|
Občinski svet občine Vitanje je
na podlagi 12., 23., 171., 173. in 175. člena
zakona o urejanju prostora (Uradni list
RS, št. 110/02) in na podlagi 16., 17., 25., 125. in 128. člena
statuta Občine Vitanje (Uradni list RS,
št. 49/99, 46/01 in 106/02) na 8. seji dne 11. 7. 2003 sprejel |
|
|
ODLOK |
|
|
o prostorskih ureditvenih pogojih za nekatera ureditvena
območja in območje odprtega prostora Občine Vitanje |
|
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Zaradi uskladitve pogojev za
posege v prostor Občine Vitanje z določili iz odloka o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske
Konjice za obdobje 1986–2000 – dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega
plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1990
za območje Občine Vitanje – dopolnjen 1998 (Uradni list RS, št. 21/03),
se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za nekatera ureditvena območja
in območje odprtega prostora Občine Vitanje. |
|
|
2. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji za
nekatera ureditvena območja ter območje odprtega prostora Občine Vitanje
(v nadaljevanju: PUP Občine Vitanje) določajo: |
|
|
– meje in funkcije območja
urejanja, |
|
|
– merila in pogoje za posege v
prostor, |
|
|
– merila in pogoje glede
oblikovanja novogradenj in drugih posegov v prostor, |
|
|
– merila za določanje parcel in
funkcionalnih zemljišč, |
|
|
– merila in pogoje za komunalno
urejanje stavbnih zemljišč, |
|
|
– merila in pogoje za posege v
zavarovana in varstvena območja, |
|
|
– merila in pogoje za varovanje
naravnih vrednot in kulturne dediščine, |
|
|
– merila in pogoje za varovanje
in izboljšanje okolja, |
|
|
– pogoje pri urejanju prostora
za obrambo in zaščito. |
|
|
3. člen |
|
|
PUP Občine Vitanje so podlaga za
izdajo lokacijskih informacij in pripravo projektne dokumentacije za
poseg v prostor. |
|
|
II. USKLAJENOST PUP OBČINE
VITANJE S PROSTORSKIMI SESTAVINAMI PLANSKIH AKTOV OBČINE VITANJE |
|
|
4. člen |
|
|
PUP Občine Vitanje so skladni z
odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 – dopolnjen 1993 in
1994 in družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za
srednjeročno obdobje 1986–1990 za območje Občine Vitanje – dopolnjen
1998 (Uradni list RS, št. 21/03) – v nadaljevanju: odlok o SDPSPA Občine
Vitanje v letu 1998. |
|
|
III. MEJE IN FUNKCIJE OBMOČIJ
UREJANJA |
|
|
Opredelitev območij urejanja s
PUP Občine Vitanje |
|
|
5. člen |
|
|
Prostor Občine Vitanje, ki ga
urejajo ti PUP Občine Vitanje, sestavljajo naslednja območja:
|
|
|
– 7 ureditvenih območij naselij:
|
|
|
a) območja za poselitev –
ureditvena območja naselij; |
|
|
– odprt prostor Občine Vitanje,
ki ga sestavljajo: |
|
|
b) območja za poselitev –
opredeljena stavbna zemljišča z oznako u izven ureditvenih območij
naselij; |
|
|
c) kmetijska območja:
|
|
|
– najboljša kmetijska zemljišča,
|
|
|
– druga kmetijska zemljišča;
|
|
|
č) gozdna območja; |
|
|
d) območje vodotokov;
|
|
|
e) območja prometnih površin ter
območja komunalne in energetske infrastrukture. |
|
|
6. člen |
|
|
Meje Občine Vitanje, njenega
odprtega prostora s posameznimi območji urejanja in ureditvenimi območji
naselij, ki se urejajo s temi PUP Občine Vitanje, ter zasnove urejanja
po posameznih sektorjih, ki jih je potrebno upoštevati pri posegih v
prostor, so prikazane na kartografskih prilogah v projektu: prostorski
ureditveni pogoji za nekatera ureditvena območja in območje odprtega
prostora Občine Vitanje, ki ga je izdelalo podjetje URBANA Kočar in
Kočar d.o.o. Velenje, pod št. projekta 518/03 z datumom februar 2003 (v
nadaljevanju: kartografske priloge PUP 518/03) in je sestavni del tega
odloka. |
|
|
7. člen |
|
|
PUP Občine Vitanje ne veljajo za
naslednja ureditvena območja naselij, kot so bila določena z odlokom o
SDPSPA Občine Vitanje v letu 1998: |
|
|
evid. št. |
ime ureditvenega območja
naselja |
4. |
Vitanje (ureditveno
območje urbanističnih zasnov) |
7. |
Rakovec |
PUP Občine Vitanje tudi ne
veljajo za območja izjemnih posegov, ki se urejajo z odlokom o
prostorskih ureditvenih pogojih za izjemne posege na podlagi sprememb in
dopolnitev planskih aktov Občine Vitanje v letu 1998 (Uradni list RS,
št. 21/02) in so opredeljena v njegovem 3. in 4. členu. |
|
|
Opredelitev funkcij –
namembnosti v območjih urejanja s PUP Občine Vitanje |
|
|
8. člen |
|
|
Za vsa območja so s tem odlokom
določene prevladujoče (pretežne) namembnosti – funkcije objektov in
površin, ki jih je dovoljeno razvijati znotraj območij. Določene so
prevladujoče namembnosti ter tiste dodatne namembnosti, ki jih je
dovoljeno dodatno razvijati v posameznem območju s tem, da ima določena
prevladujoča namembnost v območju prednost oziroma se morajo dodatno
dovoljene namembnosti prevladujoči podrejati. |
|
|
9. člen |
|
|
Oznaka namembnosti po območjih
urejanja je naslednja: |
|
|
Namembnost |
oznaka |
individualna
stanovanjska gradnja |
S |
mešane dejavnosti (sta
ovanja in centralne |
|
dejavnosti) |
M |
obrtne in obrtno
storitvene dejavnosti |
O |
športne in rekreacijske
dejavnosti na manjših |
|
površinah |
ŠR |
turizem in dopolnilne
dejavnosti v zvezi s turizmom |
TD |
kmetijska dejavnost z
dopolnilnimi dejavnostmi na |
|
kmetiji |
K |
počitniški objekti |
P |
komunalne dejavnosti |
KO |
posebne dejavnosti (ČN,
prid. prostor za kamen, |
|
ipd.) |
PD |
10. člen |
|
|
Na podlagi členitve prostora iz
5. člena tega odloka so opredeljene za a) ureditvena območja naselij
naslednje prevladujoče in dodatne dovoljene namembnosti: |
|
|
Ureditveno območje
naselja |
Namembnost/funkcija |
evid. št. |
Ime |
prevladujoča |
dodatna dovoljena |
|
|
|
|
1 |
Paka – Cenc |
P |
S, TD, ŠR |
2 |
Skomarje – Kotnik |
P |
S, TD, ŠR |
3 |
Zgornji Brezen |
S, K |
M, O, ŠR, TD |
6.1 |
Vitanje – Socka – Unior
1 |
O |
M, P
|
6.2 |
Vitanje – Socka – Unior
2 |
O |
M, PD |
7 |
Kraguljišče |
P |
S, ŠR, TD |
8 |
Hudinja – Ovčar |
P |
S, K, SR, TD |
11. člen |
|
|
Na podlagi členitve prostora iz
5. člena tega odloka so za odprt prostor Občine Vitanje opredeljene
naslednje prevladujoče in dodatne dovoljene namembnosti: |
|
|
(b) za b) območja za poselitev –
opredeljena stavbna zemljišča z oznako u izven ureditvenih območij:
prevladujoča je kmetijska dejavnost z dopolnilnimi dejavnostmi na
kmetiji (K); dodatno dovoljene namembnosti pa so: individualna
stanovanjska gradnja (S), mešane dejavnosti – stanovanja in centralne
dejavnosti (M), obrtne in obrtno storitvene dejavnosti (O), športne in
rekreacijske površine manjših obsegov (ŠR) in turizem in dopolnilne
dejavnosti v zvezi s turizmom (TD); posebne dejavnosti (ČN, prid.
prostor za kamen, ipd. – PD). |
|
|
(c) za c) kmetijska območja je
prevladujoča namembnost kmetijska dajavnost z dopolnilnimi dejavnostmi
na kmetiji (K); |
|
|
(č) za č) gozdna območja je
prevladujoča namembnost gozdarstvo; |
|
|
(d) za d) območja vodotokov je
prevladujoča namembnost vodnogospodarska dejavnost; |
|
|
(e) za e) območja prometnih
površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture, je
prevladujoča dejavnost v povezavi s prometom ter komunalno in energetsko
infrastrukturo. |
|
|
IV. MERILA IN POGOJI ZA
POSEGE V PROSTOR |
|
|
Pogoji za posege v vseh
območjih, ki se urejajo s temi PUP |
|
|
12. člen |
|
|
Znotraj vseh območij urejanja,
ki so opredeljena v 5. členu tega odloka, je dovoljena gradnja objektov,
naprav in izvedba drugih posegov v prostor, ki so pomembni za razvoj
Občine Vitanje: |
|
|
– cestno omrežje in naprave,
hodniki za pešce, avtobusna postajališča, |
|
|
– komunalno omrežje in naprave,
ureditev in širitev pokopališč, |
|
|
– javna razsvetljava,
|
|
|
– omrežje zvez ter omrežje in
postaje za prenos električne energije, |
|
|
– plinovodno omrežje ter objekti
za oskrbo s plinom, |
|
|
– melioracije in regulacije
vodotokov, |
|
|
– izvedba posegov za
preprečevanje in sanacije plazov, |
|
|
– gradnja in vzdrževanje gozdnih
vlak, |
|
|
– postavitev spominskih in
sakralnih obeležij. |
|
|
Posegi na obstoječih objektih |
|
|
13. člen |
|
|
Obstoječe objekte in naprave, ki
so zgrajeni z ustreznimi dovoljenji, je dovoljeno dozidati, nadzidati
ter jim spremeniti namembnost pod enakimi pogoji, ki veljajo za
novogradnje, kolikor to ni v nasprotju z ostalimi določili tega odloka.
