Na podlagi
Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih
(Uradni list SRS, št. 18/74, 34/88, 5/90, 10/91, Uradni list RS, št.
17/91-I – ZUDE, 13/93, 66/93, 32/00, 102/02 – odločba US RS),
Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin – ZSPDPO
(Uradni list RS, št. 14/07),
Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin
(Uradni list RS, št. 84/07, 94/07 in 100/09), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08 in 79/09) ter 6. in 16. člena
Statuta Občine Kostanjevica na Krki
(Uradni list RS, št. 19/07 in 40/07 – popr.) je Občinski svet Občine
Kostanjevica na Krki na 33. redni seji dne 15. 7. 2010 sprejel |
P R A V I L N I K |
o načinu oddajanja
poslovnih prostorov v najem in o določanju najemnin |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(vsebina pravilnika) |
Ta pravilnik določa
postopek in pogoje za oddajo v najem ter merila za določanje najemnin za
poslovne prostore in garaže, katerih lastnik ali imetnik pravice uporabe
je Občina Kostanjevica na Krki. |
Pravilnik velja za
vse upravljalce in uporabnike poslovnih prostorov samoupravnih lokalnih
skupnosti, če ni z zakonom urejeno drugače. |
2. člen |
(pomen poslovnega
prostora) |
Za poslovni prostor
se šteje eden ali več prostorov, ki so praviloma gradbena celota in
imajo poseben ali skupen glavni vhod ter so namenjeni za poslovno in
drugo dejavnost. |
Če nastane dvom, ali
se šteje posamezen prostor za poslovni prostor, odloči o tem pristojni
občinski organ za stanovanjske zadeve. |
3. člen |
(oddaja v najem) |
Poslovni prostor se
odda v najem za opravljanje dejavnosti v skladu s prostorskimi
izvedbenimi akti. |
II.
REGISTER POSLOVNIH PROSTOROV IN GARAŽ OBČINE KOSTANJEVICA NA KRKI |
4. člen |
(register poslovnih
prostorov in garaž) |
Register poslovnih
prostorov in garaž občine in register sklenjenih najemnih pogodbe za te
poslovne prostore in garaže vodi pristojni občinski organ za
stanovanjske zadeve. |
V register poslovnih
prostorov in garaž občine se uvrščajo vsi poslovni prostori in garaže,
ki so v lasti občine in z njimi razpolaga pristojni občinski organ za
stanovanjske zadeve. |
III. ODDAJA POSLOVNIH
PROSTOROV |
5. člen |
(metode oddaje v
najem) |
Metode oddaje
poslovnih prostorov v najem so: |
– javna dražba,
|
– javno zbiranje
ponudb in |
– neposredna pogodba.
|
Oddajanje poslovnih
prostorov v najem se praviloma odda v najem na podlagi javnega dražbe
ali javnega zbiranja ponudb. |
V postopku oddaje
poslovnih prostorov se izbere tista metoda, ki občini zagotavlja
najugodnejši ekonomski učinek, pri tem pa je praviloma primarni cilj
oddaje poslovnih prostorov, doseganje čim višje najemnine. |
Oddaja garaž je po
tem pravilniku urejena z 41. členom tega pravilnika. |
IV. SESTAVA,
PRISTOJNOSTI KOMISIJE IN POSTOPEK ODDAJE POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM V
PRIMERU JAVNE DRAŽBE ALI JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB |
6. člen |
(določitev komisije) |
Postopek oddaje
poslovnih prostorov v najem vodi komisija za oddajanje poslovnih
prostorov Občine Kostanjevica na Krki v najem (v nadaljevanju:
komisija), ki jo imenuje župan. |
Komisijo sestavljajo
predsednik in dva člana, ki na javni dražbi ali javnem zbiranju ponudb
izberejo najugodnejšega ponudnika z večino glasov vseh članov.
