|
Na podlagi 44. člena statuta Javnega podjetja Komunala Črnomelj d.o.o.,
izdajam |
|
|
P R A V I L N I K |
|
|
za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega
vodovodnega sistema |
|
|
1. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
S tem pravilnikom se ureja tehnična izvedba in uporaba
javnega vodovodnega omrežja in vodovodnih objektov ter naprav na območju
v upravljanju Javnega podjetja Komunala Črnomelj. |
|
|
Določila tega pravilnika se morajo obvezno upoštevati
(tudi) pri upravnih postopkih, planiranju, projektiranju, izvajanju
(gradnji), upravljanju in uporabi drugih komunalnih vodov, ki s svojim
obstojem, delovanjem ali s predvideno gradnjo neposredno vplivajo na
javni vodovod. |
|
|
Poleg določil tega pravilnika je treba obvezno
upoštevati tudi: |
|
|
– vse veljavne zakone, predpise, odloke in pravilnike
za tovrstno dejavnost, |
|
|
– slovenske (SIST, SIST EN, SIST ISO), evropske (EN),
mednarodne (ISO), nemške (DIN) in avstrijske (ONORM) standarde, ki so
navedeni v posameznih poglavjih tega pravilnika, |
|
|
– navodila proizvajalcev uporabljene vodovodne opreme. |
|
|
Za vsa področja, ki jih ta pravilnik ne obravnava,
veljajo določila Slovenskega standarda PSIST prEN 805. |
|
|
2. DEFINICIJA JAVNIH VODOVODNIH SISTEMOV PO NAMENU UPORABE IN PO
SESTAVNIH DELIH |
|
|
Javni vodovodni sistem je sklop objektov, naprav in
omrežja, ki so namenjeni pridobivanju, tehnološki obdelavi, transportu
in razdelitvi vode porabnikom. |
|
|
2.1. Namen uporabe |
|
|
Glede na vrsto komunalne rabe se javni vodovodi delijo na: |
|
|
– javne vodovode za oskrbo prebivalstva z vodo, |
|
|
– javne vodovode za protipožarne namene in javno rabo
(pranje javnih površin, zalivanje parkovnih površin – zelenic, itd.). |
|
|
Glede na namen preskrbe se javni vodovodi delijo na: |
|
|
– javne vodovode za oskrbo uporabnikov s pitno vodo za
sanitarne potrebe, |
|
|
– javne vodovode za protipožarne potrebe, |
|
|
– javne vodovode za tehnološke potrebe, |
|
|
– javne vodovode za kombinirano porabo, ki dobavljajo
vodo za oskrbo uporabnikov s pitno vodo za sanitarne in protipožarne
potrebe ali za sanitarne protipožarne in tehnološke potrebe. |
|
|
2.2. Sestavni deli vodovodnih sistemov |
|
|
– naprave za pridobivanje in pripravo vode (zajetja,
vodnjaki, drenaže bogatenja vodnih virov, črpališča, naprave za čiščenje
in pripravo vode), |
|
|
– naprave za hranjenje, transport in razdeljevanje
vode (vodohrami, razbremenilniki, hidropostaje, prečrpavališča,
regulacijske in telemetrijske postaje, nadzorni centri, vodovodno
omrežje, vodovodni priključki), |
|
|
– interna vodovodna napeljava, |
|
|
– pomožni objekti (delavnice, skladišča, upravna
poslopja, itd.). |
|
|
3. TEHNIČNI NORMATIVI ZA PROJEKTIRANJE, GRADNJO IN OBNOVO VODOVODNIH
SISTEMOV |
|
|
3.1. Splošno |
|
|
Načrti in karte katastra vodovodnega sistema so osnova za
projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo vodovodnega sistema. Kataster
se vodi v standardizirani digitalni obliki, ki se dogovori z GIC Bele
krajine. |
|
|
3.1.1. Kakovost vode |
|
|
Končni namen porabe (sanitarni, protipožarni, tehnološki)
je kriterij za določanje kakovosti vode. Kakovost vode za znani končni
namen porabe je določena z veljavnimi predpisi in pravilniki. |
|
|
Voda iz javnega vodovoda mora na uporabnikovem
priključku ustrezati kakovosti za pitno vodo. Uporabnik je dolžan
zagotoviti, da se kvaliteta pitne vode v interni instalaciji ne
poslabša. |
|
|
Voda, ki je namenjena samo za protipožarni namen ali
za tehnološke potrebe, je lahko slabše kakovosti od predpisane za pitno
vodo, če se dobavlja po posebnem vodovodnem sistemu. |
|
|
Kakovost vode, ki se razlikuje od kakovosti za pitno
vodo, si morajo uporabniki zagotoviti sami z uporabo lastnih pripomočkov
ali naprav. |
|
|
3.1.2. Količina vode |
|
|
3.1.2.1. Obstoječa poraba |
|
|
Obstoječa poraba vode je poraba vode obstoječih porabnikov
vseh vrst (gospodinjskih, industrijskih, javnih, obrtnih, itd.),
priključenih na obstoječi vodovodni sistem. |
|
|
3.1.2.2. Predvidena poraba |
|
|
Predvidena poraba je pričakovana poraba glede na spremembe
strukture porabnikov, gostote prebivalstva, razvoja turizma, rabe
prostora itd. na oskrbovanem območju za obdobje od 30 do 50 let. |
|
|
Za planiranje in projektiranje se uporabljajo naslednji normativi: |
|
|
– gospodinjstvo 250 litrov na prebivalca na dan, |
|
|
– turizem 200 litrov na posteljo na dan, |
|
|
– gostinstvo 15 litrov na gosta na dan, |
|
|
– javni uradi 30 litrov na zaposlenega na dan, |
|
|
– vojašnice 100 litrov na vojaka na dan, |
|
|
– šole 10 litrov na dijaka na dan, |
|
|
– javni bazeni 300 litrov na kopalca na dan, |
|
|
– pekarne 500 litrov na 1 tono kruha, |
|
|
– frizerski salon 100 litrov na zaposlenega na dan, |
|
|
– avtopralnice 200 litrov na avto, |
|
|
– betonarne 3000 litrov na m3 betona, |
|
|
– mlekarne 4 litre na liter mleka, |
|
|
– klavnice 300 litrov na glavo zaklane živine, |
|
|
– velika živina 100 litrov na glavo na dan, |
|
|
– mala živina 30 litrov na glavo na dan. |
|
|
Za protipožarne namene se računa (za gašenje in vaje)
poraba 0,2 do 0,5% predvidene celotne porabe, za gašenje posameznega
požara pa minimalno 10 l/s iz dveh sosednjih hidrantov. |
|
|
Srednja dnevna poraba se za vse vrste porabnikov
določa na osnovi navedenih normativov za obdobje enega leta in se deli s
365. |
|
|
Največja dnevna poraba se določi na podlagi srednje
dnevne porabe, pomnožene s faktorjem 1,5. |
|
|
Srednja in največja urna poraba glede na število
prebivalcev se določi po naslednji tabeli: |
|
|
------------------------------------------------------------------------------------
|
|
|
Število prebivalcev Največja urna poraba Srednja urna poraba
|
|
|
v območju v % dejanske dnevne porabe v % dejanske dnevne
|
|
|
porabe
|
|
|
------------------------------------------------------------------------------------
|
|
|
do 500 17 8
|
|
|
nad 500 do 1500 13 8
|
|
|
nad 1500 do 5000 11 8
|
|
|
nad 5000 do 20000 8 5
|
|
|
nad 20000 6 -
|
|
|
------------------------------------------------------------------------------------
|
|
|
3.1.3. Pretočne hitrosti |
|
|
Vodovodi morajo biti projektirani in izvedeni tako, da so
pretočne hitrosti pri srednji porabi med 0,8 in 1,4 m/s, še primerno je
območje med 0,5 in 2,0 m/s. Izjemoma je v določenih okoliščinah (npr. v
primeru požara) dopustna najvišja hitrost pretoka do 3,5 m/s in najnižja
0,1 m/s. |
|
|
V razvodnih vodovodih je možno, da v nekem določenem
času ni pretoka. V primeru, ko pretok vode izostane za daljši čas in
nastane možnost poslabšanja kakovosti vode, je treba za tak vodovod
odrediti dodatno izpiranje. Količina vode za izpiranje naj bo enaka
10-kratnemu volumnu vode vodovoda, ki se izpira. |
|
|
3.1.4. Tlak v omrežju |
|
|
Maksimalni tlak na mestu priključka pri pretoku nič je 6
do 7 bar. |
|
|
Minimalni tlak na mestu priključka pri pretoku nič je
2 bar. |
|
|
V posebnih pogojih in v posameznih primerih sta
navedena tlaka lahko tudi drugačna. |
|
|
3.1.5. Toplotna zaščita vodovodov |
|
|
Pod pojmom toplotna zaščita vodovodov razumemo zaščito
proti segrevanju in ohlajanju. |
|
|
Vodovodi morajo biti zaščiteni proti toplotnim vplivom
tako, da se temperatura vode pri minimalnem pretoku ne spreminja za več
kot 3°C. |
|
|
Vodovodi, ki potekajo po terenu, so praviloma vkopani
v globini 1,2 m od dokončno urejenega nivoja terena do temena cevi. |
|
|
Vodovodi, ki potekajo v kolektorjih, morajo biti
zaščiteni proti pojavu kondenzacije. |
|
|
3.1.6. Zaščita vodovoda pred mehanskimi vplivi in onesnaženjem |
|
|
Vodovodi morajo biti zgrajeni po navodilih proizvajalcev
cevi tako, da imajo zadostno trdnost za prenašanje statičnih in
dinamičnih obremenitev, kar je treba na obremenjenih mestih dokazati z
izračunom. Lokacijsko naj bodo vgrajeni tako, da je v primeru okvare
možen strojni izkop. |
|
|
Na mestih, kjer zaradi objektivnih razlogov ni mogoče
vgraditi vodovoda tako, da je možen strojni izkop, se vodovod položi v
zaščitno cev. Dolžina zaščitnih cevi je odvisna od profila cevi.