Dovoljena so tekoča vzdrževalna dela in notranje adaptacije, kolikor s
tem odlokom ni določeno drugače. |
|
|
Dozidava obstoječega objekta je
dovoljena pod naslednjimi pogoji: |
|
|
a) takrat, ko je ugotovljeno, da
sta obstoječi objekt ali prejšnja dozidava zgrajena z ustreznim
dovoljenjem; |
|
|
b) takrat, ko je ugotovljeno, da
obstoječi objekt še ni bil dozidan ali pa da prejšnja dozidava ni
presegla površine tlorisa, ki je dovoljen za dozidave; |
|
|
c) velikost dozidanega dela
objekta se določi ob upoštevanju razmerja med pozidano in nepozidano
površino parcele tako, da skupni tloris obstoječega in dozidanega dela
objekta ne presega 35% površine parcele, istočasno pa mora biti s
tlorisnimi gabariti prilagojen sosednjim objektom, ki imajo enako
namembnost; |
|
|
d) velikost dozidanega dela za
počitniške hiše se določi tako, da skupni tloris obstoječega in
dozidanega dela objekta ne presega 65 m2; |
|
|
e) objekt je mogoče dozidati
večkrat, pri tem pa tlorisne dimenzije vseh dozidanih delov skupaj ne
smejo presegati velikosti, ki je določena v točkah c in d tega člena.
|
|
|
Nadzidava obstoječega objekta je
dovoljena takrat, ko je ugotovljeno, da obstoječi objekt še ni bil
nadzidan, ali je bil nadzidan le na enem delu, in ko je obstoječi objekt
ali njegov nadzidan del po višinskih gabaritih izrazito nižji od
sosednjih objektov, ki imajo enako namembnost in so zgrajeni z
ustreznimi dovoljenji. |
|
|
Sprememba namembnosti obstoječih
objektov |
|
|
14. člen |
|
|
Spremembe namembnosti obstoječih
objektov in naprav so dovoljene takrat, ko je nova namembnost skladna s
pretežno namembnostjo območja urejanja, v katerem se nahaja objekt.
Sprememba namembnosti objekta za novo namembnost, ki bo skladna z
dodatno dovoljeno namembnostjo območja urejanja, je dovoljena na podlagi
predhodnega soglasja Občine Vitanje ter ob pogoju, da nova namembnost ne
bo motilno vplivala na bivalne in delovne pogoje ter druge značilnosti
prostora. |
|
|
Nadomestna gradnja objektov |
|
|
15. člen |
|
|
Z nadomestno gradnjo se
nadomešča obstoječ dotrajan objekt, za katerega je ugotovljeno, da je
bil zgrajen z ustreznimi dovoljenji. Gradnja nadomestnih objektov je
dovoljena le takrat, ko je po ogledu stanja na terenu ugotovljeno, da
objekt še obstaja ali da je za objekt vpisano v katastru stavbišče.
Namembnost nadomestnega objekta se sme spremeniti skladno s pogoji iz
14. člena tega odloka. |
|
|
Gradnja nadomestnih objektov je
dovoljena, če je objekt dotrajan in funkcionalno nespremenjen ali
površinsko nezadosten in če zanj še ni bila izkoriščena možnost gradnje
nadomestnega objekta. |
|
|
Gradnja nadomestnih objektov je
praviloma dovoljena po predhodni odstranitvi obstoječega objekta, ki se
nadomešča, na isti lokaciji. |
|
|
Začasna ohranitev obstoječega
stanovanjskega objekta, ki se nadomešča, je izjemoma dovoljena le, če
investitor za čas gradnje nadomestnega objekta nima drugega bivališča,
kolikor gre za gradnjo nadomestne stanovanjske hiše. Začasna ohranitev
obstoječega hleva za živino, ki se nadomešča, je izjemoma dovoljena le,
če investitor za čas gradnje nadomestnega hleva nima drugega prostora za
ustrezno namestitev živine. |
|
|
Investitor mora obstoječi
objekt, ki ga z gradnjo nadomešča, pa je zanj dovoljena začasna
ohranitev, odstraniti najpozneje v roku enega leta po izdaji uporabnega
dovoljenja oziroma po pričetku uporabe novega objekta. |
|
|
V primerih, da je za obstoječi
objekt dovoljena začasna ohranitev, je gradnja nadomestnega objekta
dovoljena le v okviru opredeljenega stavbnega zemljišča (u) ali
funkcionalnega zemljišča obstoječega objekta, če se ta nahaja v
ureditvenem območju naselja. Nadomestni objekt sme biti oddaljen največ
3 m od obstoječega objekta, ki se nadomešča, oziroma morajo biti
zagotovljeni odmiki od parcelnih mej ter sosednjih objektov. |
|
|
Pogoji za posege v ureditvena
območja naselij |
|
|
a) Posegi v območjih za
poselitev – v ureditvenih območjih naselij |
|
|
16. člen |
|
|
Znotraj vseh ureditvenih
območij, ki so opredeljena v 10. členu tega odloka, je dovoljena gradnja
objektov, naprav in izvedba drugih posegov v prostor, ki so pomembni za
razvoj Občine Vitanje: športni objekti in ureditve manjših obsegov,
otroška igrišča manjših obsegov, ureditve avtobusnih postajališč. |
|
|
17. člen |
|
|
Novogradnja objektov in naprav
in izvedba drugih posegov v prostor se v Občini Vitanje usmerja
prednostno v ureditvena območja naselij, ki so opredeljena v a/ točki 5.
člena oziroma v 10. členu tega odloka. |
|
|
Pri določanju namembnosti
gradenj in drugih posegov v prostor ureditvenih območij naselij je
potrebno upoštevati prevladujoče in dovoljene dodatne namembnosti, ki so
določene za posamezna ureditvena območja naselij v 10. členu tega
odloka. |
|
|
18. člen |
|
|
Znotraj vseh ureditvenih
območij, ki so opredeljena v 10. členu tega odloka, je dovoljena gradnja
objektov, naprav in izvedba drugih posegov, in sicer: |
|
|
1) Novogradnja individualnih
stanovanjskih objektov. |
|
|
2) Prizidava, nadzidava in
rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih objektov ali objektov z drugimi
namembnostmi, ki so dovoljene znotraj ureditvenega območja. |
|
|
3) Nadomestna gradnja
stanovanjskih objektov ali objektov z drugimi namembnostmi, ki so
dovoljene znotraj ureditvenega območja. |
|
|
4) Novogradnja in nadomestna
gradnja, prizidave, nadzidave in rekonstrukcija objektov za centralne
(oskrbne in storitvene) dejavnosti, v vseh ureditvenih območjih, za
katera je določena dodatna namembnost M. |
|
|
5) Novogradnja in nadomestna
gradnja, prizidave, nadzidave in rekonstrukcije obstoječih objektov
obrtno storitvenih dejavnosti, obrtno – stanovanjskih objektov in
spremljajočih objektov za obrtno storitveno dejavnost, v vseh
ureditvenih območjih, za katera je določena dodatna namembnost O, ob
upoštevanju pogojev za to dejavnost. Prej navedeni posegi so dovoljeni
po predhodnem soglasju Občine Vitanje; soglasje se nanaša na dejavnosti
v objektu ter na opredelitev pogojev, ki jih je potrebno izpolniti, da
objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno infrastrukturo.
|
|
|
6) Ureditve športno
rekreacijskih površin manjših obsegov, po predhodnem soglasju Občine
Vitanje, so dovoljene v vseh ureditvenih območjih, za katera je določena
dodatna namembnost ŠR. |
|
|
7) Novogradnja, dozidava,
nadzidava in rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih in gospodarskih
objektov za potrebe turistične dejavnosti (kmečki turizem, turistične
sobe, gostinski in spremljajoči prostori) in ureditve stanovanjskih
prostorov za turistično dejavnost, v vseh ureditvenih območjih, za
katera je določena dodatna namembnost TD. |
|
|
8) Novogradnja, dozidava,
nadzidava ali rekonstrukcija objektov za potrebe kmetijstva (hlevi,
silosi, gnojišča, gnojne jame, kozolci, skednji, strojne lope, kleti in
podobno) v vseh ureditvenih območjih, za katera je določena namembnost
K. Gradnja gospodarskih poslopij za potrebe kmetovalcev je dovoljena na
tistih zemljiščih, kjer to omogočajo velikost parcele, zadostni odmiki
od sosednjih objektov in ustrezen prostor za dovoz in manipulacijo.