|
Komisija je za svoje
delo odgovorna županu. |
7. člen |
(javna dražba) |
Javna dražba se
izvede kot javno oddajanje poslovnih prostorov v najem, pri kateri je
najemna pogodba sklenjena s ponudnikom, ki pristane na vnaprej določen
pogoje in ponudi najvišjo najemnino. |
Izvedba javne dražbe
se objavi v sredstvih javnega obveščanja in na spletni strani Občine
Kostanjevica na Krki. Objavijo se naslednji podatki: |
– naziv in sedež
organizatorja javne dražbe ter naziv in sedež uporabnika, če ta ni
obenem organizator javne dražbe, |
– opis predmeta
oddaje v najem, |
– izklicno višino
najemnine in najnižji znesek njenega višanja, |
– način in rok
plačila najemnine, |
– kraj in čas javne
dražbe, |
– višino varščine, ki
jo je potrebno položiti pred začetkom javne dražbe in ki praviloma ne
sme biti manjša od treh izklicnih najemnin, |
– številka
transakcijskega računa, na katerega je potrebno vplačati varščino,
|
– obvestilo
dražiteljem, da bo po končani javni dražbi varščina vrnjena tistim, ki
na javni dražbi ne bodo uspeli in navedbo roka, v katerem bo vrnjena,
|
– informacijo o tem,
kje in pod kakšnimi pogoji se lahko interesenti pred začetkom javne
dražbe seznanijo s podrobnejšimi pogoji javne dražbe in si ogledajo
predmet javne dražbe, |
– navedbo, da lahko
organ pristojen za izvrševanje proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti
ali pooblaščena komisija, postopek ustavi do sklenitve najemnega
razmerja, pri čemer se povrne stroške dražiteljem v višini izkazanih
stroškov za prevzem razpisne dokumentacije in |
– morebitne druge
pogoje, ki jih mora izpolnjevati uspeli dražitelj. |
8. člen |
(rok za izvedbo javne
dražbe) |
Med objavo razpisa o
javni dražbi in javno dražbo ne sme poteči manj od 15 dni in več od 45
dni. |
9. člen |
(postopek) |
Na javni dražbi kot
dražitelji ne morejo sodelovati člani komisije, ki vodi javno dražbo, in
z njimi povezane osebe. Za povezano osebo se po tem členu štejejo:
|
– oseba, ki je s
članom komisije, ki vodi javno dražbo v krvnem sorodstvu v ravni vrsti
do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do drugega kolen ali če je
s članom komisije, ki vodi dražbo v zakonu ali svaštvu do četrtega
kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala ali ne,
|
– oseba, ki je s
članom komisije, ki vodi javno dražbo v odnosu skrbništva ali posvojenec
oziroma posvojitelj, |
– druge osebe, s
katerimi je glede na znane okoliščine ali na kakršnem koli pravnem
temelju povezan član komisije, ki vodi javno dražbo, tako, da zaradi te
povezave obstaja dvom o njegovi nepristranskosti pri opravljanju te
funkcije. |
Izklicna najemnina
poslovnega prostora oziroma vsaka nadaljnja višina najemnine se izkliče
trikrat. Če nobeden od udeležencev javne dražbe navedene višine ne zviša
pred tretjim izklicem, se šteje, da je sprejeta višina najemnine, ki je
bila izklicana trikrat. Ko je višina najemnine izklicana trikrat,
komisija, ki vodi javno dražbo ugotovi, komu in za kakšno višino
najemnine je bil predmet javne dražbe oddan in najemnika pozove k
podpisu najemne pogodbe. |
Če izklicna višina
najemnine ni bila dosežena, je javna dražba neuspešna. |
10. člen |
(zapisnik o javni
dražbi) |
O javni dražbi se
piše zapisnik, ki vsebuje podatke o: |
– kraju, kjer je
javna dražba potekala, datum in uro, |
– imenih članov
komisije, |
– predmetu dražbe,
|
– izklicni višini
najemnine, |
– najnižjem znesku