Minimalni premer zaščitne cevi pri cevovodu do d 50 je DN + 5 cm, pri
cevovodih enakih in večjih od d63 pa mora znašati DN + 20 cm. Izjemoma
je dopustna dolžina zaščitne cevi do 30 m, za večje razdalje pa se
izdela kolektor. |
|
|
Trasa vodovoda pred vstopom v zaščitno cev in za
izstopom iz nje mora biti zamaknjena pod minimalnim kotom 30° tako, da
je možen izvlek cevi. |
|
|
Zaščita pred možnim onesnaženjem se doseže z zadostnim
odmikom vodovoda od možnih virov onesnaženja. |
|
|
3.1.7. Varovanje vodovodnega omrežja in objektov |
|
|
Varovanje vseh vodovodnih objektov in naprav mora biti
izvedeno tako, da ni možen pristop ali kakršnokoli škodljivo delovanje
nepooblaščenih oseb ali živali. |
|
|
Tehnično se varujejo vsa črpališča, prečrpalnice,
vodohrami in razbremenilniki tako, da je možen nadzor vstopa na varovano
območje. Vse naprave in objekti na omrežju (jaški, zaporne armature,
zračniki, itd.) se varujejo tehnično in samo v posebnih primerih tudi
fizično, kar je treba posebej določiti. |
|
|
3.2. Dimenzije in materiali elementov vodovodov |
|
|
Za vse vodovode, vključno s priključki, se uporabljajo
cevi za nazivni tlak PN 10 bar. Po potrebi se lahko uporabljajo tudi
cevi za višji nazivni tlak (PN 16, PN 25). |
|
|
3.2.1. Dimenzije elementov vodovodov |
|
|
Nazivne mere vseh elementov vodovodov (cevi, spojniki,
armature) so izražene z nazivnim primerom DN, in sicer z: |
|
|
– DN, kar pomeni nazivni premer glede na notranji premer, |
|
|
– d, ki pomeni nazivni premer glede na zunanji premer. |
|
|
V vodovodnih sistemih, ki so v upravljanju Javnega
podjetja Komunala Črnomelj se uporabljajo dimenzije: |
|
|
DN: 25, 32, 40, 50, 80, 100, 125, 150, 200, 250, 300, 400 |
|
|
d: 32, 40, 50, 63, 90, 110, 140, 160, 225, 280, 315, 400 |
|
|
3.2.2. Materiali elementov vodovodov |
|
|
Materiali iz katerih so izdelani elementi vodovoda,
vključno s tesnili, ki pridejo v stik z vodo, ne smejo glede fizikalnih,
kemijskih ali mikrobioloških lastnosti vplivati na kakovost vode, kar
mora biti potrjeno z ustreznimi dokazili. |
|
|
Za nove vodovode in za obnovo obstoječih vodovodov, ki
so enaki ali večji od DN 80 oziroma nad d 90, se smejo uporabljati
izključno elementi vodovodov, izdelani iz nodularne litine (NL) z
natezno trdnostjo, ki ni nižja od 400 N/mm2. |
|
|
Za priključne vodovode do vključno DN 50 oziroma d63
pa se uporabljajo cevi iz polietilena (PE) z minimalno zahtevano
trdnostjo 10 MP-a ali izolirane pocinkane cevi. |
|
|
V izjemnih primerih lahko upravljalec odobri uporabo
drugih vrst cevi. |
|
|
Vsi elementi vodovoda morajo biti ustrezno zaščiteni
proti škodljivemu delovanju okolice (korozija, blodeči tokovi, itd.) in
pred vplivi vode (inkrustracija). |
|
|
3.2.3. Transport in skladiščenje elementov vodovodov |
|
|
Deli vodovodov se morajo transportirati in skladiščiti
tako, da se ne poškodujejo in ne pridejo v stik s škodljivimi snovmi.
Odprtine cevi, spojnikov in armatur morjao biti zaprte. Deli vodovodov
ne smejo biti onesnaženi z zemljo, blatom, odpadno vodo ali s
škodljivimi snovmi. Če se temu ni mogoče izogniti, jih je treba pred
vgradnjo očistiti. |
|
|
Vodovodni materiali se morajo skladiščiti po navodilih
proizvajalca, kar velja tudi za deponiranje materiala pred vgradnjo na
gradbišču. |
|
|
Nepravilno skladiščeni materiali se ne smejo vgraditi
v vodovodno omrežje. |
|
|
3.3. Križanje in prečkanje vodovodov z drugimi podzemnimi napeljavami,
napravami in objekti |
|
|
3.3.1. Splošno |
|
|
Pri križanju vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami
vodovod načeloma poteka horizontalno (brez vertikalnih lomov). Križanja
morajo načeloma potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot prečkanja osi
vodovoda in osi druge nadzemne inštalacije med 45° in 90°. |
|
|
V izjemnih primerih se teme cevi do DN 200 lahko
spusti do globine 1 m pod drugo podzemno napeljavo, vendar ne globlje
kot 4 m pod koto dokončno urejenega nivoja terena, ali pa dvigne nad
njo, vendar največ do višine 1,20 m pod koto dokončno urejenega nivoja
terena. |
|
|
V vsakem primeru spremembe smeri vodovoda, v
vertikalni smeri je treba ugotoviti možnost nastanka zračnih čepov ali
usedanja sedimentov ter predvideti in izvesti ustrezno odzračevanje
oziroma čiščenje vodovoda. |
|
|
V vseh primerih, ko je prečkanje izvedeno z uporabo
zaščitnih cevi, mora biti izvedba takšna, da za potisk ali izvlek prazne
vodovodne cevi ni potrebna sila, večja od 8 kN. |
|
|
3.3.2. Vertikalni odmiki |
|
|
Vertikalni odmiki med vodovodi in drugimi podzemnimi
napeljavami, merjeno od medsebojno najbližjih sten vodovodov in drugih
komunalnih napeljav, ne morejo biti manjši od odmikov, pogojevanih v
naslednjih točkah. |
|
|
V primerih križanja, ko je: |
|
|
vodovod nad kanalizacijo, morajo biti izpolnjene
naslednje zahteve: |
|
|
– vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi, |
|
|
– ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od
zunanje stene kanalizacije najmanj 2 m na vsako stran, |
|
|
– vertikalni odmik je najmanj 0,5 m. |
|
|
Izvedba križanja vodovoda pod kanalizacijo oziroma
kanalizacije nad vodovodom ni dopustna; |
|
|
vodovod nad toplovodom, morajo biti izpolnjene
naslednje zahteve: |
|
|
– toplovod mora biti toplotno izoliran, debelina
izolacije mora zadostiti zahtevam, navedenim v drugih poglavjih tega
pravilnika, |
|
|
– vertikalni odmik je najmanj 0,4 m, |
|
|
vodovod pod toplovodom, morajo biti izpolnjene
naslednje zahteve: |
|
|
– vodovod mora biti vgrajen v zaščitne cevi, |
|
|
– ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od
zunanje stene cevi toplovoda, najmanj 1 m na vsako stran, |
|
|
– vertikalni odmik (od temena zaščitne cevi do
spodnjega dela telesa toplovodne napeljave) je najmanj 0,3 m; |
|
|
vodovod nad plinovodom, PTT kabli ali elektrokabli,
mora biti izpolnjena še naslednja zahteva: |
|
|
– vertikalni odmik je najmanj 0,5 m; |
|
|
vodovod pod plinovodom, PTT kabli ali elektrokabli,
morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: |
|
|
– plinovod, PTT kabli in elektrokabli morajo biti
vgrajeni v zaščitni cevi, |
|
|
– ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od
zunanje stene cevi vodovoda najmanj 0,5 m na vsako stran, |
|
|
– vertikalni odmik je najmanj 0,5 m; |
|
|
Kot križanja je v vseh primerih minimalno 45°. |
|
|
3.3.3. Obešanje na nadzemno gradbeno konstrukcijo |
|
|
Potek vodovoda mora biti usklajen z izvedbo nosilne
konstrukcije in vozišča. Padec oziroma vzpon vodovoda mora biti usklajen
s potekom drugega dela vodovodne instalacije pred mostom in za njim.
Najvišji del vodovoda naj bo lociran na eni od brežin, tam, kjer se
vodovod spet spusti v zemljino. Na tem mestu je treba predvideti jašek z
vgrajeno opremo za odzračevanje in dozračevanje (preprečitev nastanka
vakuuma). Le v izjemnih primerih, ko ni možno izvesti odzračevalnega
jaška v brežinah, se lahko predvidi odzračevanje v sredini razpona
mostu. Jašek mora biti v kateremkoli primeru izvedbe ustrezno velik za
vzdrževanje opreme in dostop do nje. Do jaška mora biti vzdrževalni
službi zagotovljen neoviran dostop. Jašek mora imeti drenažo in mora
biti toplotno izoliran (v primeru izvedbe v mostni konstrukciji).