|
|
|
9) Gradnja počitniških objektov,
v vseh ureditvenih območjih, za katera je določena prevladujoča ali
dodatno dovoljena namembnost P. |
|
|
10) Gradnja pomožnih objektov,
ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev obstoječih stanovanjskih
oziroma gospodarskih poslopij ter ostalih pomožnih objektov, ki so
namenjeni splošni javni rabi, in ki so opredeljeni v veljavnem odloku o
določitvi pomožnih objektov in drugih posegov v prostor na območju
Občine Vitanje, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje. Pri
novogradnjah se garaže in drugi pomožni objekti praviloma uredijo v
sklopu objekta. |
|
|
11) Postavitev kioskov je
dovoljena za storitvene in služnostne dejavnosti, po predhodnem soglasju
Občine Vitanje, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno
infrastrukturo. |
|
|
Pogoji za posege v odprt prostor |
|
|
b) Posegi v območjih za
poselitev – b) Opredeljena stavbna zemljišča z oznako u izven
ureditvenih območij območjih naselij |
|
|
19. člen |
|
|
V primeru, da se na terenu
ugotovi obstoj objekta ali naprave, za katerega pa v kartografskih
prilogah PUP 518/03 oziroma v kartografski dokumentaciji, ki je sestavni
del odloka o SDPSPA Občine Vitanje v letu 1998 iz 4. člena tega odloka,
ni opredeljeno stavbno zemljišče u, so za objekt dovoljeni posegi, ki so
opredeljeni v 13., 14. in 15. členu tega odloka. |
|
|
Določila zgornjega odstavka se
lahko uporabijo le v primeru, da sta objekt ali naprava zgrajena z
ustreznim dovoljenjem ali da sta zgrajena pred letom 1967 ter po
predhodnem soglasju Občine Vitanje, ki bo na podlagi dokumentacije za
objekt ali napravo pri izvedbi naslednjega postopka sprememb in
dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov zagotovila vris stavbnega
zemljišča za objekt ali napravo v smislu ažuriranja kartografske
dokumentacije z dejanskim stanjem. |
|
|
Posegi v okviru domačij na
kmetijah |
|
|
20. člen |
|
|
Znotraj vseh opredeljenih
stavbnih zemljišč z oznako u, izven ureditvenih območij naselij, ki so
opredeljena v b/ točki 5. člena tega odloka, in ki predstavljajo
zaokroženo domačijo (objekti in funkcionalno zemljišče) na kmetiji, je
dovoljena gradnja objektov, naprav in izvedba posegov in sicer:
|
|
|
1) Novogradnja stanovanjskih
objektov, prizidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih
stanovanjskih objektov znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča u.
|
|
|
2) Nadomestna gradnja
stanovanjskih objektov znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča u.
|
|
|
3) Novogradnja, nadomestna
gradnja pod pogoji za nadomestno gradnjo, dozidava, nadzidava ali
rekonstrukcija objektov za potrebe kmetijstva (hlevi, silosi, gnojišča,
gnojne jame, kozolci, skednji, strojne lope, kleti in podobno).
|
|
|
Prej našteti posegi na objektih
za potrebe kmetijstva so dovoljeni znotraj opredeljenega stavbnega
zemljišča u. |
|
|
V primeru, da prej naštetih
posegov na objektih za potrebe kmetijstva, zaradi prostorskih omejitev
(majhnost parcele, nezadostni odmiki od sosednjih objektov in neustrezen
prostor za dovoz in manipulacijo), ni možno v celoti umestiti znotraj
opredeljenega stavbnega zemljišča u, lahko objekti izjemoma segajo tudi
izven meje u, vendar ne več kot 60% zazidanega tlorisa objekta in s
pogojem, da se namembnost objekta ne sme spremeniti najmanj 10 let od
izdaje gradbenega dovoljenja. Za poseg izven opredeljenega stavbnega
zemljišča u je potrebno pridobiti predhodno soglasje Občine Vitanje, ki
bo na podlagi dokumentacije za objekt, pri izvedbi naslednjega postopka
sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov zagotovila
vris stavbnega zemljišča za objekt v smislu ažuriranja kartografske
dokumentacije z dejanskim stanjem. |
|
|
4) Novogradnja in nadomestna
gradnja, prizidave, nadzidave in rekonstrukcija objektov za namene
dodatnih dejavnosti na kmetiji (kmečki turizem, gostilna, dejavnosti v
povezavi s turistično ponudbo, ipd.). |
|
|
5) V primeru opuščanja kmetijske
dejavnosti, je dovoljena sprememba namembnosti obstoječih objektov, ki
so služili potrebam kmetijstva (hlevi, silosi, gnojišča, gnojne jame,
kozolci, skednji, strojne lope, vinske kleti in podobno) za nove
dejavnosti v okviru domačije in sicer: obrtne in obrtno storitvene
dejavnosti (O), športne in rekreacijske površine manjših obsegov (ŠR) in
turizem in dopolnilne dejavnosti v zvezi s turizmom (TD). Prej navedeni
posegi so dovoljeni po predhodnem soglasju Občine Vitanje; soglasje se
nanaša na dejavnosti v objektu ter na opredelitev pogojev, ki jih je
potrebno izpolniti, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno
infrastrukturo. |
|
|
6) Gradnja pomožnih objektov, ki
predstavljajo funkcionalno dopolnitev obstoječih stanovanjskih oziroma
gospodarskih poslopij in ki so opredeljeni v veljavnem odloku o
določitvi pomožnih objektov in drugih posegov v prostor na območju
Občine Vitanje, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje. Pri
novogradnjah se garaže in drugi pomožni objekti praviloma uredijo v
sklopu objekta. |
|
|
Posegi v okviru drugih
opredeljenih stavbnih zemljišč z oznako u |
|
|
21. člen |
|
|
Znotraj vseh opredeljenih
stavbnih zemljišč z oznako u, izven ureditvenih območij naselij, ki so
opredeljena v b) točki 5. člena tega odloka, je dovoljena gradnja
objektov, naprav in izvedba drugih posegov, in sicer: |
|
|
1. novogradnja, prizidava,
nadzidava in rekonstrukcija individualnih stanovanjskih objektov,
|
|
|
2. nadomestna gradnja
stanovanjskih objektov ali drugih objektov, |
|
|
3. novogradnja, nadomestna
gradnja pod pogoji za nadomestno gradnjo, dozidava, nadzidava ali
rekonstrukcija objektov za potrebe kmetijstva (hlevi, silosi, gnojišča,
gnojne jame, kozolci, skednji, strojne lope in podobno). Prej našteti
posegi na objektih za potrebe kmetijstva so dovoljeni le znotraj
opredeljenega stavbnega zemljišča u, |
|
|
4. novogradnja in nadomestna
gradnja, prizidave, nadzidave in rekonstrukcije obstoječih objektov
obrtno storitvenih dejavnosti, obrtno – stanovanjskih objektov in
spremljajočih objektov za obrtno storitveno dejavnost, ob upoštevanju
pogojev za to dejavnost, vendar le znotraj opredeljenega stavbnega
zemljišča u. Prej navedeni posegi so dovoljeni po predhodnem soglasju
Občine Vitanje; soglasje se nanaša na dejavnosti v objektu ter na
opredelitev pogojev, ki jih je potrebno izpolniti, da objekt ne bo imel
negativnih vplivov na prometno infrastrukturo, |
|
|
5. ureditve športno
rekreacijskih površin manjših obsegov, vendar le znotraj opredeljenega
stavbnega zemljišča u, |
|
|
6. novogradnja, dozidava,
nadzidava in rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih in gospodarskih
objektov za potrebe turistične dejavnosti (kmečki turizem, turistične
sobe, gostinski in spremljajoči prostori), in ureditve stanovanjskih
prostorov za turistično dejavnost, vendar le znotraj opredeljenega
stavbnega zemljišča u, |
|
|
7. gradnja pomožnih objektov, ki
predstavljajo funkcionalno dopolnitev obstoječih stanovanjskih oziroma
gospodarskih poslopij in ki so opredeljeni v veljavnem odloku o
določitvi pomožnih objektov in drugih posegov v prostor na območju
Občine Vitanje, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, vendar le
znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča u, |
|
|
8. gradnja parkirišč za manjše
tovornjake dolžine 8 m do 12 m. Nosilnost tovornjakov ne sme presegati
nosilnosti, ki je določena za cesto, na katero se bo priključevalo
parkirišče. Število parkirnih mest na parkirišču ne sme presegati 2
parkirni mesti. V okviru parkirišča morajo biti zagotovljene potrebne
manipulativne površine za parkiranje in priključevanje na cesto,
|
|
|
9. gradnja farm za vzrejo živine
na podlagi posebnih strokovnih podlag za poseg v prostor ter po
predhodnem soglasju Občine Vitanje; soglasje se nanaša na dejavnost ter
na opredelitev pogojev, ki jih je potrebno izpolniti, da objekt ne bo
imel negativnih vplivov na prometno infrastrukturo. |
|
|
c) Posegi v prostor na
kmetijskih območjih |
|
|
22. člen |
|
|
Prostor na kmetijskih območjih,
ki so opredeljena v c) točki 5. člena tega odloka, se ureja z določili
zakona o kmetijskih zemljiščih, praviloma na podlagi agrokarte, pri tem
pa je na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine potrebno
čimbolj ohraniti obstoječo rabo kmetijskih površin. Območja obstoječih
in predvidenih trajnih nasadov je potrebno varovati za nadaljnjo uporabo
v te namene. Morebitne agrooperacije je dovoljeno izvajati le na podlagi
predhodno izdelanih posebnih strokovnih podlag. Pri bodočem izkoriščanju
kmetijskih površin je potrebno zagotoviti takšen način obdelave, da bo
ohranjena in zagotovljena pestrost krajine. Prepovedana je sečnja
posameznih dreves in omejkov. |
|
|
Na območju drugih kmetijskih
zemljišč je s soglasjem kmetijske službe Občine Vitanje dovoljena
postavitev čebelnjakov z najmanjšim številom 6 panjev, za kar je
potrebno predhodno soglasje pristojne veterinarske inšpekcije.