višanja, |
– imenih dražiteljev
oziroma njihovih zastopnikov oziroma pooblaščencev, |
– ugotovitvah o
izpolnjevanju pogojev dražiteljev, ki pristopijo k dražbi in
|
– najvišji izklicani
višini najemnine in imenu oziroma najemnika ter ugotovitvah, da je bil
najemnik pozvan k sklenitvi najemne pogodbe ali ugotovitev, da izklicna
višina najemnine ni bila dosežena in javna dražba ni bila uspešna. |
11. člen |
(sklenitev najemne
pogodbe) |
Z najugodnejšim
dražiteljem se sklene pogodba v 15 dneh po končani javni dražbi. Če
dražitelj ne podpiše pogodbe v navedenem roku, mu lahko ponudnik
podaljša rok za sklenitev pogodbe, vendar ne za več kot 15 dni, ali pa
zadrži njegovo varščino. Če najugodnejši dražitelj ne podpiše pogodbe v
podaljšanem roku, ponudnik zadrži njegovo varščino. |
12. člen |
(javno zbiranje
ponudb) |
Javno zbiranje ponudb
se izvede kot na nedoločen ali določljiv krog oseb naslovljeno vabilo k
dajanju ponudb za najem poslovnih prostorov. |
Javno zbiranje ponudb
mora biti objavljeno v sredstvih javnega obveščanja. Objavijo se najmanj
naslednji podatki: |
– ime in sedež
organizatorja javnega zbiranja ponudb ter ime in sedež upravljalca, če
ta ni obenem organizator javnega zbiranja ponudb, |
– opis predmeta
oddaje, |
– navedbo, da je
treba ponudbi priložiti potrdilo o vplačani varščini v višini, ki
praviloma ne sme biti manjša od treh izklicanih najemnin, |
– pogoje, po katerih
bodo zainteresirani najemniki pridobivali podrobnejše informacije o
predmetu oddaje v najem za namen oblikovanja ponudbe, |
– obliko in pogoje,
pod katerimi mora najemnik predložiti ponudbo oziroma elemente, ki naj
jih ponudba vsebuje, in morebitno navedbo, da se bodo po prejemu ponudb
s ponudniki izvedla dodatna pogajanja, |
– morebitne omejitve
upravljalca v zvezi s postopkom oddaje, |
– način in rok
plačila najemnine, |
– rok za oddajo
ponudbe, |
– rok vezanosti
ponudnikov na dano ponudbo, |
– navedbo, da lahko
organ pristojen za izvrševanje proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti
ali pooblaščena komisija, postopek ustavi do sklenitve najemnega
razmerja, pri čemer se povrne stroške dražiteljem v višini izkazanih
stroškov za prevzem razpisne dokumentacije, |
– kontaktne podatke
najemodajalca in |
– morebitne druge
pogoje, ki jih mora izpolnjevati uspeli ponudnik. |
13. člen |
(postopek) |
Pred obravnavo
prispelih ponudb komisija preveri ali so bile ponudbe pravočasne in
popolne. |
Ponudbo, ki je
prispela po razpisnem roku ali pravočasne, vendar nepopolne ponudbe,
komisija, ki je pooblaščena za izvedbo postopka, izloči in o tem obvesti
ponudnika. |
Ne glede na prejšnji
odstavek, komisija pozove ponudnika, ki je oddal nepopolno ponudbo, k
dopolnitvi ponudbe, če ponudba vsebuje vse elemente ponudbe, ima pa
pomanjkljivo dokumentacijo. Rok za dopolnitev te ponudbe je pet dni od
prejema poziva za dopolnitev. |
Če je med prejetimi
ponudbami več najugodnejših ponudb, lahko komisija: |
– pozove vse
najugodnejše ponudnike k oddaji nove ponudbe ali |
– opravi z
najugodnejšimi ponudniki dodatna pogajanja ali |
– opravi med
najugodnejšimi ponudniki javno dražbo, pri čemer za izklicno višini
najemnine določi višino najemnine, ki so jo v svojih ponudbah ponudili
najugodnejši ponudniki. |
Postopki iz
prejšnjega odstavka morajo biti izvedeni v roku zavezanosti ponudnikov
na dane ponudbe, drugače je javno zbiranje ponudb neuspešno.