Vodovod mora potekati pod mostno konstrukcijo na zunanji ali notranji
strani nosilca mostu, odvisno od drugih zahtev prilagojeno tem zahtevam. |
|
|
Predvideti je treba pritrjevanje (obešanje) vodovoda
na mostno konstrukcijo. Pri izbiri trase in načina pritrjevanja je treba
upoštevati minimalni potrebni prostor za montažo na obeh straneh
vodovoda (vsaj 0,5 m). Glede na tip konstrukcije mostu je treba
predvideti fiksno točko in drsne podpore (konzole) vodovoda ter
upoštevati možne maksimalne raztezke in pomike mostne konstrukcije v
odvisnosti od temperaturnih in drugih pomikov mostne konstrukcije.
Vodovod mora biti izveden in pritrjen tako, da bodo preprečeni vplivi
drugih inštalacij in konstrukcij nanjo. Vzdolžne pomike, ki jih
povzročijo raztezki konstrukcije, je treba ustrezno kompenzirati.
Konzole morajo preprečevati vse neustrezne prečne pomike vodovoda. |
|
|
Predvideti je treba tipske montažne elemente za
pritrjevanje vodovoda na mostno konstrukcijo, ki omogočajo hitro in
preprosto montažo na dokončno zgrajeni objekt mostu ter časovno ne
ovirajo izvajanja gradbenih del. |
|
|
Vodovod, ki poteka pod mostno konstrukcijo, mora biti
toplotno izoliran, uporabijo naj se predizolirane cevi. Predvidijo naj
se cevi z zaščitnim plaščem. |
|
|
Posebej je treba obdelati prehoda vodovoda v zemljo. |
|
|
Pri novih mostovih naj bo praviloma predvideno
polaganje vodovoda v kineto. |
|
|
3.3.4. Podzemno prečkanje železnice |
|
|
Poleg pogojev, določenih v prejšnjih točkah, je treba
izpolniti še nekaj zahtev: |
|
|
Prečkanje železnice mora biti izvedeno v zaščitni cevi
ali v kolektorju. |
|
|
Ustji zaščitne cevi ali kolektorja morata biti izven
območja železniške trase. |
|
|
Na obeh koncih zaščitne cevi ali kolektorja morata
biti izdelana revizijska jaška z vgrajenimi zapornimi armaturami.
Položaj in oblika revizijskih jaškov mora biti takšna, da omogoča izvlek
cevi. |
|
|
V revizijskem jašku, ki ima dno na nižjem nivoju, mora
biti izveden odtok, ki je dimenzioniran tako, da lahko odvede najmanj
100% količine povprečnega pretoka vode v vodovodu. |
|
|
Os vodovoda mora biti v revizijskih jaških z
ustreznimi spojniki zamakjnena najmanj za dve velikosti nazivnega
premera vodovoda. |
|
|
Izvedena mora biti ustrezna zaščita pred blodečimi
tokovi. |
|
|
Kadar prečkanje v zaščitni cevi zaradi velikosti (DN)
in dolžine vodovoda ni izvedljivo, se izvede prečkanje v kolektorju (v
pohodni kineti). Prečkanje v zaščitni cevi se priporoča do velikosti
vodovoda največ DN 300. |
|
|
3.3.5. Podzemno prečkanje vodotokov |
|
|
Pri podzemnem prečkanju vodotoka se cevi polagajo v
primerno izkopane jarke v dnu vodotoka. Način izkopa, polaganje vodovoda
in zasip so odvisni od vrste vodotoka (širina, globina, velikost
pretoka, itd.) in oblike ter vrste terena brežin (strmi, položni, raščen
teren, plazovit teren, itd.). |
|
|
S primerno izbranim načinom polaganja vodovoda (s
potiskanjem, s polaganjem celotnega vodovoda, ki je sestavljen na bregu;
s pomočjo pontona ali samostojno plavajočega vodovoda in potopitve itd.)
je možno izvajati podzemno prečkanje praktično za vse velikosti
vodovodov ter za velike razdalje (100 m in več) odvisno od razpoložljive
opreme, ki je potrebna za tovrstno delo. |
|
|
Vsako podzemno prečkanje vodotoka je treba načrtovati
posebej. Pri tem je treba upoštevati navodila proizvajalca cevi in
izkušnje podjetij, ki ta dela opravljajo. |
|
|
3.3.6. Podzemno prečkanje cest |
|
|
Podzemno prečkanje mestnih lokalnih cest se praviloma izvaja brez
uporabe zaščitnih cevi, če je vodovod vgrajen v globini, ki jo
proizvajalec cevi predpisuje glede na statične in dinamične obremenitve. |
|
|
Podzemno prečkanje avtocest se izvaja enako kot podzemno prečkanje
železnic. |
|
|
Podzemno prečkanje vodovoda na regionalnih in lokalnih cestah se
izvaja z vgradnjo vodovoda v zaščitno cev. |
|
|
3.4. Horizontalni odmiki (svetli) vodovodnih vodovodov od drugih
komunalnih napeljav in objektov |
|
|
3.4.1. Splošno |
|
|
Minimalni odmik od spodnjega roba podzemnih temeljev ali
podzemnih objektov ne sme biti manjši od 1,5 m, merjeno po horizontalni
kateti pravokotnega trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom cevi v osi
vodotoka in oklepa z diagonalo, ki se konča na robu temelja ali objekta, |
|
|
|
|
|
|
|
|
Minimalni odmik od greznic ali drugih deponij s
škodljivimi vodotopnimi substancami, za katere je potrebna prisilna
drenaža med vodovodom in virom onesnaževanja na globini, ki zagotavlja,
da vodovod ne pride v stik z onesnaženo izcedno vodo, je: |
|
|
na vodoprepustnem terenu 5 m,
|
|
|
na vodoneprepustnem terenu 7 m,
|
|
|
Minimalni odmik dreves in okrasnega
|
|
|
grmičevja od vodovoda je:
|
|
|
drevesa 2 m,
|
|
|
okrasno grmičevje 1 m.
|
|
|
V primeru, ko se vodovod vgrajuje v kolektor, se načeloma
vgrajuje v spodnji polovici kolektorja. Vodovod mora biti zaščiten proti
nastajanju kondenzata. |
|
|
Kolektor mora imeti izveden odtok vode, ki je
dimenzioniran tako, da lahko odvede najmanj 50% količine povprečnega
pretoka vode v vodovodu. |
|
|
Kolektor mora imeti rešilne izhode, ki v primeru
poplavitve omogočajo rešitev v času poplavitve eventualno prisotnih oseb
v kolektorju. |
|
|
Druge instalacije, ki so nameščene v kolektorju,
morajo biti zaščitene proti vplivu vode pri eventualni poplavitvi
kolektorja. |
|
|
3.4.2. Odmiki napeljav (svetli), ki potekajo vzporedno z vodovodom |
|
|
------------------------------------------------------------------------------------
|
|
|
Globina kom. voda
|
|
|
Komunalni vod v odvisnosti od vodovoda Odmik
|
|
|
------------------------------------------------------------------------------------
|
|
|
Odpadna in mešana kanalizacija Manjša ali enaka 3,0 m
|
|
|
Padavinska kanalizacija Manjša ali enaka 1,5 m
|
|
|
Plinovodi, elektrokabli, kabli javne
|
|
|
razsvetljave ali PTT napeljave Manjša ali enaka 1,5 m
|
|
|
Toplovod Manjša ali enaka 1,5 m
|
|
|
Odpadna in mešana kanalizacija Večja 1,5 m
|
|
|
Padavinska kanalizacija Večja 1,0 m
|
|
|
Plinovodi, elektrokabli, kabli javne
|
|
|
razsvetljave ali PTT napeljave Večja 1,0 m
|
|
|
Toplovod Večja 1,0 m
|
|
|
------------------------------------------------------------------------------------
|
|
|
Horizontalni odmiki, določeni v točkah 3.4.1. in 3.4.2.,
so v posebnih primerih in v soglasju z upravljalci posameznih komunalnih
vodov lahko tudi drugačni, vendar ne manjši kot jih določa standard PSIS
prEN 805 v točki 9.3.1., in sicer: |
|
|
– horizontalni odmiki od podzemnih temeljev in
podobnih naprav naj ne bodo manjši od 0,4 m, |
|
|
– horizontalni odmiki od obstoječih (drugih) podzemnih
napeljav naj ne bodo manjši od 0,4 m, |
|
|
– v izjemnih primerih, ko je gostota podzemnih
napeljav velika, odmiki ne smejo biti manjši od 0,2 m. |
|
|
Posebno je treba paziti, da se med izkopom zagotovi
stabilnost obstoječih naprav in podzemnih napeljav. |
|
|
3.5. Jaški |
|
|
3.5.1. Splošno |
|
|
Za potrebe obratovanja vodovodnega sistema se na vodovodno
omrežje vgrajujejo jaški, in sicer za nameščanje armatur, ki služijo za
zapiranje, odzračevanje, izpiranje, regulacijo, merjenje, nadzor, itd.