|
|
|
Na območju kmetijskih zemljišč
so dovoljeni posegi v prostor, ki so opredeljeni v 12. členu tega
odloka, po predhodnem soglasju občinske kmetijske službe. Druge
novogradnje v območju kmetijskih zemljišč niso dovoljene. |
|
|
č) Posegi v prostor na gozdnih
območjih |
|
|
23. člen |
|
|
Prostor na gozdnih območjih, ki
so opredeljena v č) točki 5. člena tega odloka, se ureja z določili
zakona o gozdovih, z gozdnogospodarskimi načrti in skladno z določili
tega odloka. Za vse posege v območju gozdov in gozdnega prostora je
potrebno predhodno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije,
Območna enota Celje. |
|
|
Krčitve se smejo izvajati le v
primeru spreminjanja terena v kmetijska zemljišča in v primeru trasnih
koridorjev infrastrukture, kjer niso možne druge izpeljave tras. Pri
takšnih posegih je obvezna ureditev gozdnih robov. Na opredeljenih
območjih naravne in kulturne dediščine krčitve niso dovoljene. Za vse
predvidene krčitve gozdov, ki so namenjene povečavi kmetijskih zemljišč,
je potrebno predhodno uskladiti kategorizacijo kmetijskih zemljišč.
|
|
|
Melioracije gozdnih zemljišč se
naj na opredeljenih območjih izvajajo skladno z gozdnogospodarskimi
načrti. Pogozdovanje naj praviloma upošteva vegetacijo, ki je primerna
rastišču glede na naravno sestavo drevesnih vrst oziroma ugotovljeno
gozdno združbo na tem rastišču. Še posebej to velja na opredeljenih
območjih naravne in kulturne dediščine. |
|
|
V okviru gozdnih zemljišč so
posebej opredeljeni varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim pomenom,
kjer je omejena možnost gospodarjenja z gozdovi. V teh gozdovih so
prepovedane golosečnje in krčitve, dovoljena so le sanacijska dela, ki
so opredeljena z gozdnogospodarskimi načrti. |
|
|
Na območju gozdnih zemljišč so
dovoljeni posegi v prostor, ki so opredeljeni v 12. členu tega odloka,
po predhodnem soglasju skrbnika gozdov. Druge novogradnje v območju
gozdov niso dovoljene. |
|
|
d) Posegi v prostor na območjih
vodotokov |
|
|
24. člen |
|
|
V prostoru na območjih
vodotokov, ki so opredeljena v d) točki 5. člena tega odloka, so
dovoljeni naslednji posegi: |
|
|
a) Dovoljeni so manjši posegi za
vzdrževanje strug vodotokov, za zaščito pred poplavami, za izsuševanje,
za vzdrževanje obstoječih in izgradnjo novih infrastrukturnih objektov
in naprav (mostovi, ceste in podobno). Za večje posege v struge
vodotokov je zahtevana izdelava posebnih strokovnih podlag. Za vse
posege, ki lahko vplivajo na pretočni režim vodotoka ali na njegovo
ekološko stanje, ali se nahajajo v obvodnem prostoru (varstvenem pasu
vodotoka) v širini 15 m, je potrebno predhodno pridobiti strokovno
stališče pristojne javne vodnogospodarske službe, pred izdajo gradbenega
dovoljenja pa vodnogospodarsko soglasje te službe. Objekti na vodotokih
morajo biti prilagojeni naravnim pretočnim razmeram ob upoštevanju
potrebne stopnje varnosti. Zaradi objektov na vodotokih ne sme biti
poslabšano ekološko ravnovesje vodotoka. |
|
|
b) Vodotoke, ki tečejo znotraj
ureditvenih območjih naselij, kjer je predvidena gradnja skladno z
določili tega odloka, je potrebno urejati tako, da bo ureditveno območje
naselja varno pred visokimi vodami. |
|
|
c) Vse novogradnje in druge
ureditve (prometnice, parkirni prostori, ograje, zasaditve ipd.) morajo
biti od vodotoka oddaljeni v odmiku, ki ga v pogojih predpiše pristojna
služba za urejanje voda. |
|
|
e) Posegi v območja prometnih
površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture |
|
|
25. člen |
|
|
Skladno z opredelitvami iz
odloka o SDPSPA Občine Vitanje v letu 1998 iz 4. člena tega odloka so v
območjih prometnih površin ter v območjih komunalne in energetske
infrastrukture dovoljeni naslednji posegi: |
|
|
a) rekonstrukcije prometnega
omrežja (regionalne ceste, lokalne ceste, javne poti) pri čemer se v
rekonstrukcijo šteje tudi izvedba hodnikov za pešce ob obstoječih
trasah, avtobusnih postajališč, parkirnih prostorov ter drugih objektov
prometne infrastrukture; |
|
|
b) posegi za normalno
funkcioniranje komunalne infrastrukture (kanalizacija, vodovod),
infrastrukture zvez in energetske infrastrukture (omrežje in objekti za
prenos električne energije, plinovodno omrežje). |
|
|
Posegi v območja prometnih
površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture so praviloma
dovoljeni le ob poprejšnjem soglasju upravljalcev infrastrukturnih
objektov in naprav. |
|
|
Območja prometnih površin ter
območja komunalne in energetske infrastrukture so prikazana v
kartografskih prilogah PUP 518/03. |
|
|
V. MERILA IN POGOJI GLEDE
OBLIKOVANJA NOVOGRADENJ IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR |
|
|
Lega objektov |
|
|
26. člen |
|
|
Odmiki novih objektov, to so
novogradnje objektov, prizidave in nadzidave obstoječih objektov, se
določajo tako, da se odmik meri od zunanjega roba zida objekta s
pogojem, da napušč pri morebitno predvideni izvedbi strehe ne presega 80
cm. Novi objekti in naprave morajo biti odmaknjeni od parcelne meje
tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objektov in
naprav ter da so upoštevani varstveni pogoji. |
|
|
Novogradnja mora biti oddaljena
najmanj 4 m od najbližje točke parcelne meje sosednje parcele.
Oddaljenost je lahko izjemoma manjša, če s tem soglaša lastnik sosednje
meje, vendar ne manj kot 1,5 m. |
|
|
Odmik novega objekta ali naprave
od sosednjega objekta mora biti najmanj 8 m. Manjši odmiki so dovoljeni
v primerih, ko so zagotovljeni požarnovarstveni ter sanitarni pogoji in
če s takim odmikom soglaša lastnik sosednjega objekta. |
|
|
Odmiki novih objektov ali naprav
od javnih cest morajo biti pri novih objektih in napravah usklajeni s
pogoji iz zakona o cestah. Odmiki od nekategoriziranih cest in gozdnih
prometnic praviloma ne smejo biti manjši od 4 m. V naseljih, kjer se je
potrebno prilagajati obcestni zazidavi, so ti odmiki lahko manjši, za
kar pa je potrebno pridobiti soglasje upravljalca ceste. |
|
|
V primeru, da bo odmiki novih
objektov ali naprav od gozdnega roba manjši od ene polovice sestojne
višine dreves na gozdnem robu, je potrebno pridobiti soglasje lastnika
oziroma upravljalca gozda. |
|
|
Odmiki novih objektov ali naprav
od tras komunalnih vodov in naprav morajo biti v skladu s predpisi in
tehničnimi normativi, ki veljajo za posamezne komunalne vode in naprave.
Pogoje za odmike novogradenj in drugih posegov v prostor od komunalnih
vodov in naprav določijo upravljalci komunalnih vodov in naprav.
|
|
|
Odmiki od vodotokov morajo biti
v skladu s pogoji upravljalca vodotokov. |
|
|
27. člen |
|
|
Kioski, namenjeni storitvenim in
nekaterim specifičnim dejavnostim, naj bodo locirani tako, da ne bo
oviran promet in funkcija sosednjih objektov. Površina funkcionalnega
zemljišča za kiosk naj bo prilagojena velikosti in predvideni
namembnosti kioska. |
|
|
28. člen |
|
|
Lokacija pomožnih objektov, ki
so namenjeni splošni javni rabi, ter lokacija za postavitev spominskih
in sakralnih objektov ter obeležij naj bo izbrana na podlagi vsakokratne
podrobne urbanistične presoje tako, da se s postavitvijo dopolnjuje
prostor in ne ovira promet. |
|
|
Spominski in sakralni objekti
ter obeležja morajo biti postavljeni tako, da ne poslabšajo bivalnih
pogojev in varnosti objekta. |
|
|
Pogoji za oblikovanje objektov |
|
|
Splošni pogoji za oblikovanje
objektov |
|
|
29. člen |
|
|
Novogradnje, nadzidave in
dozidave se morajo prilagajati okoliškim objektom, za katere je
ugotovljeno, da predstavljajo značilnosti oblikovanja v kulturni krajini
in so zanje ugotovljene avtohtone in arhitekturne kvalitete v
oblikovanju. Prilagajanje naj upošteva: |
|
|
– površine in gradbene črte;
|
|
|
– naklon streh in smeri slemen;
|
|
|
– videz gradbenih materialov, ki
so uporabljeni za strehe in fasade; |
|
|
– zasnovo izrabe zemljišča in
|
|
|
– merila arhitekturnih
elementov. |
|
|
30. člen |
|
|
Za oblikovanje samostojnih
stanovanjskih in drugih objektov, dozidav in nadzidav je potrebno
upoštevati naslednje pogoje: |
|
|
a) Oblikovanje samostojnih
stanovanjskih objektov: |
|
|
– tloris: praviloma podolgovat
(razmerje stranic 1:1,2 do 1:1,5), na strmejših legah mora biti daljša
stranica vzporedna s terenskimi plastnicami; dovoljeni so izzidki, ki pa
ne smejo presegati 1/3 dolžine daljše stranice objekta, ter ne smejo
bistveno porušiti ostalih razmerij na fasadah; |
|
|
– višinski gabarit: praviloma
klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje oziroma prilagojeno višinskim
gabaritom na sosednjih objektih z enako namembnostjo; |
|
|
– fasade: oblikovanje in
razporeditev okenskih in vratnih odprtin na fasadah, ki so praviloma
vertikalno podolgovatih oblik, in členitev ter obdelava fasad morajo
upoštevati značilnosti oblikovanja v arhitekturni krajini; pri uporabi
materialov na fasadah, barv fasad ter pri stavbnem pohištvu ter
balkonskih in drugih ograjah je potrebno upoštevati značilnosti v
arhitekturni krajini; |
|
|
– streha: praviloma simetrična
dvokapnica z naklonom strešin 35° do 45° oziroma prilagojena streham na
sosednjih objektih; smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico
objekta; dovoljena je izvedba zaključkov streh s čopi in izvedba frčad
tam, kjer je to značilnost na strehah obstoječih sosednjih objektov;
strehe nad izzidki morajo biti oblikovane enako kot nad osnovnim delom
objekta, pri tem pa niso dovoljene stožčaste oblike streh; strešna
kritina mora biti v temnordeči, opečni barvi (praviloma v nižinskih
legah) ali v temnosivi barvi (praviloma v višinskih legah) oziroma
prilagojena po barvi in materialu sosednjim obstoječim objektom, če je
to ugotovljena značilnost obstoječe pozidave. |
|
|
b) Dozidava k stanovanjskim
objektom: |
|
|
– prizidani del mora biti
funkcionalno povezan z obstoječo hišo, lahko tudi kot zaključena
stanovanjska enota s svojim vhodom, |
|
|
– višinski gabarit je lahko le
enak kot na osnovnemu objektu ali nižji, |
|
|
– streha: naklon in kritina
usklajeno s streho osnovnega objekta. |
|
|
c) Nadzidava stanovanjskih
objektov: |
|
|
– nadzidava je mogoča, če novi
gabarit ne bo presegal višin sosednjih najvišjih stanovanjskih objektov;
|
|
|
– v oblikovanju se mora
podrejati obstoječi zazidavi. |
|
|
č) Za oblikovanje pomožnih
objektov je potrebno upoštevati pogoje iz veljavnega odloka o določitvi
pomožnih objektov in drugih posegov v prostor na območju Občine Vitanje,
za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje. Za pomožne objekte veljajo
enaki pogoji glede motilnih vplivov na okolico, kot to velja za
novogradnje. |
|
|
d) Objekti za primarno kmetijsko
proizvodnjo: |
|
|
Gospodarski objekti (gospodarska
poslopja, hlevi, skednji, kašče, strojne lope, kleti, ipd.) so lahko
samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim
poslopjem. |
|
|
Objekti so praviloma
podolgovatega tlorisa s tem, da skupna dolžina ne sme presegati 30 m.