|
Če v postopku javnega
zbiranja ponudb ni bila dosežena vsaj ocenjena višina najemnine
poslovnega prostora ali v postopkih iz četrtega odstavka tega člena ni
bila dosežena vsaj višina najemnine, ki so jo v postopku javnega
zbiranja ponudb ponudili najugodnejši ponudniki, je javno zbiranje
ponudb neuspešno. |
14. člen |
(zapisnik) |
Ponudbe se odpirajo
na kraju in ob času, ki sta navedena v objavi obvestila o javnem
zbiranju ponudb. O odpiranju ponudb se piše zapisnik. Zapisnik vsebuje
podatke o: |
– kraju, datumu in
uri odpiranja prispelih ponudb, |
– imenih članom
komisije |
– predmetu javnega
zbiranja ponudb, |
– imenih ponudnikov
in ponujenih višinah najemnine, |
– ugotovitvah o
popolnosti in pravočasnosti ponudb, |
– ugotovitvah o tem
ali ponudniki izpolnjujejo pogoje iz zadnje alineje 12. člena,
|
– morebitnem sklepu o
izvedbi postopkov iz četrtega odstavka prejšnjega člena, |
– najvišji ponujeni
višini najemnine in imenu najugodnejšega ponudnika ter ugotovitev, da je
bil najugodnejši ponudnik pozvan k sklenitvi najemne pogodbe ali
ugotovitev, da ocenjena višina najemnine oziroma ob izvedbi postopkov iz
četrtega odstavka prejšnjega člena višina najemnine, ki so jo ponudili
najugodnejši ponudniki, ni bila dosežena in javno zbiranje ponudb ni
bilo uspešno. |
O neuspešnem javnem
zbiranju ponudb upravljalec obvesti ponudnike v osmih dneh od odpiranja
prispelih ponudb oziroma od izvedbe postopkov iz četrtega odstavka
prejšnjega člena. |
15. člen |
(sklenitev pogodbe) |
Z najugodnejšim
ponudnikom se sklene pogodba najpozneje v 15 dneh po opravljenem izboru
najugodnejšega ponudnika. |
Če najugodnejši
ponudnik ne sklene pogodbe v roku iz prvega odstavka tega člena, lahko
upravljalec podaljša rok za sklenitev najemne pogodbe, vendar ne za več
kot 15 dni ali pa zadrži njegovo varščino. Če najugodnejši ponudnik ne
podpiše najemne pogodbe niti v podaljšanem roku, upravljalec zadrži
njegovo varščino. |
16. člen |
(vračilo varščine) |
Najemnik, ki je
sklenil najemno pogodbo na podlagi metode javne dražbe ali javnega
zbiranja ponudb, mora prevzeti poslovni prostor in ga pričeti
uporabljati v roku, ki je določen v pogodbi. Plačana varščina se
poračuna z najemno obveznostjo. |
Kolikor najemnik iz
neupravičenih razlogov ne prične uporabljati poslovnega prostora skladno
s sklenjeno najemno pogodbo, lahko najemodajalec odstopi od pogodbe brez
odpovednega roka in se varščina ne vrne. |
V. ODDAJANJE
POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM V PRIMERU NEPOSREDNE POGODBE |
17. člen |
(metoda neposredne
pogodbe) |
Poslovni prostor se
lahko odda v najem na podlagi metode neposredne pogodbe, v primerih, ki
jih dovoljuje Uredba o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s
stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03 in
77/03) ali na podlagi drugih predpisov, ki določajo način oddajanja v
najem nepremičninskega premoženja lokalne skupnosti. |
18. člen |
(postopek oddaje na