Glede na navedeno delimo jaške na: |
|
|
– jaške za vodovodne armature, ki služijo za
zapiranje, regulacijo, zračenje, čiščenje, zmanjševanje tlaka itd.
(armaturni jaški), |
|
|
– jaške za nameščanje kontrolnih in merilnih naprav
(merilni jaški), |
|
|
– jaške za nameščanje vodomerov (vodomerni jaški). |
|
|
3.5.2. Zahteve |
|
|
Vstopna odprtina je standardnih dimenzij: 600 x 600 mm ali
800 x 800 mm, glede na velikost elementov, ki so vgrajeni v jašku. |
|
|
Na mestu vstopne odprtine so vgrajena vstopna železa
ali lestev iz nerjavečega materiala. |
|
|
Vstopna lestev mora biti izvedena tako, da se lahko
podaljša za 0,5 m nad nivo pokrova, pokrovi na jaških so kovinski, z
nosilnostjo, ki ustreza pričakovanim obremenitvam na mestu objekta. |
|
|
Pokrovi na vodomernih jaških so praviloma iz rebraste
pločevine, ki je ustrezno ojačana in ima vgrajeno toplotno izolacijo.
Tovrstni pokrovi so lahko eno-, dve- ali tridelni. Pokrov ali del
pokrova, ki se samostojno dvigne, ne sme biti težji od 20 kg. |
|
|
Izvedba in vgradnja pokrovov mora biti takšna, da
pokrovi onemogočajo dostop meteorne vode v jašek. |
|
|
Pokrovi manjših vodomernih jaškov morajo biti toplotno
izolirani. |
|
|
Vsi jaški morajo imeti pod vstopno odprtino, v dnu,
izdelano poglobitev, ki služi za črpanje vode iz jaška. Velikost
poglobitve naj bo 50 x 50 x 30 cm, izdelana mora biti tako, da ne ogroža
statike temeljev jaška. Poglobitev mora biti pokrita s pohodno rešetko. |
|
|
V primeru, ko velikost vstopne odprtine ne zadošča za
zamenjavo največjega elementa, ki je vgrajen v jašku, se mora stropna
konstrukcija jaška izvesti iz montažnih armiranobetonskih gredic širine
največ 50 cm, izdelanih iz betona MB 30, ki imajo vgrajena najmanj dva
elementa za dviganje. |
|
|
Na vodoprepustnih terenih se izdelujejo jaški brez
betonskega dna (nasutje dna z gramozom ali prodcem granulacije 0-3 cm),
na vodoneprepustnih terenih pa z betonskim dnom z izvedenim odvodom vode
iz poglobljenega dela jaška. |
|
|
Jaški v terenih s talno vodo morajo biti vodotesni. |
|
|
Vstopna odprtina jaška mora biti nad nivojem talne
vode, v tem primeru mora biti nad ploščo jaška najmanj 20 cm nasutja. |
|
|
Prehod vodovoda skozi steno jaška mora biti izdelan
vodotesno in elastično tako, da dopušča potrebne horizontalne in
vertikalne premike vodovoda glede na steno jaška. |
|
|
Razdalja med zadnjo prirobnico in steno jaška mora
biti na obeh straneh najmanj 30 cm. |
|
|
Jaški v terenu z visoko talno vodo morajo biti
zavarovani pred premiki zaradi vzgona. |
|
|
3.5.3. Dimenzije jaškov |
|
|
Dimenzije in lokacije jaškov za vodovodne armature in
kontrolno-merilne namene so določene s projektom, ki mora poleg drugih
pogojev upoštevati še naslednja določila: |
|
|
– višina jaška, merjena od dna do spodnje strani
stropne konstrukcije mora biti najmanj 1,70 m, s tem da je zgornji rob
najvišjega dela spojnika ali armature najmanj 30 cm pod stropom, spodnji
rob pa najmanj 30 cm nad dnom jaška, |
|
|
– širina jaška mora biti takšna, da je razdalja med
zunanjim robom največjega spojnika ali armature in steno jaška najmanj
40 cm, pri čemer jašek ne sme biti ožji kot 120 cm, |
|
|
– dolžina jaška je seštevek dolžin vseh v jašek
vgrajenih armatur in spojnikov, povečana za najmanj 60 cm. |
|
|
Vodomerni jaški so obdelani v poglavju merilna mesta. |
|
|
3.6. Označevanje vodovodnih armatur |
|
|
3.6.1. Splošno |
|
|
Vodovodne armature in podzemni hidranti, vgrajeni v
vodovodnem omrežju, morajo biti označeni z označevalnimi tablicami. |
|
|
Označevalne tablice morajo biti nameščene na vidnem
mestu v bližini vgrajene armature na višini najmanj 1,8 m. |
|
|
Označevalne tablice morajo biti pritrjene na fiksne
objekte. Oddaljenost tablice od vgrajene armature, ki jo tablica
označuje, naj bo do 15 m. |
|
|
Označevalne tablice nameščamo: |
|
|
– na zid zgradbe, |
|
|
– na drog javne razsvetljave ali na drog
elektronapeljave, |
|
|
– na samostojen drog, ki je namenjen samo za
namestitev označevalne tablice za vodovod. |
|
|
Označevanje armatur, vgrajenih v jašek, se izvede
tako, da vsaka armatura dobi svojo označevalno tablico. Koordinate
oddaljenosti armatur od označevalne tablice pa so za vse armature enake
in določajo vstopno odprtino jaška oziroma cestne kape. |
|
|
3.6.2. Vsebina in oblika označevalnih tablic |
|
|
Na označevalnih tablicah so, poleg koordinat oddaljenosti
armature ali podzemnega hidranta od označevalne tablice, navedeni še
podatki o vrsti armature in o velikosti vodovoda. Eno polje je namenjeno
vpisu podatkov o napravi, ki lahko služi za evidenco po katastru ali se
uporabi za kodiranje (šifriranje) armatur v vodovodnem sistemu. |
|
|
Za označevanje vodovodnih armatur se uporabljajo
označevalne tablice po standardu SIST 1005 “Označevalne tablice za
vodovode”. |
|
|
Za označevanje podzemnih hidrantov se uporabljajo
označevalne tablice po DIN 4066, “Označevalne tablice za protipožarno
zaščito, tablice za označevanje podzemnih hidrantov”. |
|
|
3.7. Objekti in naprave |
|
|
3.7.1. Prečrpalnice |
|
|
3.7.1.1. Splošno |
|
|
Predvidena prečrpalnica mora biti minimalnih tlorisnih
dimenzij, nujnih za vgradnjo potrebne opreme. Objekt naj bo nadzemne
izvedbe, zidan ali izdelan iz lahkih montažnih elementov, postavljen na
betonski temelj, streha klasična dvokapnica. Objekt mora zadostiti
arhitektonsko-urbanističnim pogojem glede vklopa v prostor. Urejen mora
biti odvod padavinske vode. Če ni možno pridobiti soglasja za izgradnjo
nadzemnega objekta, naj se izvede podzemni jašek enakih dimenzij. Pri
podzemnem jašku veljajo zahteve, opisane v poglavju JAŠKI. Pri podzemni
izvedbi je treba predvideti minimalno vstopno odprtino za transport in
montažo opreme, zagotoviti je treba vnos agregata, drenažo jaška z
iztokom v odvodni kanal, gretje in prisilno prezračevanje jaška. Če je
odvodni kanal višje od jaška in ni možno zagotoviti drenažnega odtoka,
je treba predvideti drenažno črpalko, ki se vklaplja glede na nivo vode
v jašku. |
|
|
Zmogljivost črpalnega agregata mora biti določena na
podlagi srednje urne porabe, maksimalne urne porabe ter požara. V
primeru, ko je požarna varnost zagotovljena iz drugih virov, se
zmogljivost prečrpalnice ustrezno zmanjša. |
|
|
Predvideni agregat naj bo sestavljen iz ustreznega
števila frekvenčno reguliranih črpalk za srednjo in maksimalno porabo in
iz dodatne črpalke za potrebe požara. Agregat naj bo kompaktne izvedbe,
predviden za vgradnjo na betonski podstavek in opremljen z osnovno
armaturo in tlačnimi senzorji ter s tlačno posodo ustreznega volumna. V
objektu je treba predvideti vse cevne povezave, vključno z obtočnim
vodom. Predvideti je treba vso potrebno zaporno in varovalno opremo
črpalk, zaporno armaturo na dotoku in iztoku, varovalno opremo za
preprečitev hidravličnih udarov, opremo za preprečevanje vibracij,
opremo za preprečitev previsokih tlakov v sistemu in opremo za merjenje
parametrov. |
|
|
Za potrebe sanitarne službe mora biti predvideno
ustrezno odjemno mesto za odvzem vzorcev vode, locirano za črpalnim
agregatom. |
|
|
V objektu je treba predvideti vgradnjo elektroopreme
za pogon naprav, razsvetljavo, ogrevanje in prezračevanje, opreme za
nadzor in upravljanje ter brezžični prenos podatkov v nadzorni center.