Objekti so lahko enoetažni z možnostjo izvedbe izkoriščenega podstrešja,
pri čemer višina slemena ne sme presegati 12 m od najnižje točke na
terenu oziroma mersko ne sme presegati širine objekta. Streha mora biti
simetrična dvokapnica z naklonom strešin 35° do 45° ter kritino v
temnordeči, opečni barvi (praviloma v nižinskih legah) ali temnosivi
barvi (praviloma v višinskih legah). Za hrambo kmetijskih strojev je
dovoljena izvedba nadstrešnic, ki morajo biti po obliki in izvedbi
prilagojeni podobnim bližnjim obstoječim objektom. |
|
|
Gnojne jame in gnojišča morajo
biti vodotesna in ustrezno vzdrževana. |
|
|
Pomožni in začasni objekti za
potrebe kmetovanja (kozolci, shrambe orodja) so praviloma v leseni
izvedbi, pritlični s kapno lego do višine največ 2,6 m, naklon strehe
35° do 45° oziroma kot pri sosednjih objektih, kritina praviloma
temnordeče, opečne barve (praviloma v nižinskih legah) ali temnosive
barve (praviloma v višinskih legah). |
|
|
Čebelnjaki so praviloma leseni
do največje površine 15m2, pritlični s kapno lego do višine največ 2,6
m, naklon strehe 35° do 45° oziroma kot pri sosednjih objektih, enako
velja za kritino, ki mora biti praviloma temnordeče, opečne barve
(praviloma v nižinskih legah) ali temnosive barve (praviloma v višinskih
legah). V objektu so lahko površine panjev, čebelarska delavnica in
priročna skladišča. Objekt ne sme biti podkleten, konstrukcija je lahko
postavljena le na točkovnih temeljih. |
|
|
e) Proizvodni objekti, obrtno –
storitveni objekti, objekti centralnih dejavnosti: |
|
|
Pri oblikovanju teh objektov je
potrebno načeloma upoštevati pogoje, ki so opredeljeni za novogradnje;
kadar to ni mogoče zaradi zahtev, ki izhajajo iz funkcij objekta, pa naj
se upoštevajo načela za določanje stavbne gmote in fasadnih razmerij, na
podlagi bodoče funkcije objekta, ter tlorisne in višinske gabarite in
strukturo obstoječe pozidave. |
|
|
f) Za oblikovanje nadomestnih
stanovanjskih in gospodarskih objektov veljajo enaki pogoji kot za
novogradnje pod točkami a), b) in c) tega člena. |
|
|
g) Za oblikovanje počitniških
objektov veljajo določila točke a) tega člena s tem, da je lahko
zazidana površina objekta največ 65m2. |
|
|
h) Za druge objekte (lovski,
gozdno gospodarski) veljajo pogoji oblikovanja iz točk a), b) in c) tega
člena. |
|
|
i) Ostali objekti: |
|
|
Njihovo oblikovanje se določa na
podlagi funkcije, skupnih meril in posebnosti prostora, ob upoštevanju
značilnosti oblikovanja drugih objektov v kulturni krajini in
ugotovljeni avtohtonih in arhitekturnih kvalitet v oblikovanju. |
|
|
Adaptacije, rekonstrukcije in
vzdrževalna dela |
|
|
31. člen |
|
|
Za oblikovanje objektov, ki se
adaptirajo ali rekonstruirajo, ter pri vzdrževalnih delih na objektih
veljajo enaka merila in pogoji kot za novogradnje. |
|
|
Urejanje okolice |
|
|
32. člen |
|
|
Ograje okoli funkcionalnega
zemljišča je možno postavljati tja, kjer so okoliška zemljišča pretežno
že urejena na podoben način. Ograja naj bo praviloma lesena ali živa
meja do višine največ 1,60 m, na križiščih oziroma kjer je zahtevana
preglednost pa ne sme presegati 0,8 m. Ograja ob prometnici mora biti
oddaljena 0,8 m od zunanjega roba hodnika za pešce oziroma, če ni
hodnika vsaj 2 m od roba bankine, zunanjega roba obcestnega jarka in
vznožja cestnega nasipa. |
|
|
Izjemoma se lahko pri objektih –
delavnicah, zaradi zmanjšanja negativnih vplivov na okolje (hrup,
neprimerni pogledi), načrtuje in izvede ograja do višine 2,20 m, kolikor
s tem odlokom ni določeno drugače. |
|
|
Postavitev ograj za obore za
divjad je dovoljena na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag za
poseg v prostor, ki morajo biti usklajene s pogoji nosilcev urejanja
prostora. |
|
|
Višinske razlike terena naj bodo
praviloma premoščene s travnatimi brežinami. V primeru postavitve
opornih zidov, naj bodo le-ti intenzivno ozelenjeni. Okolica se lahko
zasadi praviloma le z avtohtono vegetacijo. |
|
|
VI. MERILA ZA DOLOČANJE
PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ |
|
|
33. člen |
|
|
Velikost parcel za novogradnje
stanovanjskih hiš se določi ob upoštevanju kriterijev za gostoto
poselitve; priporočena je gostota od 30 do 50 prebivalcev na hektar v
ureditvenih območjih naselij ter do 40 prebivalcev na hektar izven
ureditvenih območij naselij. |
|
|
V ureditvenih območjih naselij
iz a) odstavka 5. člena oziroma iz 10. člena tega odloka naj bo velikost
parcele za stanovanjski objekt od 500 m2 do 1.200 m2. Na območjih
opredeljenih stavbnih zemljišč u iz točke b) 5. člena tega odloka naj
velikost parcele za stanovanjski objekt ne presega 1.200 m2.
|
|
|
Na strmejših in reliefno
zahtevnejših legah ter na območjih gozdnih zemljišč, kjer je težje
izpolniti pogoje za odmike objekta, je lahko velikost parcele za
stanovanjski objekt tudi do enkrat večja. |
|
|
Za druge objekte se velikost
parcele določi ob upoštevanju zahtev, ki jih narekuje funkcija objekta. |
|
|
34. člen |
|
|
Funkcionalna zemljišča za
posamezne vrste objektov in ureditve se določajo na podlagi naslednjih
kriterijev: |
|
|
a) V funkcionalno zemljišče
objekta se šteje zazidana površina objekta z dodanim 2 m širokim pasom
okrog objekta, ki je potreben za normalno vzdrževanje objekta, ter
površine za dovoz do objekta ter druge zunanje ureditve, s katerimi se
spreminja raba zemljišča v neplodno zemljišče (parkirni prostori,
manipulativne površine, utrjene pohodne površine, škarpe, ipd.).
|
|
|
b) Kolikor velikost parcele ne
zagotavlja normalnega funkcioniranja objekta oziroma ni omogočeno
oblikovanje funkcionalnega zemljišča, gradnja objekta ni dovoljena.