podlagi neposredne metode) |
Za vodenje postopkov
pri oddajanju poslovnih prostorov v najem in za odločanje o pravicah in
obveznostih v skladu s tem pravilnikom, je pristojen občinski organ za
stanovanjske zadeve, kolikor izvedba javne dražbe ali javnega zbiranja
ponudb po tem pravilniku ni potrebna. |
19. člen |
(pristojnosti
občinskega organa za stanovanjske zadeve) |
Pristojen občinski
organ za stanovanjske zadeve ima pri uporabi metode neposredne pogodbe
naslednje pristojnosti: |
– predlaga pristojnim
organom spremembo namembnosti stanovanjskega prostora v poslovni prostor
in daje pobude za spremembo namembnosti obstoječih poslovnih prostorov,
|
– predlaga spremembo
o namembnosti poslovnih prostorov v skladu s sprejetimi prostorskimi
izvedbenimi akti, |
– odloča o
preureditvi poslovnega prostora, ki pomeni povečanje vrednosti
poslovnega prostora, |
– odloča o izbiri
najemnika, |
– predlaga prenehanje
najemnega razmerja, |
– odloča o drugih
dejavnostih, ki vplivajo na gospodarjenje s poslovnimi prostori. |
20. člen |
(pritožbeni organ) |
O pritožbah zoper
sklepe pristojnega občinskega organa za stanovanjske zadeve odloča
župan. |
VI. TRAJANJE,
NASTANEK IN PRENEHANJE NAJEMNEGA RAZMERJA |
21. člen |
(trajanje najemnega
razmerja) |
Poslovni prostori se
oddajajo v najem za nedoločen čas ali določen čas, ki pa ne sme biti
daljši od pet let. |
Poslovni prostori se
lahko oddajo v najem za obdobje, ki ne sme biti daljše od enega leta v
primeru, kadar postopki javne dražbe, javnega zbiranja ponudb oziroma
sklenitve neposredne pogodbe ni bil uspešno zaključen. |
Pristojni občinski
organ za stanovanjske zadeve 30 dni pred potekom najemne pogodbe
sklenjene za določen čas preveri, ali najemnik izpolnjuje vse obveznosti
iz najemne pogodbe, zlasti če pravočasno plačuje najemnino za poslovni
prostor in ostale stroške, ki so povezani z najemom poslovnega prostora.
Kolikor se ugotovi, da najemnik dolguje ob koncu najema za določen čas,
več kot znaša enomesečna najemnina za najet poslovni prostor ali da
dolguje dobaviteljem (kurjava, električna energija, voda, smeti, telefon
itd.) več kot enomesečni znesek, pristojni občinski organ za
stanovanjske zadeve pozove najemnika, da dolg nemudoma poravna, sicer se
najemna pogodba ne podaljša. |
22. člen |
(predmet najemne
pogodbe) |
Najemno razmerje
nastane s sklenitvijo najemne pogodbe v pisni obliki. |
Najemna pogodba mora
vsebovati: |
– podatke o lokaciji
in strukturi poslovnega prostora, |
– dejavnost, ki se bo
opravljala v poslovnem prostoru, |
– določila o uporabi
skupnih naprav in prostorov v zgradbi, |
– določila o trajanju
najemnega razmerja, |
– določila o višini
najemnine in o stroških vzdrževanja skupnih delov in naprav zgradbe, o
obratovalnih stroških in drugih stroških, ki bremenijo najemnika po
določbah tega pravilnika, |
– obveznosti in
vzdrževanja poslovnega prostora, |
– določila o odpovedi
in odpovednih rokih, |
– druga določila, ki
so pomembna za vsakokratno sklepanje najemnega razmerja. |