Za telemetrijsko posredovanje podatkov se predvidi antene na nadzemni
objekt oziroma na predvideni lokaciji. |
|
|
Vse črpalke morajo imeti nameščene mehke zagone in
biti varovane proti pregretju, izpadu faze in udaru strele. |
|
|
Na dovodu vode v črpalnico mora biti urejeno
vzdrževanje tlaka v vodovodnem sistemu pred črpalnico. |
|
|
Dovod električne energije do predvidenega objekta mora
biti usklajen z razpoložljivimi¸ možnostmi elektrodistributerja. Izbiro
zagona naprav je treba predvideti v skladu z razmerami elektroomrežja. |
|
|
Priključna elektroomara z meritvami mora biti
predvidena v ustrezni izvedbi in stopnji zaščite glede na predvideno
zasnovo objekta. Nameščena mora biti na mestu dostopnem
elektrodistributerju. |
|
|
Na lokaciji objekta je treba predvideti prostor za
vozila vzdrževalne službe in za dovoz do objekta. |
|
|
3.7.1.2. Hidravlika |
|
|
Na podlagi znanih podatkov obstoječih in predvidene porabe
je treba: |
|
|
– hidravlično dimenzionirati črpalke in opremo, |
|
|
– hidravlično dimenzionirati delovne in maksimalne
parametre, |
|
|
– izdelati diagram karakteristik črpalk v samostojnem
in paralelnem delovanju, |
|
|
– določiti zaščitno opremo na podlagi maksimalnih
parametrov, |
|
|
– izdelati navodila za predvideno delovanje (min–max
pretoki, min–max tlaki, razbremenitev maksimalnih tlakov, varnostni
parametri agregata, nivo poplavitve pri vkopanih jaških). |
|
|
3.7.1.3. Tlačni preizkus |
|
|
Po končanih montažnih delih je treba za inštalacije v
prečrpalnici izvesti tlačni preizkus. Izvede se ga lahko z omrežjem ali
ločeno. Tlačni preizkus traja 24 ur. Če v roku 24 ur manometer ni
pokazal odklona se smatra, da je tlačni preizkus uspešno opravljen. Po
uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se naredi zapisnik. |
|
|
3.7.1.4. Poskusni zagon |
|
|
Po končanih montažnih delih in uspešno opravljenem tlačnem
preizkusu se opravi poskusni zagon naprav pod predvidenimi pogoji
delovanja v sistemu. Pri poskusnem zagonu se simulirajo vsi pogoji
delovanja in ekstreme (zaustavitve, maksimalne obremenitve ipd.) ter pri
tem kontrolira delovanje naprav. |
|
|
3.7.2. Vodohrami |
|
|
Pri vodohramu morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: |
|
|
– funkcija, oblika, prostornina in način gradnje, ki
zagotavlja 100% neprepustnost vodnih celic, |
|
|
– način dostopa do vodohrama z vozili za vzdrževanje,
zavarovanje dostopa pred nepoklicanimi, |
|
|
– vodohram naj ima vsaj dve ločeni vodni celici, |
|
|
– dovod električne energije mora biti v skladu s
predpisi, ki veljajo za vlažne in mokre prostore, |
|
|
– način prezračevanja vodohrama (naravno ali
prisilno), |
|
|
– toplotna in hidroizolacija, |
|
|
– način osvetlitve notranjosti objekta, |
|
|
– način obratovanja vodohrama oziroma črpališča,
avtomatska regulacija gladine, prenos podatkov o gladini vode do
črpališča oziroma nadzornega mesta, |
|
|
– način varovanja prelivanja vode (regulacijski ventil
– električni ali s plovcem ipd.), |
|
|
– preprečena mora biti kondenzacija na stenah vodnih,
vstopnih in armaturnih celic, |
|
|
– zračniki morajo biti izvedeni oziroma projektirani
tako, da je onemogočen vnos škodljivih substanc v vodne celice,
priključeni morajo biti na drenažno cev, |
|
|
– vse odprtine (razen vrat) morajo biti zaprte z
mrežico iz nerjavečega jekla, |
|
|
– praznotok rezervoarja mora biti nižji od iztoka v
vodovodno omrežje, |
|
|
– med predprostorom in vodnimi celicami se namestijo
PVC okna, |
|
|
– vstopne lestve in ostali kovinski deli v rezervoarju
se izdelajo iz nerjavečega jekla, kvalitete za prehrambeno industrijo, |
|
|
– vodne celice morajo biti vodotesne, kar dokazuje
preizkus vodotesnosti, |
|
|
– vodne celice in predprostor morajo biti obložene s
keramiko (oziroma obdelane z ustreznimi materiali), ki mora izpolnjevati
sanitarno higienske pogoje za pitno vodo, |
|
|
– vtočni in iztočni vodovod mora biti opremljen s pipo
za jemanje vzorcev na dostopnem mestu, |
|
|
– v rezervoarju mora biti vgrajen vodovodni material,
ki je odporen na korozijo, |
|
|
– armature v objektu naj bodo odporne proti koroziji, |
|
|
– protiležni vodohrami naj bodo na dotočno-iztočnem
vodovodu opremljeni z dvosmernim merilcem pretoka, |
|
|
– način izvedbe odvodne kanalizacije za vodo iz
praznotoka in čiščenja objekta, |
|
|
– v vodohram mora biti vgrajena vsa oprema v skladu s
predpisi o varstvu pri delu. |
|
|
Prostornino vodohrama je treba določiti na podlagi: |
|
|
– fluktuacije vode v dnevu največje porabe vode, |
|
|
– 20% dodatka za nujno potrošnjo (motnje pri
obratovanju), |
|
|
– požarne rezerve. |
|
|
3.7.3. Zajem podtalnice z vodnjaki |
|
|
3.7.3.1. Splošno |
|
|
Objekti, izvedeni z namenom raziskave, meritve in izkoriščanja
podtalnice, so: |
|
|
– raziskovalne vrtine, |
|
|
– piezometri, |
|
|
– vodnjaki. |
|
|
3.7.3.2. Črpalke |
|
|
Predvideti je treba vgradnjo črpalk s potopnim
elektromotorjem, prigrajenim pod črpalno stopnjo oziroma sesalnim košem,
konstrukcija črpalnega dela pa je predvidena za vgradnjo v ozke vrtane
vodnjake. |
|
|
Izbira črpalke mora ustrezati geometrijskim in
hidravličnim parametrom izvedenega vodnjaka (ugotovljeni intenzivnosti
stalnega dotoka, stalna potopitev sesalnega dela črpalke mora ustrezati
minimalno potrebnim pogojem, ki zagotavljajo stabilno delovanje črpalke
izven področja vplivov kavitacije). |
|
|
Največji premer črpalke, ki se vgrajuje v določen
vodnjak, mora biti vsaj 120 mm manjši od premera vodnjaka. Zagotavljati
mora predvideni tlak v sistemu. |
|
|
Konstrukcija črpalke mora ustrezati predvidenim
pogojem delovanja (možnost prisotnosti peska v črpani vodi, neprekinjeno
obratovanje). |
|
|
Premer črpalke mora biti ustrezen glede na premer
vodnjaka, za hlajenje potopnega elektromotorja mora biti zagotovljen
stalen obtok vode z ustrezno hitrostjo, ki je pogojena s tehničnimi
karakteristikami črpalke. Če ta pogoj ni izpolnjen, je treba predvideti
opremo za zagotovitev takšnih razmer (oplaščenje črpalke in
elektromotorja). |
|
|
Črpalka mora biti opremljena s sesalnim povratnim
ventilom, vgrajenim nad hidravlično črpalno stopnjo. |
|
|
Črpalka in elektromotor morata biti iz ustreznih
materialov. Rotorji črpalke morajo biti izdelani iz visokokvalitetnih
materialov, ki so odporni na korozijske in abrazijske vplive med
obratovanjem. |
|
|
Karakteristike črpalke morajo biti pred vgradnjo
testirane, biti morajo ustrezne in imeti izdano testno poročilo, prav
tako mora biti črpalka dinamično uravnotežena po veljavnih standardih in
imeti certifikat. |
|
|
Različni materiali v črpalnem agregatu v medsebojnem
kontaktu ne smejo tvoriti galvanskih členov. |
|
|
Potopni elektromotor mora biti standardne izvedbe. |
|
|
Zaganjanje elektromotorja mora biti predvideno tako z
mehkim zagonom, kot z zagonom zvezda-trikot (dva dovodna kabla), temu
primerna mora biti ustrezna stopnja izolacijske trdnosti navitja. |
|
|
3.7.3.3. Objekt vodnjaka |
|
|
Objekt vodnjaka je prostor nad vrtino vodnjaka, predviden
za vgradnjo armature, tlačnih cevovodov, merilnoregulacijske opreme,
elektrokrmilne opreme, opreme za odvzem vzorcev in opreme za drenažo
tlačnega voda. |
|
|
Objekt vodnjaka je praviloma polovično vkopan podzemni
armiranobetonski objekt z vstopom po stopnicah s strani, v posebnih
primerih je to lahko tudi nadzemni objekt, zidan ali izdelan iz lahkih
montažnih elementov. Pri podzemnem objektu veljajo splošne zahteve,
opisane v poglavju JAŠKI, pri nadzemnem objektu pa splošne zahteve,
opisane v poglavju PREČRPALNICE. |
|
|
Objekt mora biti izveden tako, da omogoča ustrezen
razpored opreme in dostop do vsakega dela opreme, minimalni prehodi
morajo biti vsaj 0,8 m. |
|
|
V krovni plošči podzemnega objekta mora biti
predvidena montažna odprtina s pokrovom, velikost odprtine mora biti
minimalno 800 x 800 mm oziroma prilagojena tehnološkim zahtevam montaže.