|
|
|
c) Za pomožne objekte se
funkcionalno zemljišče določi na podlagi namembnosti in velikosti
objekta ter naravnih lastnosti razpoložljive parcele, namembnostjo in
funkcijo. |
|
|
d) Za kmetijske (gospodarske)
objekte se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na namembnost
objekta, medsebojne razporeditve objektov, vrste in možnosti širjenja
proizvodnje ter manipulacijskega prostora. Širina funkcionalnega
zemljišča okoli kmetijskih gospodarskih objektov naj bo praviloma
najmanj 5 m, kolikor zaradi upoštevanja identitete okoliške zazidave ni
potrebna prilagojena zasnova. Manipulativni prostor mora biti v radiju
najmanj 15 m, širina dovozov pa 3,5 m. |
|
|
e) Pri lokaciji objekta za
obrtno dejavnost, proizvodno in storitveno, tako pri novogradnjah kot
pri spremembi namembnosti, je potrebno določiti površine za izgradnjo
manipulativnih površin in parkirnih mest ter za morebitno potrebne
deponije materialov oziroma izdelkov. |
|
|
VII. MERILA IN POGOJI ZA
KOMUNALNO UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
|
|
Splošni pogoji |
|
|
35. člen |
|
|
Vsi objekti morajo biti
priključeni na obstoječe oziroma kasneje na novo zgrajeno komunalno in
energetsko omrežje in naprave v skladu s pogoji upravljalcev. Za
komunalno urejanje stavbnega zemljišča skrbi investitor. |
|
|
Območja urejanja namenjena
poselitvi, morajo biti opremljena vsaj z minimalno komunalno opremo, ki
obsega cestno prometno omrežje, za okolje varno odvodnjo fekalnih in
meteornih vod, omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, omrežje in
naprave za oskrbo z električno energijo in urejeno zbiranje in
odstranjevanje komunalnih odpadkov. |
|
|
Komunalne ureditve morajo biti
izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda,
tla) in ustrezno obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom,
oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti, ipd.).
|
|
|
Gradnja objektov, nadomestna
gradnja, gradnja prizidkov ter drugi posegi v prostor niso možni, če ni
zagotovljen dovoz in dostop do zemljišča, na katerem je predviden poseg.
|
|
|
Interni dovozi in pristopi
morajo biti navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom.
Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem pristojne
organizacije za vzdrževanje cest. |
|
|
Odvodnjavanje odpadnih vod |
|
|
36. člen |
|
|
Vse objekte, ki so priključeni
na vodovod, je potrebno priključiti na obstoječe kanalizacijsko omrežje
za odvod odpadnih vod. |
|
|
Na območjih, kjer ni urejene
kanalizacije, se odvod odpadnih vod rešuje z individualnimi ali
skupinskimi greznicami brez odtoka (na praznjenje) oziroma s čistilno
napravo, kar naj bo usklajeno s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč
in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85) in z uredbo o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list
RS, št. 35/96). |
|
|
Gnojišča pri kmečkih
gospodarskih poslopjih morajo biti grajena po določilih strokovnega
navodila o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85).
|
|
|
Vse samostojne garaže in garaže
v objektih morajo biti opremljene z lovilcem olj. |
|
|
Vsi objekti morajo imeti
zagotovljen odvod meteornih vod. |
|
|
Oskrba z vodo |
|
|
37. člen |
|
|
Na območjih, kjer obstaja javno
vodovodno omrežje, mora biti vsa nova in dopolnilna gradnja priključena
na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljalca. |
|
|
Na območjih, kjer ni možno
zagotoviti oskrbe iz javnega vodovodnega omrežja, niti ni predvidena
napeljava le-tega, si mora investitor zagraditi ustrezno vodooskrbno
napravo (vodnjak, kapnica) v skladu s higienskimi in sanitarno
tehničnimi pogoji, praviloma za več objektov skupaj. Pri objektih, ki
imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni dovoljena uporaba
azbestno-cementne kritine. |
|
|
Na območjih, kjer vodovodno
omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne vode, je
potrebno urediti ustrezne požarne bazene oziroma zagotoviti dostope k
površinskim vodotokom, če pretoki to dopuščajo, ob pogojih, ki jih
določi pristojna občinska služba. |
|
|
Graditev objektov, za katere je
predvidena poraba večjih količin vode (hlevi, ipd.), je dovoljena le v
primerih, da se predhodno zagotovi ustrezna vodooskrba. |
|
|
Oskrba z električno energijo in
javna razsvetljava |
|
|
38. člen |
|
|
Priključitev novogradenj,
adaptiranih in rekonstruiranih objektov na električno omrežje je
dovoljena le v skladu s pogoji upravljalca. |
|
|
Graditev objektov, za katere je
predvidena poraba večjih količin električne energije, je dovoljena le v
primeru, da se predhodno zagotovijo ustrezni pogoji, ki jih podpiše
pristojna strokovna služba. |
|
|
Prehodi za pešce preko cest ob
avtobusnih postajališčih morajo biti osvetljeni. |
|
|
Odstranjevanje komunalnih
odpadkov |
|
|
39. člen |
|
|
Pri ravnanju s komunalnimi in
drugimi odpadki je potrebno upoštevati določila veljavnega odloka o
ravnanju s komunalnimi odpadki Občine Vitanje. |
|
|
VIII. MERILA IN POGOJI ZA
POSEGE V ZAVAROVANA IN VARSTVENA OBMOČJA |
|
|
40. člen |
|
|
Za vse posege v prostor, ki bi
segli v varovalne pasove že zgrajenih ali z odlokom o SDPSPA Občine
Vitanje v letu 1998 načrtovanih infrastrukturnih objektov in naprav, je
potrebno pridobiti predhodne pogoje in soglasja upravljalcev.
|
|
|
Zavarovana in varstvena območja
so prikazana v kartografskih prilogah PUP 518/03. |
|
|
Cestno omrežje |
|
|
41. člen |
|
|
V koridorjih, ki so opredeljeni
za gradnjo novih prometnic ali komunalne infrastrukture in v koridorjih
prometnic, ki so predvidene za rekonstrukcijo, je na obstoječih objektih
dovoljeno opravljati le nujna vzdrževalna dela. V varovalnih pasovih
ostalih obstoječih prometnic so dovoljene novogradnje in spremembe
namembnosti pod pogoji, ki jih predpiše upravljalec ceste. V varovalnih
pasovih notranjega cestnega omrežja so dovoljeni posegi, ki ne slabšajo
prometnih pogojev. |
|
|
42. člen |
|
|
Cestam so določeni varovalni
pasovi, ki se merijo od zunanjega roba cestnega sveta, na vsako stran
ceste in sicer: |
|
|
– pri državnih regionalnih
cestah 15 m; |
|
|
– pri občinskih lokalnih cestah
8 m; |
|
|
– pri občinskih javnih poteh 6
m. |
|
|
Za vse posege v varovalnih
pasovih cest je potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljalca ceste.
Posegi v varovalnem pasu ceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi
koristmi. Pri novogradnjah ali adaptacijah obstoječih objektov v
varovalnem pasu državnih cest in avtocest Direkcija RS za ceste ne
prevzema nobenih obveznosti zaradi hrupa, tresenja in drugih vplivov
ceste. |
|
|
Objekti se navezujejo na
kategorizirane ceste praviloma preko obstoječih cestnih priključkov.
Priključki iz posameznih območij urejanja na državno cesto morajo biti
locirani na takšnih medsebojnih razdaljah, da je omogočena vpeljava
tretjega pasu za leve zavijalce, kjer je to potrebno. Za morebitno
gradnjo novih priključkov na kategorizirane ceste oziroma za
rekonstrukcijo obstoječih cestnih priključkov, mora investitor na
podlagi projektne dokumentacije pred izdajo dovoljenj za gradnjo
pridobiti soglasje upravljalca ceste. |
|
|
Ograje ob državnih regionalnih
cestah morajo biti oddaljene najmanj 2 m od zunanjega roba pločnika
oziroma, če ni pločnika pa 5 m od zunanjega roba asfalta ceste. V
naseljih, kjer se je treba prilagajati obcestni pozidavi, so ti odmiki
lahko manjši kolikor je pridobljeno ustrezno soglasje upravljalca ceste.
|
|
|
Odpadne vode z objektov, parcel
in zunanjih ureditev ne smejo pritekati na cesto ter ne smejo biti
speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.
|
|
|
Na celotni trasi ceste kot tudi
znotraj ureditvenih območij naselij je potrebno predvideti in izvesti
ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo skladno z
zakoni in predpisi, ki urejajo to področje. |
|
|
Bodoče rekonstruirane obstoječe
ali nove prometnice, ki jim še ni določen dokončni potek ali tehnične
značilnosti na podlagi projektne dokumentacije, imajo določen rezervat.
