člen |
|
(gospodarna in varna raba zajetij za pitno vodo) |
|
(1) Investitorji in
načrtovalci novih javnih vodovodov, lastniki javnih vodovodov in
upravljavci javnih vodovodov morajo zagotavljati gospodarno in varno
rabo zajetij za pitno vodo v skladu z merili iz tega člena. |
|
(2) Merila iz tega
člena je treba upoštevati pri pripravi izvedbenih prostorskih
dokumentov, izboru variante oskrbe s pitno vodo, načrtovanju in gradnji
novega javnega vodovoda ter investicijskem vzdrževanju obratujočega
javnega vodovoda ob hkratni presoji ekonomske upravičenosti.
|
|
(3) Merila iz tega
člena je treba upoštevati tudi pri vzdrževanju in upravljanju
obratujočega javnega vodovoda. |
|
(4) Pri načrtovanju in
gradnji novega javnega vodovoda je treba prednostno zagotavljati, da se
poveča območje obratujočega javnega vodovoda. |
|
(5) Če povečanje
območja obratujočega javnega vodovoda ni mogoče zaradi nezadostne
zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ima obnova oziroma
rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda s katero se poveča njegova
zmogljivost, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred
zagotavljanjem novih zajetij za pitno vodo. |
|
(6) Če povečanje
območja obratujočega javnega vodovoda ni mogoče zaradi nezadostnih
količin pitne vode iz zajetij za pitno vodo obratujočega javnega
vodovoda, ima povečanje zmogljivosti zajetij za pitno vodo obratujočega
javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obstoječimi zajetji
za pitno vodo prednost pred zagotavljanjem novih zajetij za pitno vodo
za nov javni vodovod. |
|
(7) Če je za povečanje
območja obratujočega javnega vodovoda treba zagotoviti nova zajetja za
pitno vodo, ima priključitev na nov ali obratujoč transportni vodovod
prednost pred zagotavljanjem novih zajetij za pitno vodo. |
|
(8) Določbe četrtega do
sedmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi v primeru
nezadostnih zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda iz drugih
razlogov. |
|
(9) Ob zagotavljanju
novih zajetij za pitno vodo se ta prednostno usmerjajo na neonesnažene
vodne vire in vodne vire, ki jih je lažje in gospodarneje varovati.
|
|
15. člen |
|
(prednostna raba pitne vode iz vodovoda) |
|
(1) Pri načrtovanju in
zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov se upošteva, da ima raba
vode za oskrbo s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
|
|
(2) Če javni vodovod ne
more zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev
za obratovanje zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov, se viri
za zadostno oskrbo z vodo za gašenje zagotovijo na drug način v skladu s
predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom. |
|
(3) Če se v skladu s
prejšnjim odstavkom požarna varnost zagotavlja z zunanjim hidrantnim
omrežjem za gašenje požarov, ki ni del javnega vodovoda, mora biti to
hidravlično ločeno od javnega vodovoda. S priključkom na javni vodovod
se lahko izvede napajanje požarnega bazena. |
|
(4) V primeru
pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi katerih je
lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec
javnega vodovoda omeji odjem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer
mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami
vode. |
|
16. člen |
|
(rezervne zmogljivosti in varno obratovanje javnega vodovoda) |
|
(1) Javni vodovodi se
načrtujejo tako, da imajo zagotovljena rezervna zajetja za pitno vodo, s
katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega
vodovoda. |
|
(2) Pri načrtovanju
rezervnih zmogljivosti javnih vodovodov se poleg območij poselitve
upoštevajo tudi obstoječa in predvidena poselitvena območja, za katera
je predvideno, da se bodo s pitno vodo oskrbovala iz javnega vodovoda.
|
|
(3) Vsak javni vodovod
mora imeti zagotovljena rezervna zajetja za pitno vodo, iz katerih se
lahko v nujnih primerih zagotavlja oskrba s pitno vodo na območju
javnega vodovoda, vsaj v nujnem obsegu porabe pitne vode, pri čemer se
za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje
in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in
življenje na območju javnega vodovoda. |
|
(4) Rezervno zajetje za
pitno vodo je drugo neodvisno zajetje za pitno vodo, ki napaja isti
javni vodovod. |
|
(5) Za rezervno zajetje
za pitno vodo se lahko šteje tudi drug neodvisen javni vodovod, če je
izveden ustrezen priključek nanj in je v programu oskrbe s pitno vodo
opredeljen režim obratovanja obeh javnih vodovodov v primeru njegove
uporabe. |
|
(6) Šteje se, da je
rezervno zajetje za pitno vodo neodvisno, če se rezervno zajetje ali
zajetja javnega vodovoda iz prejšnjega odstavka nahajajo izven območja
zajetja za pitno vodo, ki je v skladu s predpisom, ki ureja kriterije za
določitev vodovarstvenega območja, določeno za ožje vodovarstveno
območje ali izpolnjuje kriterije za ožje vodovarstveno območje.