Vsi pokrovi morajo ustrezati glede na možne maksimalne obremenitve na
določeni lokaciji. |
|
|
Dimenzije objekta (tloris in višina) morajo biti
ustrezne za manipulacijo črpalnega agregata (dolžina in širina) pri
demontaži črpalke in elektromotorja in pri izvajanju manjših montažnih
posegov. |
|
|
Objekt mora imeti ustrezno drenažo s poglobitvijo za
drenažo dela tlačnega cevovoda, ki mora biti speljana izven vplivnega
območja. |
|
|
Ob objektu mora biti predviden plato ustrezne
nosilnosti za postavitev mobilnega dizel agregata. Do platoja mora biti
urejen ustrezen dostop. |
|
|
V primeru izvedbe samostojnega vodnjaka na novi
lokaciji je treba ob objektu predvideti postavitev antene za
telemetrijski prenos podatkov. |
|
|
3.7.3.4. Armatura |
|
|
Za delovanje črpalke, za varovanje povratnega toka in za
zaščito delovanja, mora biti vgrajena naslednja armatura: |
|
|
– na kolenu tlačnega voda pri prehodu iz vertikale
vodnjaka v horizontalo je treba vgraditi odzračno-dozračno armaturo,
tudi na vseh naslednjih lomih cevovoda mora biti predvidena ozračevalna
garnitura, |
|
|
– v primerih predvidene (možne) povečane vsebnosti
peska v črpani vodi je treba predvideti vgradnjo oziroma priključke in
zaporno armaturo za vgradnjo avtomatskega filtra, |
|
|
– predvideti je treba varnostno armaturo za zaščito
sistema proti pojavom hidravličnega valovanja in udara, vgrajena mora
biti tako, da je možna izločitev iz delovanja in servisiranje, odtok pa
speljan v praznotok, |
|
|
– predvideti je treba mesto priključitve naprave za
dezinfekcijo (po potrebi pozneje), |
|
|
– za merjenje pretoka je treba vgraditi ustrezni
merilnik pretoka, zagotovljeni morajo biti tehnični pogoji za natančnost
meritev (minimalno potrebni del ravnega cevovoda, brez elementov motenj
pred predvideno vrsto merilnika pretoka in za njo), |
|
|
– za bolj preprosto montažo in demontažo opreme je
treba na ustreznih mestih predvideti demontažne kose preproste izvedbe, |
|
|
– vodenje zaporne armature mora biti ročno in z
elektropogonom z indikacijo položaja ter možnostjo daljinskega
upravljanja, |
|
|
– pred iztokom v vodovodni sitem mora biti nameščena
zaporna armatura, |
|
|
– predvideno mora biti odjemno mesto za jemanje
vzorcev, |
|
|
– vsa oprema mora biti izdelana in atestirana po
veljavnih standardih. |
|
|
3.7.3.5. Tlačni cevovodi |
|
|
Tlačni cevovodi v vodnjaku morajo biti predvideni za
ustrezni tlačni razred, višji od maksimalnega delovanja tlaka črpalke. |
|
|
Dolžine posameznih segmentov naj bodo standardne
(fazonski kosi) in tipizirane (0,5 m, 1,5 m, 2 m, 2,5 m oziroma največ 3
m) glede na razpoložljiv prostor, namenjen za montažo in demontažo, nad
vodnjakom. |
|
|
Spajanje cevi naj bo prirobnično, spojni material
odporen proti koroziji in drugim vplivom. |
|
|
Cevi morajo imeti naslednje karakteristike: |
|
|
– hidravlično ugodne cevi brez možnosti inkrustracije
(usedanja na stene cevi), |
|
|
– preprosta montaža, |
|
|
– zahtevana uporabna doba, |
|
|
– spoji med posameznimi elementi morajo biti brez
tvorbe el. korozijskih členov, |
|
|
– zunanje in notranje površine cevi morajo biti brez
škodljivega vpliva na kvaliteto vode v vodnjaku. |
|
|
Cevovodi izven vodnjaka (v armaturnem jašku) naj bodo
iz podobnih materialov. |
|
|
Povezovalni elementi cevovodov v armaturnem jašku naj
bodi tipski. |
|
|
Vsi deli cevovoda morajo biti izdelani po veljavnih
standardih. |
|
|
3.7.3.6. Merilna oprema |
|
|
Predvidena oziroma vgrajena mora biti naslednja merilna
oprema: |
|
|
– merilnik pretoka črpalke, vgrajen na ustreznem mestu
za zagotovitev zahtevane točne meritve pretoka, omogočati mora vse
zahtevane izhodne podatke za odčitavanje na mestu vgradnje in daljinski
prenos podatkov v nadzorni center, |
|
|
– merilnik tlaka za krmiljenje delovanja črpalke (tudi
kot krmilni parameter frekvenčne regulacije) in kontrolo izhodnih
parametrov, |
|
|
– manometer z dušilko in polnjen z glicerinom
(kompenzacija sunkov), |
|
|
– merilnik nivoja podtalnice z varnostnim izklopom
črpalke pri ustreznem najnižjem nivoju, inštaliran v zaščitni cevi, |
|
|
– varovanje poplavitve jaška, vklop drenažne črpalke. |
|
|
3.7.3.7. Elektrooprema |
|
|
Predvidena mora biti elektrorazdelilna omara za: |
|
|
– napajanje in zaščito črpalnega agregata z vgradnjo
odklopnika, mehkega zagona ali frekvenčnega regulatorja (če je ta
predviden), |
|
|
– napajanje merilne opreme, opreme za krmiljenje in
prenos podatkov v nadzorni center, |
|
|
– napajanje razsvetljave, prezračevanja in ogrevanja
objekta ter za napajanje servisnih vtičnic za vzdrževalna dela, |
|
|
– napajanje elektromotornih pogonov armature in druge
pomožne opreme, |
|
|
– priključek na rezervni vir napajanja (mobilnega
dizel agregata) prek odklopnika, |
|
|
– izenačitev vseh kovinskih mas v objektu na
ozemljitveni zbiralki, |
|
|
– izvedbo energetske prenapetostne zaščite in ustrezne
prenapetostne zaščite naprav in inštrumentov. |
|
|
3.7.3.8. Krmiljenje in prenos podatkov v nadzorni sistem |
|
|
Predvidena morata biti lokalni krmilnik za avtonomno
delovanje naprav v objektih in oprema za telemetrijo, urejen prenos
podatkov v nadzorni center in daljinsko upravljanje naprav. |
|
|
Oprema za krmiljenje in prenos podatkov in alarmiranje
mora ustrezati že vzpostavljenemu sistemu telemetrije. |
|
|
3.7.3.9. Varovanje objekta |
|
|
Okolica objekta mora biti ograjena z aluminijasto žično
ograjo višine 2 m. |
|
|
Izvedba tehničnega varovanja in alarmiranja vstopa v
objekt se izvede po navodilih upravljalca vodovoda. |
|
|
3.8. Vodovodni priključki |
|
|
3.8.1. Splošno |
|
|
Vodovodni priključek je spojna cev med sekundarnim oziroma
primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključnim
ventilom. |
|
|
Za vsak vodovodni priključek ali spremembo obstoječega
priključka se izdela zapisnik o zakoličbi s skico izmer v prilogi. |
|
|
Vodovodni priključek se lahko izvede le na podlagi
zapisnika o zakoličbi in pisnega soglasja upravljalca javnega vodovoda
ob obvezni kontroli predstavnika upravljalca. |
|
|
Pred zasipom vodovodnega priključka je obvezna izvedba
tlačnega preizkusa in geodetskega posnetka. |
|
|
3.8.2. Vodovodni priključki po namenu |
|
|
Vodovodni priključki so po namenu lahko: |
|
|
– stalni priključki, namenjeni stalni dobavi vode za
potrebe gospodinjstev, industrije in javne porabe (pranje cest,
zalivanje parkovnih površin, polnjenje cistern), |
|
|
– začasni priključki, namenjeni za začasne potrebe,
kot so: sejmi, različne krajevne prireditve, gradbiščni priključki itd.,
in so po posebni pogodbi časovno omejeni, |
|
|
– provizorični priključki, namenjeni za dobavo vode
stalnim odjemalcem v času vzdrževalnih del na javnem vodovodnem omrežju. |
|
|
3.8.3. Sestavni deli vodovodnega priključka |
|
|
Sestavni deli vodovodnega priključka so: |
|
|
– priključni in zaporni elementi na mestu priključka
na javni vodovod s pripadajočimi spojniki, vgradno garnituro in cestno
kapo, |
|
|
– priključna in zaščitna cev z vsem pripadajočim
materialom, |
|
|
– zaporna armatura pred vodomerom, |
|
|
– nepovratni ventil kot vložek v vodomer ali kot
posebna armatura pri vodomerih od DN 50 dalje, |
|
|
– vodomer, |
|
|
– zaporna armatura z izpustom za vodomerom. |
|
|
3.8.4. Tehnična izvedba priključka |
|
|
Priključna cev mora biti izvedena v padcu v smeri proti
priključku na javni vodovod zaradi odzračevanja. Padec proti objektu je
dopusten le v primeru, ko je zagotovljeno odzračevanje prek zračnikov,