23. člen |
(prepoved podnajema) |
Najemnik ne sme
oddati najetega poslovnega prostora v podnajem ali drugačno uporabo niti
deloma niti v celoti brez soglasja najemodajalca. |
24. člen |
(prenehanje najemnega
razmerja) |
Najemno razmerje
preneha: |
– s sporazumnim
prenehanjem najemne pogodbe, |
– z odpovedjo najemne
pogodbe z zakonsko predpisanim odpovednim rokom ali z odpovednim rokom,
določenim v najemni pogodbi, |
– s potekom časa, za
katerega je bila najemna pogodba sklenjena. |
25. člen |
(krivdni odpovedni
razlogi) |
Pristojni občinski
organ lahko predlaga razdrtje najemne pogodbe iz zahteva izpraznitev
poslovnega prostora ob vsakem času, ne glede na pogodbene določbe o
trajanju razmerja in o odpovednem roku, v naslednjih primerih:
|
– če najemnik odda
poslovni prostor v podnajem, |
– če najemnik
uporablja poslovni prostor na način, s katerim druge najemnike ali
stanovalce ovira ali moti pri normalni uporabi njihovih poslovnih
prostorov ali stanovanj, |
– če najemnik
izvršuje ali izvrši v poslovnem prostoru adaptacijo brez predhodnega
soglasja najemodajalca, |
– če najemnik na
zahtevo najemodajalca v dogovorjenem roku ne opravi del, ki so potrebna
za vzdrževanje poslovnega prostora in ki spadajo med njegove stroške,
|
– če najemnik v
dogovorjenem roku ne prične opravljati dejavnosti, za katero mu je bil
dodeljen poslovni prostor, |
– če najemnik brez
soglasja najemodajalca spremeni predmet poslovanja ali opravi druge
statusne spremembe, ki neposredno vplivajo na dejavnost v poslovnem
prostoru, |
– če najemnik za več
kot en mesec brez opravičenega razloga preneha opravljati poslovno
dejavnost, |
– če najemnik izgubi
status na podlagi katerega je pridobil poslovni prostor v najem,
|
– če najemnik najmanj
dva meseca ne plača najemnine in obratovalnih stroškov in če jih ne
poravna niti v nadaljnjih šestdesetih dneh po prejemu opomina,
|
– če najemnik na
kakršenkoli način ovira prenovo poslovnega prostora iz zgradbe, v kateri
se nahaja poslovni prostor, |
– v drugih primerih,
ki so določeni z zakonom ali dogovorjeni z najemno pogodbo. |
VII. NAJEMNINA ZA
POSLOVNI PROSTOR |
26. člen |
(najemnina za
poslovni prostor) |
Višina najemnine se
oblikuje v skladu z metodologijo tega pravilnika. |
VIII. OSNOVA IN
MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE |
27. člen |
(namembnost in
lokacija) |
Glede na namembnost
se poslovni prostori razvrstijo v naslednje skupine: |
Skupina A – dejavnost
profitnega značaja: |
– gostinska
dejavnost, |
– finančni marketing,
|
– banke, |
– denarni zavodi,
|
– intelektualne
storitve (notar, odvetnik), |
– agencijski posli,
|
– zavarovalništvo,
|
– profitne
zdravstvene organizacije (samoplačniške), |
– trgovine,
|
– pisarniške
dejavnosti, |
– tiskarstvo,
založništvo, |
– profitne
izobraževalne dejavnosti, |
– storitvene
dejavnosti, |
– obrtne dejavnosti,
|
– fotografske
dejavnosti, |
– komisionarske,
posredniške dejavnosti, |
– garaže.