|
|
(7) Upravljavec javnega
vodovoda lahko nadomesti rezervna zajetja za pitno vodo z dovažanjem
pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300
prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega
prebivalca zagotoviti najmanj nujni obseg porabe pitne vode iz tretjega
odstavka tega člena. |
|
17. člen |
|
(zmanjšanje vodnih izgub) |
|
(1) Izvajalec javne
službe mora vodne izgube iz javnega vodovoda spremljati in evidentirati
v vodni bilanci. |
|
(2) Izvajalec javne
službe mora pripraviti program ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki je
sestavni del programa oskrbe s pitno vodo. |
|
(3) Občina zagotavlja
izvedbo investicij in investicijskega vzdrževanja v skladu s programom
za zmanjšanje vodnih izgub iz prejšnjega odstavka. |
|
(4) Upravljavec javnega
vodovoda mora zagotavljati izvedbo rednega vzdrževanja in ukrepov za
zmanjšanje vodnih izgub, ki nastajajo pri rednem obratovanju javnega
vodovoda, v skladu s programom ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub iz
drugega odstavka tega člena. |
|
(5) Z izvedbo ukrepov
za zmanjšanje vodnih izgub morata občina in upravljavec javnega vodovoda
vodne izgube zmanjšati na dopustno raven vodnih izgub, določeno v skladu
z metodologijo iz predpisa, ki ureja oskrbo s pitno vodo. |
|
18. člen |
|
(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo) |
|
(1) V stavbi, ki leži
znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni
dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo. |
|
(2) Ne glede na
prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod in
so postopki za priključitev v teku, do priključitve na javni vodovod
lastna oskrba s pitno vodo dovoljena. |
|
(3) Zajetja za pitno
vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo
uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe
voda, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero
je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
|
|
4.1.2
Oskrba s pitno vodo v naselju, ki ni opremljeno z javnim vodovodom |
|
19. člen |
|
(lastna oskrba s pitno vodo) |
|
(1) Lastna oskrba s
pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve in za posamezne dele
stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne zagotavlja javne
službe. |
|
(2) Lastna oskrba
prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve z manj kot
50 prebivalci s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali
enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, če se na
območju poselitve lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s
pitno vodo izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in
sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja: |
|
- da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50
prebivalcev s stalnim prebivališčem in |
|
- da je letna povprečna
zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10m3 pitne vode na
dan. |
|
(3) Zasebni vodovod
mora imeti upravljavca, če oskrbuje: |
|
- eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več
stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem,
|
|
- eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji,
stanovanjskih stavb za posebne |
|
namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali
drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet in stavba
izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in
stavb splošnega družbenega pomena in |
|
- eno ali več stavb ali
gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz
zasebnega vodovoda. |
|
(4) Lastniki zasebnega
vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o upravljanju
zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega
vodovoda pisno obvesti občino. |
|
(5) Ne glede na
prejšnji odstavek se pogodba o upravljanju zasebnega vodovoda ne sklene,
če imajo stavbe iz tretjega odstavka tega člena enega lastnika, ki je
hkrati upravljavec zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega vodovoda mora o
njegovem upravljanju pisno obvestiti občino. |
|
20. člen |
|
(obveznosti upravljavca zasebnega vodovoda) |
|
(1) V okviru lastne
oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega
vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti: |
|
- oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v
skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb,
|
|
- redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda,
|
|
- vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih
nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja
obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, |
|
- nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod,
|
|
- monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi
obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja
za rabo vode iz vodnih virov, |
|
- obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki
ga organizira upravljavec javnega vodovoda, |
|
- meritve količin
dobavljene vode in obračun storitev. |
|
(2) Upravljavec
zasebnega vodovoda, ki opravlja javno službo in upravljavec zasebnega
vodovoda, ki ima oskrbo za lastne potrebe ne more izdajati projektnih
pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu
s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
|
|
21. člen |
|
(vodenje evidence oskrbe s pitno vodo iz zasebnih vodovodov) |
|
(1) V okviru javne
službe morajo upravljavci javnega vodovoda za celotno območje občine,
kjer zagotavljajo storitve javne službe, za stavbe, ki so v skladu z
določbami pravilnika oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov,
zagotoviti: |
|
- vodenje evidenc
zasebnih vodovodov, |
|
- vodenje evidenc zasebnih hidrantnih omrežij in hidrantov,
priključenih na njih, če so oskrbovani iz zasebnih vodovodov,
|
|
- vodenje evidenc vodnih virov in količin, ki se uporabljajo za
odvzem vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, |
|
- vodenje evidenc stavb, ki so oskrbovane s pitno vodo iz
zasebnih vodovodov. |
|
(2) Upravljavec zasebnega vodovoda mora na zahtevo upravljavca
javnega vodovoda podatke iz prejšnjega odstavka posredovati v zahtevani
obliki v roku 30 dni od prejema zahteve. |
|
(3) Stroški priprave podatkov v digitalni obliki, kot jo zahteva
upravljavec javnega vodovoda za vodenje evidence zasebnih vodovodov,
bremenijo uporabnike storitev zasebnega vodovoda. |
|
(4) Upravljavec javnega vodovoda mora dokumentacijo o evidencah v
skladu s tem členom trajno hraniti. |
|
4.2 Evidence |
|
22. člen |
|
(evidence) |
|
(1) Izvajalec javne službe vodi evidenco o:
|
|
- javnih vodovodih, s katerimi upravlja , in območjih javnih
vodovodov, |
|
- uporabnikih javne službe,
|
|
- priključkih na javni vodovod in odjemnih mestih,
|
|
- zajetjih za pitno vodo in rezervnih zajetjih za pitno vodo,
|
|
- vodnih pravicah za zajetja iz prejšnje točke,
|
|
- vodni bilanci javnega vodovoda,
|
|
- vzdrževanju in čiščenju javne infrastrukture, namenjene
izvajanju javne službe, in |
|
- stroških in cenah obveznih storitev javne službe.
|
|
(2) Izvajalec javne službe mora dokumentacijo o evidencah v
skladu s tem členom hraniti najmanj deset let. |
|
4.3 Prekinitve in omejitve oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda |
|
23. člen |
|
(prekinitve oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda) |
|
(1) Upravljavec javnega vodovoda lahko uporabniku javne službe
prekine oskrbo s pitno vodo, če uporabnik s svojim ravnanjem ogroža
nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo drugih uporabnikov javne službe.