vgrajenih na javnem vodovodu. |
|
|
Sprememba nivelete priključne cevi do vključno DN 80
mm se zaradi poteka drugih komunalnih vodov lahko spremeni do ±1 m od
osnovne linije brez vgradnje zračnikov ali blatnikov. Za večje dimenzije
priključnih cevi je v teh primerih obvezna vgradnja armaturnih
elementov. |
|
|
Priključna cev naj poteka pravokotno na objekt ali
vzporedno z objektom. V tem primeru naj bo odmik priključne cevi od
objekta v mejah 1–2 m. |
|
|
Priključna cev mora biti na območju, kjer je vgrajena
v teren, položena na peščeno posteljico debeline 10 cm iz dvakrat
sejanega peska ter obsipana in zasipana s tem materialom v višini
najmanj 10 cm nad temenom cevi. |
|
|
Trasa priključne cevi naj poteka po javnih zemljiščih
in po funkcionalnem zemljišču priključnega objekta. Izjemoma lahko trasa
poteka tudi prek drugih zemljišč, vendar mora v tem primeru naročnik
priključka pridobiti pismeno soglasje lastnika tega zemljišča k
nameravanemu posegu. |
|
|
Na celotni trasi priključne cevi mora biti 30 cm nad
temenom vodovodne ali zaščitne cevi obvezno vgrajen opozorilni trak s
kovinskim vložkom in napisom “POZOR VODOVOD”. |
|
|
Priključna cev do vključno DN 50 (d 63) mora biti
obvezno vgrajena v zaščitni cevi na naslednjih mestih: |
|
|
– pod vsemi urejenimi površinami, razen pod
zelenicami, |
|
|
– pod voznimi površinami, |
|
|
– ob objektih ali napravah, ki lahko negativno
vplivajo na priključno vodovodno cev, |
|
|
– v drugih primerih, ko bo dostop zaradi drugih
pogojev otežkočen ali onemogočen. |
|
|
Material zaščitne cevi je PVC ali PE. |
|
|
Tlačna stopnja zaščitne cevi je najmanj PN 6. |
|
|
Velikost zaščitne cevi: |
|
|
– za priključno cev do DN 32 (d 40) je velikost
zaščitne cevi najmanj d 75, |
|
|
– za priključno cev do DN 40 (d 50) je velikost
zaščitne cevi najmanj d 90, |
|
|
– za priključno cev do DN 50 (d 63) je velikost
zaščitne cevi najmanj d 110. |
|
|
Zaščitna cev se zabetonira v steno vodomernega jaška,
pri tipskih jaških pa ne sme biti oddaljena več kot 0,5 m. |
|
|
3.8.5. Dimenzioniranje priključkov in vodomerov |
|
|
Dimenzije priključnega vodovoda in vodomera določi
projektant interne vodovodne inštalacije na podlagi izračuna pretoka
vode po obremenilnih vrednostih v okviru standardnih dimenzij, navedenih
v prejšnjih poglavjih tega pravilnika. |
|
|
Ne glede na izračun je najmanjša velikost priključne
cevi DN 25 (d 32), najmanjša velikost vodomera pa DN 20. |
|
|
Vodomeri na enem priključnem vodovodu morajo biti
vgrajeni v enem vodomernem jašku, ki je lociran izven objekta na
lokaciji, ki je določena ob zakoličbi priključka. |
|
|
3.8.6. Vodomeri |
|
|
Na območju, ki je v upravljanju Javnega podjetja Komunala,
se lahko vgrajujejo vodomeri z naslednjimi karakteristikami: |
|
|
----------------------------------------
|
|
|
Vodomer DN (mm) Proizvajalec
|
|
|
----------------------------------------
|
|
|
20 SPX
|
|
|
25 SPX
|
|
|
40 SPX
|
|
|
kombiniran 50/20 MAINECKE
|
|
|
kombiniran 80/20 MAINECKE
|
|
|
kombiniran 100/20 MAINECKE
|
|
|
kombiniran 150/40 MAINECKE
|
|
|
----------------------------------------
|
|
|
Vsi vodomeri morajo imeti veljavno oznako o overitvi. Leto
overitve mora biti enako letu vgradnje, razen pri izrednih menjavah, ki
se izvajajo prve dni po novem letu, pred pridobitvijo novo overjenih
vodomerov. |
|
|
3.8.7. Merilno mesto |
|
|
Merilno mesto je namenjeno vgraditvi merilnih naprav za
dobavo vode porabnikom. Dimenzije in lokacije merilnih mest so določene
s skico, ki je priloga zapisniku o zakoličbi. |
|
|
V merilnem mestu se vgrajujejo naslednje vodovodne
armature s pripadajočimi spojnimi elementi v smeri dotoka vode: |
|
|
– zaporni element (krogelna pipa ali zasun), |
|
|
– vmesni del pred vodomerom, po potrebi, |
|
|
– nepovratni ventil kot vložek v vodomeru ali
samostojni element (pri večjih vodomerih), |
|
|
– vodomer, |
|
|
– montažno demontažni kos (pri vodomerih enak ali
večji od DN 50), |
|
|
– zaporni element (krogelna pipa ali zasun) z dodatnim
izpustom, |
|
|
– čistilni kosi se vgrajujejo za prvim zapornim
elementom pri vseh priključkih, kjer so vgrajeni vodomeri, večji ali
enaki DN 50 mm. |
|
|
Vsa merna mesta se vgradijo v vodomerni jašek zunaj
objekta. |
|
|
Vodomerni jašek ne sme biti lociran na površinah, ki
so namenjene motornemu prometu. |
|
|
Vodomerni jaški so lahko armirano betonske izvedbe ali
pa tipski serijske proizvodnje. |
|
|
Vodomerni jašek v vodoprepustnem terenu mora imeti
iztok z drenažo, v neprepustnem terenu pa poglobitev za izčrpavanje
vode. Priključevanje iztoka iz jaška na kanalizacijo ni dopustno. Na
vodoprepustnih terenih se lahko izdelajo tudi zunanji vodomerni jaški
brez betonskega dna (nasutje dna z gramozom ali s prodcem granulacije
0-3 cm), na vodoneprepustnih terenih pa z betonskim dnom. Jaški v
terenih s talno vodo morajo biti vodotesni. Vstopna odprtina jaška mora
biti nad nivojem talne vode. |
|
|
Pokrov oziroma dodatna montažna toplotna izolacija
mora biti izdelana tako, da temperatura v jašku ni nižja od +3°C. |
|
|
Prehod vodovoda skozi steno jaška mora biti izdelan
vodotesno in elastično, tako da dopušča potrebne horizontalne in
vertikalne premike vodovoda glede na steno jaška. |
|
|
Jašek mora imeti vgrajena nerjaveča vstopna železa ali
lestev, poleg tega pa je pri izvedbi obvezno upoštevanje pogojev iz
prejšnjih poglavij tega pravilnika. |
|
|
Zunanji vodomerni jaški morajo imeti vgrajen ustrezen
vodotesni pokrov (pohoden ali povozen), ki onemogoča vtok meteorne vode
v jašek. |
|
|
Dimenzije pokrova so: |
|
|
– za vodomere do DN 40 mm: 100 x 60 cm, |
|
|
– za vodomere od DN 50 do DN 100 mm: 60 x 60 cm, |
|
|
– za vodomere nad DN 100 mm: 80 x 80 cm. |
|
|
Vodomeri, armature in fazonski kosi morajo biti v
jašku tako nameščeni, da je možna enostavna montaža oziroma zamenjava. |
|
|
Notranje dimenzije zunanjih armirano betonskih
vodomernih jaškov so odvisne od velikosti ter števila vgrajenih
vodomerov: |
|
|
--------------------------------------------------------------------------
|
|
|
Vodomer DN (mm) Za en vodomer Za dva vodomera
|
|
|
dolžina x širina dolžina x širina x višina (cm)
|
|
|
x višina (cm)
|
|
|
--------------------------------------------------------------------------
|
|
|
20 100 x 60 x 100 100 x 80 x 100
|
|
|
25 100 x 60 x 100 100 x 80 x 100
|
|
|
40 120 x 60 x 100 120 x 100 x 100
|
|
|
kombiniran 50/20 240x 120 x 170 250 x 150 x 170
|
|
|
kombiniran 80/20 270 x 120 x 170 280 x 150 x 170
|
|
|
kombiniran 100/20 300 x 120 x 170 310 x 150 x 170
|
|
|
kombiniran 150/40 350 x 130 x 170 360 x 170 x 170
|
|
|
--------------------------------------------------------------------------
|
|
|
Opomba: dimenzije so svetle |
|
|
Vgradnja tipskega vodomernega jaška, različnih
proizvajalcev se lahko izvede, če jašek omogoča vzdrževanje vodovoda,
preprečuje zamrznitev in na njegovo kvaliteto ni reklamacij s strani
uporabnikov. |
|
|
3.8.8. Drugo |
|
|
Za vse pogoje projektiranja in izvedbe vodovodnih
priključkov, ki se nanašajo na vgradnjo cevi, vodovodnih armatur, jaškov
in odmikov od drugih objektov in podzemnih komunalnih napeljav ter niso
posebej navedeni v tem poglavju, se smiselno uporabljajo določila tega
tehničnega pravilnika. |
|
|
Ukinitev vodovodnega priključka obsega demontažo
vodomera in odstranitev spoja priključne cevi na javnem vodovodu ali
skupinskem priključku. |
|
|
3.9. Vgradnja vodovodnih armatur |
|
|
3.9.1. Splošno |
|
|