|
Skupina B – dejavnost
neprofitnega značaja: |
– neprofitne
izobraževalne in raziskovalne dejavnosti, |
– kulturne in
umetniške in podobne dejavnosti, |
– varovanje kulturnih
dobrin, |
– zdravstveno in
socialno varstvo ter varstvo mladine, |
– razstave,
|
– društva, združenja,
zveze, |
– politične stranke,
|
– humanitarne
organizacije. |
Lokacije na katerih
se nahajajo poslovni prostori so naslednje: |
Lokacija 1: mesto
Kostanjevica na Krki, |
Lokacija 2: zajema
področje ostalih krajev v Občini Kostanjevica na Krki. |
28. člen |
(določitev mesečne
najemnine) |
Višina mesečne
najemnine je odvisna od vrste dejavnosti (Skupina A, B) in lokacije
poslovnega prostora (lokacija 1, 2) in se določi po naslednji tabeli: |
+-------------+-------------+-------------+ |
| |
Lokacija 1 | Lokacija 2 | |
|
| (€/m2) | (€/m2) | |
+-------------+-------------+-------------+ |
|Skupina A
| 5 | 3 | |
+-------------+-------------+-------------+ |
|Skupina B
| 3,60 | 2,80 | |
+-------------+-------------+-------------+ |
29. člen |
(usklajevanje
najemnin) |
Najemnine se polletno
usklajujejo z indeksom cen življenjskih potrebščin v Republiki
Sloveniji. Koliko indeks cen življenjskih potrebščin preseže 2% mesečno,
se najemnine usklajujejo mesečno. |
30. člen |
(obračun davka) |
Tako določena višina
najemnine ne vsebuje davka, ki ga plačuje najemnik v skladu z veljavno
zakonodajo. |
31. člen |
(način plačila
najemnine) |
Najemnik poslovnega
prostora plačuje najemnino za tekoči mesec, mesečno, in sicer do
zadnjega dne v mesecu, razen v primerih, drugačen opredelitve v najemni
pogodbi. V primeru zamude plačila se zaračunavajo zakonite zamudne
obresti. |
Poleg najemnine je
najemnik dolžan plačevati vse stroške, ki nastanejo pri obratovanju
objekta, v katerem je poslovni prostor. |
32. člen |
(znižanje najemnine) |
Za določen čas se
lahko zniža najemnina v naslednjih primerih: |
– kadar najemnik ne
more opravljati dejavnosti zaradi bolezni, ki je daljša od 60 dni, če
najemnik sam, kot edini zaposleni opravlja dejavnost v poslovnem
prostoru, |
– za čas adaptacije
poslovnega prostora s predhodnim pisnim soglasjem najemodajalca, v
okviru terminskega plana izvajanja del, |
– za čas vzdrževalnih
del pri odpravi posledic poškodovanega poslovnega prostora iz razlogov s
strani najemnika. |
33. člen |
(brezplačna uporaba) |
Nepremično
premoženje, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, se lahko da v
brezplačno uporabo z neposredno pogodbo: |
– osebam javnega
prava za izvrševanje javnih nalog, razen javnim podjetjem ali
|
– nevladnim
organizacijam, ki delujejo v javnem interesu za izvajanje dejavnosti, za
katero so ustanovljeni. |
V brezplačno uporabo
se lahko odda tudi poslovni prostor, ki je zajet v letnem načrtu
razpolaganja, pa postopek javne dražbe, javnega zbiranja ponudb oziroma
sklenitve neposredne pogodbe ni bil uspešno zaključen. |
34. člen |
(čas trajanja) |
Poslovni prostor iz
prvega odstavka prejšnjega člena se lahko odda v brezplačno uporabo za
določen čas, v katerem se predvideva, da ga ne potrebuje noben
uporabnik, vendar ne za več kot pet let. |
Izjemoma se lahko
poslovni prostor odda v brezplačno uporabo za 10 let, če gre za oddajo
za potrebe obrambe, zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih
nesrečah. |
Poslovni prostor iz
drugega odstavka prejšnjega člena se lahko odda v brezplačno uporabo za
obdobje, ki ne sme biti daljše od enega leta. |
35. člen |
(objava) |
Namera o oddaji
poslovnega prostora v brezplačno uporabo se objavi na enotnem spletnem
portalu najmanj 15 dni pred sklenitvijo neposredne pogodbe. |
36. člen |
(obvezne sestavine) |
V pogodbi o oddaji
poslovnega prostora v brezplačno uporabo se določi obveznost uporabnika,
da krije obratovalne stroške, stroške rednega vzdrževanja, stroške
uporabe stavbnega zemljišča, stroške zavarovanj in druge stroške, za
katere se stranki dogovorita s pogodbo. |
37. člen |
(predlagatelj
znižanja ali oprostitve najemnine) |
O znižanju in
oprostitvi najemnine iz 32. in 33. člena tega pravilnika odloča župan na
predlog komisije ali strokovne službe. |
IX. VLAGANJE V
POSLOVNI PROSTOR |
38. člen |
(primopredajni
zapisnik) |
Najemniku poslovnega
prostora se lahko odda v najem urejen, delno urejen ali neurejen
poslovni prostor. Stanje poslovnega prostora se ugotavlja na podlagi
zapisnika o primopredaji poslovnega prostora. |
39. člen |
(dodatna vlaganja) |
Višina najemnine
določena na podlagi 27. in 28. člena tega pravilnika, se uporablja za
poslovne prostore, ki ne zahtevajo dodatnih tehničnih posegov in opreme.