|
|
(2) Upravljavec javnega vodovoda prekine oskrbo s pitno vodo na
podlagi predhodnega obvestila in na stroške uporabnika storitve javne
službe v naslednjih primerih: |
|
- če je priključek stavbe na sekundarni vodovod izveden brez
soglasja ali v nasprotju s soglasjem upravljavca javnega vodovoda,
|
|
- če interna vodovodna napeljava ali druge naprave uporabnika
storitve javne službe ovirajo redno dobavo drugim uporabnikom storitev
javne službe ali če je zaradi stanja interne napeljave ali vodomera
ogrožena oskrba drugih uporabnikov storitev javne službe ali je ogrožena
ustreznost vode v javnem vodovodu, |
|
- če brez soglasja upravljavca javnega vodovoda dovoli
priključitev drugega uporabnika storitev javne |
|
službe na svojo interno napeljavo ali če spremeni zmogljivost
svoje napeljave ali če svojevoljno spremeni izvedbo priključka ali
opravi kakršenkoli poseg na obračunskem vodomeru, |
|
- če ne omogoči upravljavcu javnega vodovoda vzdrževati
priključka stavbe na javni vodovod, |
|
- če ne omogoči upravljavcu javnega vodovoda pregleda internih
inštalacij, odvzema vzorca vode ali meritve tlaka na internem omrežju,
|
|
- če ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami upravljavca
javnega vodovoda, |
|
- če ne obnovi priključka stavbe na sekundarni vodovod v skladu z
določili tega odloka, |
|
- če krši objavljene omejitve odvzema vode iz javnega vodovoda,
|
|
- če ne poravna zaračunanih stroškov dobave pitne vode ali
stroškov za izvedena redna vzdrževalna dela na priključku stavbe na
sekundarni vodovod in vodomeru ter overitev vodomera po izdanem računu,
niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na
njem naveden, |
|
- na podlagi odredbe ali odločbe inšpektorja,
|
|
- če notranje inštalacije ali naprave uporabnika storitev javne
službe ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom storitev javne
službe in uporabnik storitve javne službe ovir noče odstraniti,
|
|
- če brez privolitve upravljavca javnega vodovoda uporabnik
storitve javne službe odstrani pečatno plombo (na vodomeru, na hidrantu,
itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka, |
|
- če uporabnik storitve javne službe krši navodila, priporočila
in predpise o varčevanju z vodo v izrednih primerih (redukcija),
|
|
- če uporabniku storitve javne službe preneha veljavnost
začasnega priključka. |
|
(3) Upravljavec javnega vodovoda lahko začasno prekine ali omeji
oskrbo s pitno vodo v primeru izvedbe vzdrževalnih del na javnem
vodovodu ali priključkih na javni vodovod. |
|
(4) V primeru načrtovanih vzdrževanih del upravljavec javnega
vodovoda o predvidenem času in trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s
pitno vodo uporabnike javne službe obvesti najmanj en dan pred
predvideno prekinitvijo na krajevno običajen način in z objavo na svoji
spletni strani. |
|
(5) V primeru nepredvidljivih vzdrževalnih del upravljavec
javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s
pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način
takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali
omejitvi. |
|
(6) V primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki
nastopi zaradi višje sile ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ter
življenja ljudi in živali, upravljavec javnega vodovoda o predvidenem
trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne
službe obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče,
najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi. |
|
(7) V primeru
prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od 24 ur, mora upravljavec
javnega vodovoda uporabnikom javne službe zagotoviti pitno vodo za nujni
obseg porabe, razen če do prekinitve pride zaradi razlogov iz prvega
odstavka tega člena. |
|
24. člen |
|
(omejitve odjema pitne vode iz javnega vodovoda) |
|
V
primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi
katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko
upravljavec javnega vodovoda omeji odjem pitne vode iz javnega vodovoda,
pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred
drugimi rabami vode. |
|
4.4 Izvajanje javne službe v primeru izrednih dogodkov |
|
25. člen |
|
(izvajanje javne službe v primeru izrednih dogodkov) |
|
(1)
Izvajalec javne službe mora v primeru izrednih dogodkov izvajati javno
službo v skladu s programom ukrepov v primeru izrednih dogodkov. Program
ukrepov v primeru izrednih dogodkov pripravi izvajalec javne službe v
skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in ga predloži občinskemu svetu v potrditev. |
|
(2)
Stroški oskrbe s pitno vodo v primerih iz prvega odstavka tega člena se
krijejo iz občinskega proračuna. |
|
4.5 Evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda |
|
26. člen |
|
(evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega
vodovoda) |
|
(1)
Količina odvzete vode iz javnega vodovoda se evidentira v m3. Izvajalec
javne službe za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko
količino opravljenih storitev. |
|
(2) Če
dejanske količine odvzete vode iz javnega vodovoda ni mogoče ugotoviti
in veljavni predpis o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja ne določa drugače, jo
izvajalec javne službe zaradi določitve akontacij oceni na podlagi
podatkov o povprečni količini opravljenih storitev v preteklem
obračunskem obdobju, ki jih je izvajalec javne službe opravil za svoje
uporabnike Kadar to ni mogoče, se upošteva zadnji razpoložljivi podatek
Statističnega urada Republike Slovenije o povprečni količini storitev,
opravljenih za uporabnike. |
|
4.6 Zagotavljanje skladnosti pitne vode |
|
27. člen |
|
(zagotavljanje skladnosti pitne vode) |
|
(1)
Upravljavec javnega vodovoda mora zagotavljati skladnost in zdravstveno
ustreznost pitne vode. |
|
(2)
Upravljavec javnega vodovoda mora imeti zaposleno odgovorno osebo za
zagotavljanje skladnosti z zahtevami republiškega predpisa o pitni vodi,
ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovne, tehnične ali
zdravstvene smeri. |
|
(3)
Skladnost mora biti zagotovljena: |
|
- na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda,
|
|
- v
primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne.
|
|
(4)
Upravljavec javnega vodovoda mora izvajati notranji nadzor nad
zagotavljanjem skladnosti pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo
pitno vodo in zdravstveno ustreznost živil. |
|
(5) Ne
glede na določila prejšnjih odstavkov tega člena se šteje, da je
upravljavec javnega vodovoda izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, da
je vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje.
Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so
vgrajene med vodomerom na priključku na sistem za oskrbo s pitno vodo in
mestih uporabe pitne vode. |
|
(6) Ne
glede na prejšnji odstavek mora izvajalec javne službe, kadar obstaja
sum, da zaradi hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna,
zagotoviti: |
|
- priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo
tveganja in/ali |
|
- ukrepe kot so ustrezne metode priprave, za spremembo lastnosti vode
pred dobavo, tako da se zmanjša ali odpravi tveganje, da voda po dobavi
ne bi bila skladna in |
|
-
ustrezno obveščanje porabnikov in posredovanje priporočil o vseh možnih
dodatnih ukrepih za odpravo neskladnosti, ki bi jih morali sprejeti.
|
|
(7) V
javnih objektih (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije ipd.) je za
odpravo neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ali
njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec javnega
objekta. |
|
4.7 Informacije o motnjah pri oskrbi s pitno vodo |
|
28. člen |
|
(informacije o motnjah pri oskrbi s pitno vodo) |
|
(1)
Izvajalec javne službe mora svojo organiziranost in delovanje opravljati
tako, da lahko ves čas sprejema informacije uporabnikov javne službe o
motnjah pri oskrbi s pitno vodo in da na zahtevo uporabnika motnjo, ki
mu onemogoča oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda v ustrezni količini
in kakovosti odpravi takoj, oziroma v roku, ki ga določi izvajalec javne
službe glede na naravo motnje. |
|
(2)
Informiranje in ukrepanje v primeru neskladnosti kvalitete pitne vode se
mora izvajati v skladu z veljavno zakonodajo. |
|
(3) Na
zahtevo uporabnikov storitev javne službe je upravljavec javnega
vodovoda dolžan o moteni preskrbi z vodo obvestiti porabnika tudi preko
elektronske pošte ali SMS sporočila. |
|
4.8 Upravljanje vodovodov |
|
29. člen |
|
(vodno dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz
javnega vodovoda) |
|
(1) Za
rabo vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda je
treba pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
|
|
(2)
Vodno dovoljenje mora pridobiti tista občina ali občine, katerih objekti
in oprema javnega vodovoda so v njeni, oz. njihovi lasti ali v lasti
pravne osebe, ki jo je ustanovila občina, oz. več občin. |
|
(3) Vodno dovoljenje
pridobi občina tudi za vodovod, ki je v lasti oseb, ki niso osebe iz
drugega odstavka tega člena, če so cevovodi in oprema vodovoda namenjeni
opravljanju storitev javne službe. |
|
30. člen |
|
(vodno dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno
vodo) |
|
(1) Za
rabo vode iz vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo iz
zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh
stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo. |
|
(2) Če
je lastnikov posamezne stanovanjske stavbe, ki jih zasebni vodovod
oskrbuje s pitno vodo, več, se vodno dovoljenje glasi na lastnika, oz.
lastnike, ki so kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v vlogi za
pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz
zasebnega vodovoda. |
|
(3) Če
se namerava na zasebni vodovod priključiti stavba in gradbeni inženirski
objekt v lasti osebe, ki ni imetnik vodnega dovoljenja za rabo vode
zaradi oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, mora lastnik, oz.
lastniki stavbe pridobiti vodno dovoljenje za rabo vode iz tega
zasebnega vodovoda. |
|
(4) Če
je stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki se namerava priključiti na
zasebni vodovod šesta stanovanjska stavba ali stavba v kateri se izvaja
gostinska, turistična ali živilska dejavnost, ministrstvo pristojno za
varstvo okolja, izda vodno dovoljenje iz prejšnjega odstavka, če je
občina določila ali potrdila upravljavca zasebnega vodovoda.
|
|
(5) Če
se namerava na vodni vir, ki napaja zasebni vodovod ali neposredno na
zasebni vodovod priključiti nestanovanjska stavba ali gradbeni
inženirski objekt, za katerega se oskrba s pitno vodo v skladu s tem
odlokom ne šteje za storitev javne službe, mora upravljavec take stavbe
ali gradbenega inženirskega objekta pridobiti posebno vodno dovoljenje
za rabo vode za izvajanje svoje dejavnosti. |
|
(6) Ne
glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena, ministrstvo pristojno
za varstvo okolja, izda vodno dovoljenje občini, če se mora zaradi
novega priklopa stavbe na zasebni vodovod v skladu z določbami
predpisov, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, izvajati v obliki storitev
javne službe, ker je število s pitno vodo oskrbovanih prebivalcev s
stalnim prebivališčem preseglo 50 ali ker je letna povprečna zmogljivost
oskrbe s pitno vodo presegla 10 m3 pitne vode na dan. |
|
(7) V
primeru iz prejšnjega odstavka tega člena, mora občina za upravljavca
določiti osebo, ki opravlja na vodovodu storitve javne službe, objekti
in oprema do tedaj zasebnega vodovoda, pa pridobi status objektov in
opreme javnega vodovoda. |
|
4.9 Vodovodno omrežje, objekti in naprave |
|
31. člen |
|
(vodovodno omrežje) |
|
(1)
Vodovodno omrežje, objekti in naprave so lahko javni ali zasebni.