Za vodovodno armaturo se štejejo vsi sestavni deli
vodovodnega omrežja, razen cevi in spojnikov. |
|
|
V vodovodni sistem se lahko vgrajujejo samo armature,
ki so izdelane in preizkušene po ustreznih standardih in imajo za to
ustrezno dokazilo. |
|
|
V primerih, ko zaradi terenskih pogojev ni mogoče
vgraditi standardnega elementa, se ta element lahko izdela po meri. Pri
izbiri materiala in konstrukcije je treba upoštevati obratovalne pogoje,
zaščito proti koroziji in inkrustraciji ter živilsko neoporečnost. |
|
|
Vodovodna armatura naj se v prvi vrsti vgrajuje na
lahko dostopnih mestih, kar omogoča stalno hitro regulacijo, kontrolo,
vzdrževanje in po potrebi zamenjavo. |
|
|
Spojniki (loki, odcepni kosi itd.) morajo biti
obbetonirani. Velikost betonskega bloka je odvisna od aksialne (osne)
sile in je določena v projektu. Pri uporabi sidrnih spojev betonske
opore niso potrebne. |
|
|
V stene jaškov se smejo vgrajevati samo spojniki,
izdelani iz nodularne litine z natezno trdnostjo najmanj 400 N/mm2. |
|
|
Na mestih vodovoda, kjer se lahko med obratovanjem
nabira zrak, je treba namestiti zračnike. Zračniki služijo tudi za
odzračevanje pri polnjenju vodovoda in pri sesanju ter pri praznjenju
vodovoda. Glede na funkcijo, ki naj jo opravlja zračnik, se vgrajujejo:
odzračevalni, sesalni in sesalno-odzračevalni zračniki, kar je določeno
s projektom. |
|
|
Zračniki se vgrajujejo v jaške in z vkopavanjem, kar
je odvisno od konstrukcijske izvedbe zračnika. |
|
|
Na najnižjih mestih vodovoda, kjer se lahko nabirajo
usedline, mora biti vodovod opremljen z izpustom oziroma blatnikom. |
|
|
Blatniki se praviloma vgrajujejo v ustrezne jaške, ki
morajo imeti omogočen izpust vode v drenažo ali možnost izčrpavanja iz
jaška. Odprtina na koncu mora biti opremljena z žabjim pokrovom. |
|
|
Blatniki morajo imeti najmanj tolikšen premer, da se v
vodovodu doseže hitrost izpiranja nad 1,5 m/s. Veliki vodovodi nad DN
500 se čistijo z visokotlačnimi šobami, zato morajo biti odseki med
zasuni opremljeni s FF kosi, ki se med čiščenjem demontirajo. |
|
|
Ograje, vrata, stopnice, obešala in drugi
ključavničarski izdelki, ki se vgrajujejo v vodovodni sistem in niso
izdelani iz nerjavečega jekla, morajo biti proti koroziji zaščiteni z
vročim cinkanjem. |
|
|
Za zaporne armature do velikosti DN 200 se uporabljajo
zasuni z mehkim tesnjenjem (zaporni element je prevlečen z elastomerom),
za zaporne armature, večje od DN 200, pa prirobnične lopute z
ekscentričnim zapiranjem. |
|
|
Uporaba zapornih ali regulacijskih armatur je lahko
ročna ali motorna. V primeru motorne regulacije mora biti zagotovljena
tudi možnost ročne regulacije. |
|
|
Elektromotorni pogon za armature, ki so nameščene v
jaških z elektronapeljavo, so lahko opremljeni z eno ali trifaznim
elektromotorjem, odvisno od vrste napeljave. |
|
|
Elektromotorni pogoni za armature, ki so nameščene v
jaških brez elektronapeljave, morajo biti opremljeni z enofaznim
elektromotorjem z možnostjo priključka na prenosni (mobilni)
elektroagregat. |
|
|
Hidranti so lahko podzemni ali nadzemni. Velikost in
število hidrantov sta določena glede na požarno obremenitev, na podlagi
veljavnega pravilnika o protipožarni zaščiti, vendar je najmanjša
velikost hidranta, ne glede na požarno obremenitev, DN 80. |
|
|
Omrežje, ki služi samo za napajanje hidrantov, je
lahko javno ali interno. Javno hidrantno omrežje poteka po javnem ali
zasebnem zemljišču, vzdržuje ga upravljalec vodovoda. Interno hidrantno
omrežje velja za interno inštalacijo uporabnika in je ločeno od javnega
omrežja z merilnim mestom (vodomerom). Interno hidrantno omrežje
vzdržuje uporabnik. |
|
|
V hidrantnih omrežjih mora biti zagotovljeno potrebno
kroženje vode. |
|
|
3.9.2. Način vgradnje armatur |
|
|
Vse armature nad vključno DN 200 se obvezno vgrajujejo v
jaške. Armature manjših dimenzij se vgrajujejo v jaške. Armature manjših
dimenzij se vgrajujejo v jaške v skladu s tehničnimi zahtevami (otežen
dostop, bližina komunalnih vodov, zahtevnost vozlišča ipd.) Regulacija
teh armatur se opravlja s pomočjo vgradne garniture, ki se zaključuje s
cestno kapo. Cestne kape morajo biti podložene z betonskimi podstavki
premera vsaj fi 50 cm ali 50/50 cm položene na utrjeno podlago. |
|
|
V primeru, ko je na enem mestu vgrajenih več armatur,
morajo biti vse vgrajene v jašek, ne glede na to, po kakšnem zemljišču
poteka vodovod in ne glede na dimenzijo vodovoda. |
|
|
Izjemoma se lahko vgradijo zaporne armature, večje od
DN 200, z zasutjem le v terenu z visoko talno vodo ali na nenosilnem
terenu. |
|
|
Zaporne armature morajo biti obvezno vgrajene: |
|
|
– na odcepu vodovoda, |
|
|
– na priključku za hidrant, |
|
|
– na priključku za zračnik, |
|
|
– na priključku blatnika, |
|
|
– pred čistilnim kosom in za njim (po potrebi), |
|
|
– pred vstopom in za izstopom vodovoda v zaščitno cev ali kolektor, |
|
|
– za odcepom za vodovodni priključek, kadar priključek ni izveden z
navrtnim zasunom, |
|
|
– neposredno na vodovod, tako da je možno zapiranje
posameznih manjših delov omrežja pri rednem oziroma intervencijskem
vzdrževanju omrežja, |
|
|
– neposredno na vodovod, tako da je možno zapiranje
posameznih vodovodov ali posameznih delov vodovodnega sistema. |
|
|
Cestne kape morajo biti podložene z betonskimi
podložnimi ploščami premera vsaj 50 cm ali 50/50 ali večje podložene na
utrjeno podlago. |
|
|
Hidranti se morajo vgrajevati (zasipavati) tako, da
pri zaprtem hidrantu voda odteče iz telesa hidranta (varovanje proti
zamrznitvi). |
|
|
3.10. Preizkušanje vodovodov |
|
|
Tlačni preizkus se opravi na vsakem novozgrajenem ali
obnovljenem vodovodu po določilih PSIST pr EN 805 – poglavje 10. Tlačna
preizkusa za sekundarni (razvodni) cevovod in priključke se izvedeta
ločeno. |
|
|
Po opravljenem tlačnem preizkusu se sestavi zapisnik,
ki ga podpišejo nadzorni organ, pooblaščeni predstavnik upravljalca,
izvajalec tlačnega preizkusa in predstavnik izvajalca gradnje vodovoda.
Zapisnik o uspešno opravljenih tlačnih preizkusih je sestavni del
investicijsko-tehnične dokumentacije. |
|
|
3.11. Dezinfekcija |
|
|
Po zaključku gradnje je treba vodovode in priključke
dezinficirati. Dezinfekcija se mora izvajati po določilih poglavja 11
(Dezinfekcija) standarda PSIST prEN 805, navodilih DVGW W 291 in po
navodilih, potrjenih od IVZ. |
|
|
Dezinfekcijo izvaja pooblaščena organizacija. |
|
|
V primeru, ko se že s spiranjem s pitno vodo dosežejo
zadovoljivi rezultati, dezinfekcija s sredstvom za dezinfekcijo ni
potrebna. |
|
|
Po opravljeni dezinfekciji se izvede dvakratno
vzorčenje za mikrobiološko in fizikalno-kemično analizo v primernem
časovnem presledku. O uspešno opravljeni dezinfekciji se izda potrdilo.
Na podlagi tega potrdila se vodovod sme vključiti v obratovanje. |
|
|
4. REVIZIJA PROJEKTOV |
|
|
Vsi predvideni posegi ali gradnje, ki bistveno vplivajo na
obstoječe ali predvideno obratovanje vodovodnega sistema, morajo biti
projektno obdelani. Vsi projekti morajo biti upravljalcu vodovodnega
sistema predloženi v pregled in odobritev. |
|
|
5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
Ta pravilnik stopi v veljavo osem dni po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati
tehnični pravilnik o javnem vodovodu, ki je bil sprejet 20. 3. 1990. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Št. 02 -03/01 |
|
|
Črnomelj, dne 5. februarja 2001. |
|
|
Direktor
Javnega podjetja
Komunala Črnomelj, d.o.o.
Bojan Košir l. r. |
|
|
|
|