V njem so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna
vzdrževalna dela ter posegi v zvezi s komunalnim urejanjem. |
|
|
Širine rezervatov za ceste so
glede na kategorijo prometnice, število voznih pasov in stopnjo izdelave
projektne dokumentacije, naslednje: |
|
|
– 20 m – rezervati za ceste brez
idejnih projektov z dvema voznima pasovoma za mešani motorni promet,
javni potniški promet s postajališči izven vozišča in hodniki za pešce
ter kolesarske steze, s stranskimi zelenimi pasovi, |
|
|
– 18 m – rezervati za zbirne
stanovanjske ceste in povezovalne lokalne ceste brez idejnih projektov z
dvema voznima pasovoma za mešani motorni promet, hodnik za pešce ter
kolesarske steze, |
|
|
– 13 m – rezervati za zbirne
stanovanjske ceste, povezovalne in lokalne dvopasovne ceste in hodniki
za pešce ter kolesarske steze, pri katerih so idejne osnove trasno
tehničnih elementov izdelane. |
|
|
Za vse posege v območju
rezervatov cest predpiše pogoje predlagatelj rezervata in upošteva
morebitne izboljšave prometnih uslug (nova trasa, postajališča,
parkirišča, zavijalni pasovi) ter ščiti interese varnega poteka prometa. |
|
|
Primarne energetske napeljave |
|
|
43. člen |
|
|
Pri lociranju objektov in naprav
ter drugih posegih v prostor je potrebno upoštevati varovalne koridorje
elektro daljnovodov, ki so naslednji: |
|
|
– za 10 – 20 kV: 20 m (2 x 10 m)
|
|
|
Za vsak poseg v koridorje
obstoječih in predvidenih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno
soglasje upravljalca daljnovoda. |
|
|
Za vse objekte (novogradnje,
nadzidave in dozidave objektov, ki so namenjeni za stalno in občasno
bivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske
koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov je potrebno
predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne
vrednosti veličin elektromagnetnega polja kot to določa uredba o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list
RS, št. 70/96). |
|
|
IX. MERILA IN POGOJI ZA
VAROVANJE NARAVNIH VREDNOT IN KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
Naravne vrednote |
|
|
44. člen |
|
|
Objekti in območja naravnih
vradnot so vrisani v kartografskih prilogah PUP 518/03. |
|
|
V tem odloku so upoštevani le
tisti objekti in območja, ki ležijo znotraj območij urejanja s tem
odlokom, kot so opredeljena v 5. členu tega odloka. |
|
|
Sestavni del tega odloka so
naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana
Občine Vitanje (izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine
Celje, št. NC 568/01 z datumom februar 2001). |
|
|
V naravovarstvenih smernicah so
podrobneje opredeljene usmeritve, izhodišča in pogoji za ohranjanje
biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot. Naravovarstvene
smernice je potrebno upoštevati pri urejanju prostora, pri rabah
naravnih dobrin ter pri varstvu nepremične kulturne dediščine v Občini
Vitanje. |
|
|
Na podlagi naravovarstvenih
smernic so kot naravne vrednote uvrščeni naslednji objekti in območja:
|
|
|
Kot obvezno izhodišče
dolgoročnega plana RS 1986 – 2000 (dopolnjen 1989, spremenjen 1998) za
varovanje naravnih vrednot je potrebno upoštevati naslednja območja:
|
|
|
– območje regijskega parka
Pohorje (RP-222 oziroma RP 1), ki pokriva severni del občine,
|
|
|
– območje krajinskega parka
Paški Kozjak (KP-83 oziroma KP 2), ki s svojim vzhodnim delom delno sega
tudi v prostor Občine Vitanje, |
|
|
– območje naravnega rezervata
Rakovec (NR 4), ki je že zavarovan z odlokom (Uradni list SRS, št.
32/83), |
|
|
– območje naravnega spomenika
Socka (NS 3), ki s svojim severnim delom pokriva južni predel občine ob
soteski Hudinja. |
|
|
Kot naravni spomeniki in naravne
vrednote so opredeljeni: |
|
|
– naravni spomeniki: Socka (NS
3), Paka s pritoki (NS 5), Paška voda s pritoki (NS 6), Hudinja s
pritoki (NS 7), potok Ljubnica s pritoki (NS 8), Dravinja s pritoki (NS
9), |
|
|
– naravne vrednote: Hudinjski
slap (NV 10), Dantejev pekel (NV 11), leče marmorja južno od Svetega
Vida (NV 12), rudnik črnega premoga (NV 13), |
|
|
– hrast nad cerkvijo Sv.
Margarete (NV 14), |
|
|
– Kolarjevi lipi (NV 16).
|
|
|
Za objekte in območja naravne
dediščine veljajo varstveni režimi za posamezne zvrsti. |
|
|
Za vse posege v območjih
varovanih naravnih vrednot je potrebno pridobiti predhodne pogoje in
soglasje pristojne službe za varstvo naravne dediščine. |
|
|
V primeru odkritja naravne
vrednote je potrebno o tem obvestiti pristojno naravovarstveno službo,
da izdela smernice in navodila za tako rabo prostora, ki ne bo ogrožala
naravne vrednote; do takrat je potrebno zaustaviti vse dejavnosti, ki bi
ogrozile naravno vrednoto. |
|
|
Kulturna dediščina |
|
|
45. člen |
|
|
Objekti in območja kulturne
dediščine so vrisani v kartografskih prilogah PUP 518/03. |
|
|
V tem odloku so upoštevani le
tisti objekti in območja, ki ležijo znotraj območij urejanja s tem
odlokom, kot so opredeljena v 5. členu tega odloka. |
|
|
Sestavni del tega odloka so
strokovne podlage za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Vitanje (izdelal
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje, z datumom maj
2001). |
|
|
V strokovnih podlagah so
podrobneje opredeljene smernice za varovanje posameznih zvrsti kulturne
dediščine ter njihovi varstveni režimi, ki veljajo za objekte kulturne
dediščine, njihovo neposredno okolico ter za njihovo vplivno območje.
|
|
|
Na podlagi strokovnih podlag so
kot kulturna dediščina uvrščeni naslednji objekti in območja:
|
|
|
Obvezna izhodišča republiškega
prostorskega plana za varovanje kulturne dediščine so naslednja:
pomembnejši območji kulturne dediščine Vojnik – Dobrna – Vitanje (51) in
Južno Pohorje (60). |
|
|
Občina Vitanje je s področja
varstva kulturne dediščine dosedaj sprejela odlokom o razglasitvi
kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Vitanje (Uradni list RS,
št. 8/99). |
|
|
Pregled nepremične kulturne
dediščine |
|
|
Enote kulturne dediščine: |
|
|
ozn
enote. |
ime enote iz zbirnega
registra |
evid. št. dediščine |
valorizacija |
status |
lega na TTN5 |
|
Arheološka dediščina |
K2.01 |
Hudinja – Arheološko
najdišče Šentvid |
318/01 |
KS |
3 |
Sl.Bistrica 12 |
|
Sakralna stavbna
dediščina |
K3.01 |
Brezen – Cerkev Sv.
Antona |
3495 |
KS |
5 |
Sl. Bistrica 21 |
K3.02 |
Brezen – Matevževa
kapela |
285/01 |
KS |
5 |
Šoštanj 30 |
K3.03 |
Hudinja – Cerkev Sv.
Vida |
3497 |
KS |
5 |
Sl. Bistrica 12 |
K3.04 |
Paka – Kapela Paka 20 |
9282 |
KS |
5 |
Sl. Bistrica 11 |
K3.05 |
Paka – Večkova kapelica |
286/01 |
KS |
5 |
Šoštanj 20 |
K3.06 |
Skomarje – Kapela
Skomarje 58 |
9281 |
KS |
5 |
Sl. Bistrica 22 |
K3.07 |
Spodnji Dolič – Cerkev
Sv. Marjete |
3494 |
KS |
5 |
Šoštanj 19 |
|
Profana stavbna
dediščina – etnološka dediščina |
K5.01 |
Brezen – Domačija Brezen
48 |
353/01 |
KD |
|
Šoštanj 30 |
K5.02 |
Brezen – Hiša Brezen 20 |
348/01 |
KD |
|
Šoštanj 30 |
K5.03 |
Brezen – Hiša Brezen 23 |
349/01 |
KD |
|
Šoštanj 30 |
K5.04 |
Brezen – Hiša Brezen 24 |
350/01 |
KS |
– |
Šoštanj 30 |
K5.05 |
Brezen – Kašča na
domačiji Brezen 24 |
351/01 |
KS |
– |
Šoštanj 30 |
K5.06 |
Brezen – Hiša Brezen 28 |
352/01 |
KD |
|
Šoštanj 30 |
K5.07 |
Hudinja – Brezovška žaga |
354/01 |
KD |
|
Sl. Bistrica 11 |
K5.08 |
Hudinja – Domačija
Hudinja 17 |
404/00 |
KD |
|
Sl. Bistrica 12 |
K5.09 |
Hudinja – Domačija
Hudinja 21 |
403/00 |
KD |
|
Sl. Bistrica 12 |
K5.10 |
Hudinja – Domačija
Hudinja 39 |
360/01 |
KD |
|
Sl. Bistrica 11 |
K5.11 |
Hudinja –Domačija
Hudinja 51 |
362/01 |
KD |
|
Sl. Bistrica 11 |
K5.12 |
Hudinja – Domačija
Hudinja 55 |
363/01 |
KD |
|
Sl. Bistrica 12 |
K5.13 |
Hudinja – Gosp. posl.
Pri Hausu v Rakovcu |
371/01 |
KD |
|
Sl.Bistrica 1 |
K5.14 |
Hudinja – Gosp. posl. na
domačiji Hudinja 33 |
358/01 |
KD |
|
Sl. Bistrica 11 |
K5.15 |
Hudinja – Gosp. posl. na
domačiji Hudinja 57 |
365/01 |
KD |
|
Sl. Bistrica 12 |
K5.16 |
Hudinja – Gosp. posl. na
domačiji Hudinja 67 |
366/01 |
KD |
|
Sl. Bistrica 12 |
K5.17 |
Hudinja – Haus v Rakovcu |
370/01 |
KD |
– |
Sl. Bistrica 1 |
K5.18 |
Hudinja – Hiša Hudinja
17 |
355/01 |
KS |
– |
Sl. Bistrica 12 |
K5.19 |
Hudinja – Hiša Hudinja
18 |
402/00 |
KS |
|
Sl. Bistrica 12 |
K5.20 |
Hudinja – Hiša Hudinja
37 |
359/01 |
KD |
|
Sl. Bistrica 11 |
K5.21 |
Hudinja – Hiša Hudinja
39 |
360/01 |
KD |
– |
Sl. Bistrica 11 |
K5.22 |
Hudinja – Hiša Hudinja
55 |
364/01 |
KS |
|
Sl. Bistrica 12 |
K5.70 |
Hudinja – Hiša Hudinja
77 |
401/00 |
KS |
|
Sl. Bistrica 11 |
K5.23 |
Hudinja – Hiša Hudinja
81 |
400/00 |
KD |
7 |
Sl. Bistrica 11 |
K5.24 |
Hudinja – Hiša Hudinja
84 |
367/01 |
KS |
|
Sl. Bistrica 1 |
K5.25 |
Hudinja – Hiša Hudinja
85 |
368/01 |
KD |
|
Sl. Bistrica 1 |
K5.26 |
Hudinja – Hiša Hudinja
89 |
369/01 |
KD |
– |
Sl. Bistrica 1 |
K5.27 |
Hudinja – Kašča na
domačiji Hudinja 17 |
317/01 |
KS |
7 |
Sl. Bistrica 12 |
K5.28 |
Hudinja – Kašča na
domačiji Hudinja 21 |
357/01 |
KS |
– |
Sl. Bistrica 12 |
K5.29 |
Hudinja – Poharnikov
mlin |
373/01 |
KS |
– |
Sl. Bistrica 11 |
K5.30 |
Hudinja – Šola Hudinja |
372/01 |
KS |
|
Sl. Bistrica 1 |
K5.31 |
Hudinja – Završka žaga |
374/01 |
KD |
|
Sl. Bistrica 11 |
K5.32 |
Hudinja – Žaga v Rakovcu |
376/01 |
KD |
|
Sl. Bistrica 1 |
K5.33 |
Ljubnica – Domačija
Ljubnica 1 |
384/01 |
KD |
|
Sl. Bistrica 22 |
K5.34 |
Ljubnica – Gosp. posl.