Kolikor najemnik glede na dejavnost potrebuje dodatna vlaganja in
zaščito, je dolžan po pridobitvi soglasja najemodajalca dodatna vlaganja
izvesti sam. |
V primerih, kadar
najemnik v soglasju z lastnikom z lastnimi sredstvi v celoti ali deloma
obnovi poslovni prostor, je potrebno pred pričetkom obnovitvenih del
skleniti z njim dogovor o vlaganju sredstev, s katerim se določi rok za
obnovo poslovnega prostora, potrebna višina finančnih sredstev in način
obračuna vloženih sredstev. Vrednost poslovnega prostora pred pričetkom
del in po dokončanju del oceni sodni cenilec. Stroški cenitve bremenijo
najemnika. Vložena sredstva se lahko poračunajo z najemnino.
|
Predmet obračuna
vloženih sredstev je lahko samo vložek najemnika, opredeljen v dogovoru
iz prejšnjega odstavka. |
Po prenehanju
najemnega razmerja za poslovni prostor se najemnik z lastnikom dogovori
o morebitnem priznanju dodatnih vlaganj. |
V primeru, da dodatna
vlaganja za lastnika niso aktualna, je najemnik dolžan vzpostaviti
prostor v prvotno stanje. |
40. člen |
(soglasje) |
Med trajanjem
najemnega razmerja najemnik ne sme brez soglasja najemodajalca:
|
– spremeniti, zožiti
ali razširiti predmet poslovanja v poslovnem prostoru, |
– izvršiti drugih
statusnih sprememb, ki neposredno vplivajo na dejavnost v poslovnem
prostoru, |
– izvajati
preureditvenih del v poslovnem prostoru. |
Soglasja k spremembam
med trajanjem najemnega razmerja iz prejšnjega odstavka daje pristojni
občinski organ za stanovanjske zadeve. |
X. ODDAJANJE GARAŽ V
NAJEM |
41. člen |
(postopek oddaje
garaž) |
Garaže, ki so bile
zgrajene za potrebe uporabnikov posameznih zgradb, se praviloma oddajajo
v najem lastnikom ali najemnikom stanovanj ter poslovnih prostorov v teh
zgradbah. |
Postopek oddaje
garaže v najem je enak postopku oddaje poslovnih prostorov v najem. |
XI.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
42. člen |
(prehodno obdobje) |
Pristojni občinski
organ je dolžan v šestih mesecih po uveljavitvi tega pravilnika
uskladiti vse obstoječe najemne pogodbe z določili tega pravilnika |
43. člen |
(prenehanje
veljavnosti) |
Z dnem uveljavitve
tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o načinu oddajanja poslovnih
prostorov v najem in o določanju najemnin (Uradni list RS, št. 73/00). |
44. člen |
(veljavnost
pravilnika) |
Ta pravilnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 352-4/2010 |
Kostanjevica na Krki,
dne 15. julija 2010 |
Župan |
Občine Kostanjevica
na Krki |
Mojmir
Pustoslemšek l.r. |