|
|
(2)
Vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki ne morejo pridobiti status
grajenega javnega dobra, so zasebnega značaja, zato jih vzdržujejo
uporabniki storitev javne službe ali od njih pooblaščeni pogodbeni
izvajalci. |
|
(3) V
primeru, ko se gradi ali je že izgrajen sekundarni vodovod za dva ali
več objektov po zasebnem zemljišču, mora uporabnik storitve javne službe
upravljavcu javnega vodovoda od uveljavitve tega odloka dalje zagotoviti
služnost in vpis v zemljiško knjigo. V kolikor ni pridobljena služnost,
je ta vodovod internega značaja. |
|
(4)
Infrastruktura javne službe lokalnega pomena so : |
|
- magistralno vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki služijo več
občinam ali regiji (zajetja, vodnjaki, črpališča, naprave za čiščenje in
pripravo vode, prečrpališča, vodohrani, transportni vodovodi),
|
|
- primarno vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki služijo eni občini
oziroma enemu poselitvenemu območju (zajetja, vodnjaki, črpališča,
naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča, vodohrani, vodovodi
od vodnih virov do sekundarnega omrežja), |
|
- sekundarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (sekundarni vodovod
za neposredno priključevanje uporabnikov storitev javne službe na
posameznem stanovanjskem ali drugem območju, vodovodi in naprave za
gašenje požarov, črpališča in naprave za dvig ali reduciranje tlaka),
|
|
-
ostala oprema in naprave za upravljanje in nadzor. |
|
|
|
(5)
Zasebno vodovodno omrežje, objekti in naprave so: |
|
- primarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (zajetja, vodnjaki,
črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča,
vodohrani, vodovodi od vodnih virov do sekundarnega omrežja),
|
|
- sekundarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (sekundarni vodovod
za neposredno priključevanje uporabnikov storitev javne službe na
posameznem stanovanjskem ali drugem območju, vodovodi in naprave za
gašenje požarov, črpališča in naprave za dvig ali reduciranje tlaka),
|
|
-
interno vodovodno omrežje in naprave v lasti uporabnika storitve javne
službe je vodovodni priključek s spojno cevjo od sekundarnega
vodovodnega omrežja vključno z obračunskim vodomerom, priključnim
ventilom in cestno kapo. |
|
32. člen |
|
(izvajanje del na javnem vodovodu) |
|
(1)
Izvajalec vzdrževalnih del na javnem vodovodu je upravljavec javnih
vodovodov. |
|
(2) V
primeru izvajanja obnovitvenih del in novogradenj je upravljavec javnih
vodovodov dolžan izvajati strokovni nadzor v skladu s predpisi (Tehnični
pravilnik), investitor ali izvajalec del pa mora kriti nastale stroške.
|
|
(3) V
primeru obnove in novogradnje na javnem vodovodu, so priključki v
cestnem telesu in prevezava na obstoječi vodovodni priključek strošek
obnove vodovoda, ki se financira iz proračunskih sredstev. |
|
(4)
Vsa popravila in obnovitvena dela na vodovodnem priključku in vodomeru
izvaja ali izvaja nadzor upravljavec javnih vodovodov na stroške
uporabnika storitve javne službe. |
|
(5) Vodovodni
priključek je potrebno obnoviti: |
|
- če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki
povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost oskrbe z vodo,
|
|
- če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,
|
|
- v primeru obnove javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa
obnovitvena dela javne infrastrukture, |
|
- če obstoječi priključek tlačno ne ustreza normativom, oz.
najkasneje, ko doseže starost 50 let. |
|
(7) Redna menjava in umerjanje vodomerov se izvaja skladno z
veljavno zakonodajo. |
|
5. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe |
|
5.1 Pravice uporabnikov storitev javne službe |
|
33. člen |
|
(pravice uporabnikov storitev javne službe) |
|
(1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in
kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna
vsem uporabnikom na območju občine. |
|
(2) Uporabnik ima na podlagi soglasja upravljavca javnega
vodovoda pravico: |
|
- priključitve stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na
javni vodovod, |
|
- spremeniti dimenzijo priključka stavbe na javni vodovod, traso
priključka in vodomerno mesto, |
|
- izvesti dodatna dela na priključku stavbe ali gradbenega
inženirskega objekta na javni vodovod, |
|
- povečati odjem pitne vode,
|
|
- odstranitve priključka stavbe ali gradbenega inženirskega
objekta na javni vodovod. |
|
34. člen |
|
(plačilo računov) |
|
(1) Uporabnik storitve javne službe je dolžan plačati račun
najkasneje do dneva zapadlosti računa. |
|
(2) Če uporabnik storitev javne službe obveznosti ne poravna v
celoti v 15 dneh po prejemu pisnega opomina, v katerem mora biti izrecno
opozorjen na posledice neplačila, mu lahko javnih storitev prekine
dobavo vode. |
|
(3) Če se uporabnik storitve javne službe s prejetim računom ne
strinja, ima pravico, da v osmih dneh od prejema računa vloži pisni
ugovor pri upravljavcu javnega vodovoda. Upravljavec javnega vodovoda je
dolžan na pisni ugovor uporabnika storitve javne službe pisno odgovoriti
v roku 15 (petnajstih) dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme
prekiniti dobave vode. V kolikor uporabnik storitve javne službe računa
ne poravna niti v 15 (petnajstih) dneh po prejemu pisnega odgovora, se
mu izda pisna odredba, v kateri ga opozori tudi na možnost prekinitve
dobave vode. Če tudi takrat uporabnik storitve javne službe računa ne
poravna, se mu v skladu z odredbo prekine dobava vode. Dobava vode se
lahko prekine samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice
drugih uporabnikov storitev javne službe. |
|
5.2 Obveznosti uporabnikov storitev javne službe |
|
35. člen |
|
(obveznosti uporabnikov storitev javne službe) |
|
(1) Uporabniki morajo:
|
|
- zagotavljati dostop izvajalcu javne službe za opravljanje del
na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom, |
|
- sporočati okvare na javnem vodovodu, priključku stavbe ali
gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, |
|
- zagotoviti izvajalcu javne službe dostop za odčitavanje,
pregled, vzdrževanje ali zamenjavo obračunskega vodomera, |
|
- izvajalcu javne službe zagotoviti dostop za izvajanje rednih
vzdrževalnih del na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega
objekta na javni vodovod, |
|
- pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova,
lastništva in drugih spremembah, ki vplivajo na opravljanje storitev
javne službe, |
|
- plačevati račune za dobavo pitne vode v roku, navedenem na
računu, |
|
- urejati delitve stroškov porabljene pitne vode v
večstanovanjskih stavbah, |
|
- upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri
oskrbi s pitno vodo, |
|
- urediti odjemno mesto skladno z zahtevami upravljavca javnega
vodovoda, |
|
- pisno obveščati upravljavca javnega vodovoda o odvzemu pitne
vode iz hidrantov, |
|
- odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na
javnem vodovodu, |
|
- odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo
kot posledice njegovega ravnanja in |
|
- opravljati druge obveznosti iz tega odloka.
|
|
(2) O varčevalnih ukrepih iz 8. točke prejšnjega odstavka
obvešča uporabnike pristojni organ občine v sredstvih javnega obveščanja
ter na spletni strani občine v katalogu informacij javnega značaja.
|
|
5.3 Prehod za dostop do vodovodnega omrežja |
|
36. člen |
|
(zagotovitev prehoda) |
|
(1) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja
priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod
mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do
javnega vodovoda, dovoliti prehod upravljavcu javnega vodovoda.
|
|
(2) Lastniku nepremičnine iz prvega odstavka tega člena, mora
upravljavec javnega vodovoda, v primeru prehoda, na nepremičnini
vzpostaviti prvotno stanje. |
|
5.4 Odvzemi vode iz javnih hidrantov |
|
37. člen |
|
(odvzem vode iz javnega hidranta) |
|
(1)
Hidranti na javnem omrežju so objekti in naprave kolektivne rabe,
namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti dostopni in v
brezhibnem stanju. Stroške vzdrževanja, obratovanja hidrantnega omrežja,
ter porabljene vode upravljavcu javnega vodovoda zagotavlja občina iz
proračunskih sredstev. |
|
(2)
Gasilska društva so dolžna izvajati stalen nadzor nad uporabo hidrantov
in upravljavcu javnega vodovoda sprotno sporočati vsak odvzem in
količino odvzete vode ter sporočiti morebitne tehnične pomanjkljivosti
in nepravilnosti pri uporabi hidrantov. Podatke o hidrantih vodi
upravljavcu javnega vodovoda v registru hidrantov. Povzročitelj
odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi.
|
|
38. člen |
|
(odvzem vode iz javnega hidranta brez soglasja izvajalca
javne službe) |
|
(1)
Brez soglasja upravljavca javnega vodovoda se sme uporabiti voda iz
hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih
nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in
drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik pisno v osmih (8) dneh
obvestiti upravljavca javnega vodovoda o kraju uporabe, času odvzema
vode, količini porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na
hidrantih. |
|
(2)
Enote javne gasilske službe v občini lahko za namen pripravljenosti na
nesreče izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri
tem izvedejo vizualni pregled fizičnega stanja hidrantnega priključka in
izvedejo poskusni priklop na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih
mora javna gasilska služba v občini obvesti upravljavca javnega
vodovoda. |
|
39. člen |
|
(stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta) |
|
(1)
Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti
brezhibno stanje hidranta. Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta,
nastale med njegovo uporabo, bremenijo uporabnika. |
|
(2)
Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali
poškodbe hidrantov, ki nastanejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja
in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah.
|
|
5.5 Uporaba priključka stavbe na sekundarni vodovod |
|
40. člen |
|
(obveznost prijave) |
|
(1)
Uporabnik brez soglasja upravljavca javnega vodovoda ne sme
prestavljati, zamenjati ali popravljati priključka na javni vodovod.
|
|
(2)
Uporabnik mora vsako okvaro na priključku stavbe ali gradbenega
inženirskega objekta prijaviti upravljavcu javne službe. |
|
41. člen |
|
(stroški) |
|
(1)
Uporabnik mora kriti dejanske stroške: |
|
- prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroške celotne
izvedbe novega priključka stavbe na javni vodovod, |
|
- odprave okvare priključka na javni vodovod ali njegove zamenjave, ki
jo povzroči uporabnik sam, |
|
-
okvar, nastalih na vodovodnem omrežju uporabnika, razen če so okvare
nastale po krivdi upravljavca javnega vodovoda. |
|
(2)
Stroške storitev upravljavca javne službe iz prvega odstavka tega člena
mora plačati uporabnik po tarifi upravljavca javnega vodovoda.
|
|
42. člen |
|
(izredna kontrola točnosti obračunskega vodomera) |
|
Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo
točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se
pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode
izven dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera
upravljavec javnega vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
|
|
43. člen |
|
(dostop do javnega vodovoda) |
|
Javni
vodovod in priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na
javni vodovod morajo biti vedno dostopni izvajalcu javne službe. Na njih
in v neposredni bližini (na vsako stran 3 m) ni dovoljeno postaviti in
zgraditi ničesar brez soglasja upravljavca javnega vodovoda.
|
|
5.6 Obveznosti izvajalcev del |
|
44. člen |
|
(obveznosti izvajalcev del) |
|
(1)
Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske
infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih
poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali
gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega
vodovoda in priključkov na javni vodovod. |
|
(2)
Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega
člena si mora izvajalec del iz prvega odstavka tega člena pri
upravljavcu javnega vodovoda pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda
in soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno
obvestiti. Upravljavec javnega vodovoda mora na zahtevo izvajalca del iz
prvega odstavka tega člena, oziroma lastnika ali uporabnika zasebnega
zemljišča, v katerem poteka javni vodovod, v naravi označiti traso
javnega vodovoda. |
|
(3)
Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku
vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod
ali priključek na javni vodovod v prvotno stanje tako, da vsa dela
opravijo pod nadzorom upravljavca javnega vodovoda in javno površino
vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora so določeni z veljavnim cenikom
upravljavca javnega vodovoda in bremenijo izvajalca del. |
|
(4) V
primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali priključka na javni
vodovod pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del
iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo poškodb pri
upravljavcu javnega vodovoda in poravnati vse stroške popravila. Če
pride do poškodbe javnega vodovoda zaradi netočnih podatkov upravljavca
javnega vodovoda o poteku javnega vodovoda, poravna stroške popravila
upravljavec javnega vodovoda. |
|
(5) Upravljavci drugih
omrežij (elektrika, javna razsvetljava, telefon, kabelska TV, optika,
plinovod, toplovod, fekalna in meteorna kanalizacija itd.) morajo pri
opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti skladnost s
tem odlokom in tehničnim pravilnikom upravljavca javnega vodovoda, tako
da ostanejo vodovodne naprave in objekti nepoškodovani. |
|
6.
Viri financiranja javne službe |
|
45. člen |
|
(viri financiranja storitev) |
|
Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:
|
|
- iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
|
|
- iz proračuna občine,
|
|
- iz dotacij, donacij in subvencij,
|
|
- iz
drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. |
|
46. člen |
|
(sredstva za razvoj infrastrukture) |
|
Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:
|
|
- iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
|
|
- iz proračuna občine,
|
|
- iz dotacij, donacij in subvencij,
|
|
- iz dolgoročnega kreditiranja,
|
|
- iz
drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. |
|
7.
Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe |
|
47. člen |
|
(infrastruktura lokalnega pomena) |
|
(1)
Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki
je lastnina občine, sestavlja javni vodovod, ki je kot občinska
gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe.
|
|
(2)
Javni vodovod lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi
občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo. |
|
(3)
Uporaba javnega vodovoda iz prvega odstavka tega člena je obvezna na
vseh območjih, ki je opremljeno z javnim vodovodom. |
|
48. člen |
|
(objekti in naprave v lasti uporabnika) |
|
(1)
Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki je v lasti
uporabnika, je priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na
javni vodovod. |
|
(2)
Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena redno vzdržuje
upravljavec javnega vodovoda. |
|
(3)
Upravljavec javnega vodovoda mora priključek stavbe ali gradbenega
inženirskega objekta na javni vodovod obnoviti: |
|
- če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki
povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost oskrbe z vodo,
|
|
- če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,
|
|
- v primeru obnove javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela
javne infrastrukture, |
|
- če
obstoječi priključek tlačno ne ustreza normativom oziroma najkasneje ko
doseže starost petdeset (50) let. |
|
(4)
Vzdrževalna in obnovitvena dela na priključku stavbe na sekundarni
vodovod izvaja upravljavec javnega vodovoda. Stroški teh del se krijejo
iz cene omrežnine. |
|
8.
Cene storitev javne službe |
|
49. člen |
|
(oblikovanje cen) |
|
(1)
Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega
predpisa o metodologiji oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih
javnih služb varstva okolja. |
|
(2)
Storitve javne službe se obračunavajo v skladu z določili veljavnega
predpisa o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
|
9.
Javna pooblastila izvajalca javne službe |
|
50. člen |
|
(javna pooblastila izvajalca javne službe) |
|
(1)
Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja projektne
pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, soglasja za priključitev na
javni vodovod, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov in urejanje prostora. |
|
(2) Za
izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec
javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz
upravnega postopka. |
|
(3)
Uporabnik storitve javne službe mora k vlogi za pridobitev listin iz
prvega odstavka tega člena predložiti naslednjo dokumentacijo:
|
|
a. k vlogi za pridobitev projektnih pogojev:
|
|
- idejno zasnovo,
|
|
- situacijo obstoječega stanja,
|
|
- situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi
napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji,
|
|
- opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno
potrošnjo vode, |
|
- strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s
predpisi. |
|
b. k vlogi za pridobitev soglasja k projektnim rešitvam in na projektno
dokumentacijo: |
|
- vodilno mapo,
|
|
- načrt strojne (vodovodne) napeljave,
|
|
- načrt zunanje ureditve,
|
|
- načrt s predmetom soglašanja,
|
|
- izkaz požarne varnosti.
|
|
c. za soglasje za priključitev stavbe ali inženirskega objekta, ki je v
postopku pridobitve gradbenega dovoljenja: |
|
- idejno zasnovo,
|
|
- situacijo obstoječega stanja,
|
|
- situacija z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
|
|
- opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno
potrošnjo vode. |
|
d. za soglasje za priključitev obstoječih stavb ali drugih inženirskih
objektov: |
|
- gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali
inženirskega objekta, |
|
- projekt vodovodnega priključka,
|
|
- projekt interne vodovodne inštalacije ali potrdilo izvajalca o
pregledu interne inštalacije, |
|
- pri
notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje
lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma
sodno odločitev, ki nadomesti soglasje, |
|
- dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s
predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in
padavinske vode, v kolikor je to predpisano. |
|
e. za soglasje za začasni priključek, katero se lahko izda za
obdobje največ dveh let: |
|
- situacijo (po potrebi z vrisanim objektom) v merilu 1: 1000 ali
1: 500, |
|
- upravno dovoljenje oziroma drug ustrezen dokument (odločbo
ipd.), |
|
- opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in času
trajanja priključka, |
|
- projekt vodovodnega priključka,
|
|
- pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju
overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni
priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje, ali vpisano
služnostno pravico, |
|
- dokument o lastništvu in dovoljenje za poseg v prostor,
|
|
- soglasje za prekop javnih površin in križanja z drugimi
komunalnimi vodi (po potrebi), preko katerih bo potekal vodovodni
priključek. |
|
f. za soglasje za ukinitev priključka:
|
|
- situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in
vodovodnim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
|
- potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi
namembnosti stavbe. |
|
g. za soglasje k spremembam:
|
|
- projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
|
|
(4) Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja d)
točka prejšnjega odstavka tega člena, gradbenega dovoljenja pa ni
potrebno predložiti, če je bil objekt zgrajen pred letom 1967.
|
|
(5) Upravljavec javnega vodovoda sodeluje tudi kot strokovni
sodelavec pri tehničnih pregledih objektov. |
|
(6) Stroški za izvajanje nalog iz prvega odstavka tega člena se
krijejo iz proračuna občine na podlagi pogodbe, ki jo občina in
izvajalec javne službe skleneta na podlagi določil zakona, ki ureja
javne finance. |
|
(7) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne
službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem javne službe
niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.
|
|
(8) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih
občina lahko prenese na izvajalca javne službe so: |
|
- razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
|
|
- investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in
napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe. |
|
(9) Občinska uprava skrbi za koordinacijo med občino in
izvajalcem javne službe in izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe
skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja
kakovosti. |
|
51. člen |
|
(določitev pogojev) |
|
Pri izdaji soglasja iz prejšnjega člena tega odloka mora
upravljavec javnega vodovoda določiti: |
|
- minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja,
|
|
- pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja proti vplivom
novogradnje, |
|
- traso, globino, dimenzijo priključnih cevi in priključno mesto
na javno omrežje, |
|
- lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška,
|
|
- dimenzijo vodomera in tip,
|
|
- tehnične pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih
vodov z vodovodom, |
|
- pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena
trasa vodovodnega priključka, |
|
- posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem
območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali na območjih predvidenih za
zajem pitne vode, |
|
- posebne pogoje v primeru neustreznega tlaka vode,
|
|
- ostale pogoje, ki so določeni s tehničnim pravilnikom
upravljavca javnega vodovoda. |
|
52. člen |
|
(kataster gospodarske javne infrastrukture) |
|
(1) Podatki o omrežjih in objektih gospodarske javne
infrastrukture namenjene izvajanju dejavnosti javne službe se vodijo v
katastru gospodarske javne infrastrukture na podlagi podatkov o že
zgrajenih omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture in
podatkov, ki jih posredujejo investitorji po končani gradnji.
|
|
(2) Vodenje katastra gospodarske javne infrastrukture iz prvega
odstavka tega člena zagotavlja občina, ki poveri vodenje in vzdrževanje
katastra gospodarske javne infrastrukture izvajalcu javne službe.
|
|
(3) Stroški vodenja in vzdrževanja katastra gospodarske javne
infrastrukture iz prvega odstavka tega člena se krijejo iz sredstev
proračuna občine, na podlagi pogodbe, ki jo občina in izvajalec javne
službe skleneta na podlagi določil zakona, ki ureja javne finance.
|
|
(4) Izvajalec javne službe vodi in vzdržuje kataster gospodarske
javne infrastrukture v skladu z določili zakona, ki ureja prostorsko
načrtovanje, zakona, ki ureja graditev objektov in zakona, ki ureja
geodetsko dejavnost in na njihovi podlagi sprejetimi podzakonskimi akti.
|
|
10. Nadzor nad izvajanjem javne službe |
|
53. člen |
|
(nadzorni organ) |
|
(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata
Medobčinski inšpektorat Kranj ter občinska uprava občine. |
|
(2) Pri izvajanju nadzora lahko Medobčinski inšpektorat Kranj
izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti
izvrševanje določb tega odloka. |
|
(3) Pristojni organ občinske uprave občine ima pravico kadarkoli
vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe,
pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih
podatkov. |
|
11. Predpisi, sprejeti na podlagi tega odloka |
|
54. člen |
|
(tehnični pravilnik) |
|
(1)
Upravljavec javnega vodovoda mora sprejeti tehnični pravilnik, s katerim
se določijo podrobnejši pogoji za izvajanje storitev javne službe v
skladu z določili tega odloka in drugimi predpisi v roku treh mesecev po
uveljavitvi tega odloka. |
|
(2)
Tehnični pravilnik, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo uradnem
glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi. |
|
55. člen |
|
(cenik storitev) |
|
(1)
Upravljavec javnega vodovoda mora sprejeti cenik storitev navedenih v
tem odloku in ga predložiti v potrditev občinskemu svetu. |
|
(2)
Cenik storitev, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v uradnem
glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi. |
|
56. člen |
|
(program ukrepov v primeru izrednih dogodkov) |
|
(1)
Upravljavec javnega vodovoda mora program ukrepov v primeru izrednih
dogodkov na javnem vodovodu in program ukrepov v primerih izrednih
dogodkov zaradi onesnaženja predlagati v sprejem občinskemu svetu v roku
treh mesecev po uveljavitvi tega odloka. |
|
(2)
Program ukrepov v primeru izrednih dogodkov, njegove spremembe in
dopolnitve se objavijo v uradnem glasilu občine in začnejo veljati
petnajsti dan po objavi. |
|
12.
Kazenske določbe |
|
57. člen |
|
(prekrški) |
|
(1) Z
globo 900 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: |
|
- ne priključi stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni
vodovod v skladu z določili prvega odstavka 11. člena tega odloka;
|
|
- odstrani priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta v
nasprotju z določilom prvega odstavka 13. člena tega odloka;
|
|
- ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za opravljanje del na
svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom (prva točka prvega odstavka
35. člena tega odloka); |
|
- ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa do odčitavanja, pregleda,
vzdrževanja ali zamenjave obračunskega vodomera (druga točka prvega
odstavka 35. člena tega odloka); |
|
- ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za izvajanje rednih
vzdrževalnih del na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega
objekta na javni vodovod (četrta točka prvega odstavka 35. člena tega
odloka); |
|
- ne upošteva varčevalnih ukrepov iz objav v primeru motenj pri oskrbi s
pitno vodo (osma točka prvega odstavka 35. člena tega odloka);
|
|
- ne uredi odjemnega mesta v skladu z zahtevami upravljavca javnega
vodovoda (deveta točka prvega odstavka 35. člena tega odloka);
|
|
- ne dovoli prehoda upravljavcu javnega vodovoda za dostop do javnega
vodovoda v skladu z določili prvega odstavka 37. člena tega odloka;
|
|
- odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodnem omrežju v nasprotju z
določili prvega odstavka 38. člena tega odloka, |
|
- če
prestavi, zamenja ali popravi priključek stavbe ali gradbenega
inženirskega objekta brez soglasja izvajalca javne službe (prvi odstavek
40. člen tega odloka). |
|
|
|
(2) Z
globo 300 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje
samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost.. |
|
(3) Z
globo 300 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi
odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost.. |
|
(4) Z
globo 100 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje
posameznika. |
|
13.
Prehodna in končna določba |
|
58. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
Z
uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja
lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Preddvor
(Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 3/2012, 10/2012, 3/2012).
|
|
59. člen |
|
(objava odloka in začetek veljavnosti) |
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu občine
Preddvor.
Številka: |
|
|
|
355-0007/10-odl200/13
|
|
Preddvor, 11. december
2013 |
|
|
|
Občina Preddvor |
Miran Zadnikar |
župan |
|
|
|
|
Odlok o spremembah Odloka o načinu
opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v
Občini Preddvor (Uradno
glasilo občine Preddvor, št. 8/2015)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
|
|
2
Končna določba
2. člen
(objava
odloka in začetek veljavnosti)
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu občine
Preddvor. |
|
|