na domačiji Ljubnica 45 |
385/01 |
KD |
|
Sl. Bistrica 22 |
K5.35 |
Ljubnica – Gosp. posl.
na domačiji Ljubnica 49 |
388/01 |
KD |
|
Sl. Bistrica 22 |
K5.36 |
Ljubnica – Hiša Ljubnica
1 |
377/01 |
KD |
|
Sl. Bistrica 21 |
K5.37 |
Ljubnica – Hiša Ljubnica
1 |
378/01 |
KD |
|
Sl. Bistrica 22 |
K5.38 |
Ljubnica – Hiša Ljubnica
1 |
379/01 |
KS |
– |
Sl. Bistrica 22 |
K5.39 |
Ljubnica – Hiša Ljubnica
1 |
380/01 |
KD |
|
Sl. Bistrica 12 |
K5.40 |
Ljubnica – Hiša Ljubnica
1 |
381/01 |
KD |
|
Sl. Bistrica 22 |
K5.41 |
Ljubnica – Hiša Ljubnica
1 |
382/01 |
KD |
|
Sl. Bistrica 22 |
K5.42 |
Ljubnica – Hiša Ljubnica
1 |
383/01 |
KS |
– |
Sl. Bistrica 22 |
K5.43 |
Ljubnica – Hiša Ljubnica
1 |
386/01 |
KD |
|
Sl. Bistrica 22 |
K5.44 |
Ljubnica – Svinjaki na
domačiji Ljubnica 46 |
387/01 |
KD |
|
Sl. Bistrica 22 |
K5.45 |
Paka – Hiša 4 |
389/01 |
KD |
|
Sl. Bistrica 21 |
K5.46 |
Paka – Hiša 44 |
390/01 |
KD |
|
Šoštanj 10 |
K5.47 |
Paka – Hiša 59 |
391/01 |
KD |
|
Šoštanj 10 |
K5.48 |
Paka – Krenkerjeva žaga |
394/01 |
KS |
– |
Sl. Bistrica 21 |
K5.49 |
Paka – Mlin na domačiji
Paka 59 |
392/01 |
KD |
|
Šoštanj 10 |
K5.50 |
Paka – Žaga na domačiji
Paka 59 |
393/01 |
KD |
|
Šoštanj 10 |
K5.51 |
Spodnji Dolič – Domačija
Spodnji Dolič 37 |
399/01 |
KD |
|
Šoštanj 20 |
K5.52 |
Spodnji Dolič– Domačija
Spodnji Dolič 60 |
400/01 |
KD |
|
Sl.Bistrica 11 |
K5.53 |
Spodnji Dolič – Gosp. p.
na Domačiji Sp. Dolič 60 |
336/01 |
KS |
7 |
Šoštanj 19 |
K5.54 |
Spodnji Dolič – Hiša
Spodnji Dolič 29 |
395/01 |
KS |
7 |
Šoštanj 19 |
K5.55 |
Spodnji Dolič – Hiša
Spodnji Dolič 34 |
396/01 |
KD |
|
Šoštanj 19,20 |
K5.56 |
Spodnji Dolič – Hiša
Spodnji Dolič 35 |
398/01 |
KS |
– |
Šoštanj 20 |
K5.57 |
Spodnji Dolič – Hiša
Spodnji Dolič 60 |
401/01 |
KS |
– |
Sl. Bistrica 11 |
K5.58 |
Spodnji Dolič – Koča na
domačiji Sp. Dolič 60 |
402/01 |
KS |
– |
Sl. Bistrica 11 |
K5.59 |
Spodnji Dolič – Svinjaki
na domačiji Sp. Dolič 34 |
397/01 |
KD |
|
Šoštanj 19 |
K5.60 |
Stenica – Domačija
Stenica 1 |
403/01 |
KD |
|
Šoštanj 30 |
K5.61 |
Stenica – Domačija
Stenica 5 |
404/01 |
KD |
|
Sl. Bistrica 21 |
K5.62 |
Stenica – Domačija
Stenica 34 |
406/01 |
KD |
|
Sl. Bistrica 22 |
K5.63 |
Stenica – Hiša Stenica
24 |
405/01 |
KD |
|
Sl. Bistrica 22 |
K5.64 |
Vitanjsko Skomarje –
Domačija Vit. Skomarje 8 |
408/01 |
KD |
|
Sl. Bistrica 22 |
K5.65 |
Vitanjsko Skomarje –
Gosp. p. na dom. Vit. sk. 6 |
407/01 |
KS |
|
Sl. Bistrica 12 |
K5.66 |
Vitanjsko Skomarje –
Hiša Vit. Skomarje 9 |
409/01 |
KD |
|
Sl. Bistrica 12 |
Za vse posege v prostor –
pozidan in nepozidan, ki je opredeljen kot kulturna dediščina ali
spomenik, velja, da se morajo izvajati v sodelovanju s pooblaščeno
službo za varstvo kulturne dediščine, ki predpiše pogoje in izda
soglasje. |
|
|
X. MERILA IN POGOJI ZA
VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA |
|
|
46. člen |
|
|
Pred posegom v prostor, ki bi
lahko imel negativne vplive na okolje, mora investitor izpolnjevati
zahteve zakona o varstvu okolje (Uradni list RS, št. 32/93).
|
|
|
Vodnogospodarsko soglasje in
vodnogospodarsko dovoljenje je potrebno pridobiti za spremembo vodnega
režima, ki lahko nastane: |
|
|
– z rabo in izkoriščanjem vode,
|
|
|
– z izpuščanjem onesnažene vode
oziroma snovi, ki onesnažuje vodo, |
|
|
– z gradnjo in rekonstrukcijo
vodnogospodarskih in drugih objektov in naprav, |
|
|
– z drugimi posegi v naravni ali
umetni vodotok in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja količina,
kakovost, prostorska ali časovna razporeditev voda oziroma se
spreminjajo razmere na vodnih in priobalnih zemljiščih. |
|
|
Za gradnjo objektov in naprav za
obrtno in obrtno storitveno dejavnost, na lokacijah znotraj območij
urejanja, za katera je v 5. in 10. členu tega odloka določena kot
prevladujoča (pretežna) namembnost stanovanjska, je potrebno v
lokacijskem postopku pridobiti presojo vplivov na okolje. |
|
|
47. člen |
|
|
Pri gospodarjenju s prostorom
(kmetijska proizvodnja in gospodarstvo, prenova, obnova, novogradnja,
vzdrževalni ukrepi vodnega gospodarstva, agro in hidromelioracije,
vzdrževanje obrežij in drugega vaškega zelenja), je potrebno upoštevati
pogoje varovanja naravnih prvin: |
|
|
– ohranjanje krajinskih vzorcev
naravnih prvin in njihovih površinskih in volumenskih razmerij ter
fiziografske in ekološke strukture krajine (predvsem mikro vegetacijski
elementi in specifične biocenoze), |
|
|
– ohranjanje krajinsko-oblikovne
strukture rabe prostora (razmerja kmetijske rabe, naselij in gozda) ter
zaščita gozdnega roba. |
|
|
Dovoljene so vse vrste posegov
za izboljšanje okolja (sanacije plazov, preprečevanje erozije in drugo).
Vsi posegi v prostor morajo biti izvedeni v obliki in na način, ki sledi
strukturam v prostoru in obstoječi rabi, ter upošteva naravne
značilnosti prostora (materiali, vegetacija, neformalna zasnova
zasaditve, značilne smeri in oblike pri regulacijah in melioracijah).
|
|
|
Za vse posege v prostor je
potrebno pridobiti in upoštevati pogoje iz geotehničnega poročila, ki bo
obsegalo pogoje za temeljenje objektov in pogoje za varno odvodnjavanje
terena, brez negativnih posledic za okolje. |
|
|
48. člen |
|
|
Za varovanje vodnih virov je
potrebno upoštevati poleg drugih predpisov, ki urejajo
vodnogospodarstvo, tudi naslednje pogoje: |
|
|
– posegi v območje širšega
varstvenega pasu vodnega vira pitne vode se mogoči ob upoštevanju
pogojev iz predhodnega soglasja upravljalca oziroma skrbnika vodnih
virov pitne vode v občini, |
|
|
– v proizvodnih objektih in
obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, katerih
morebitne škodljive vplive v okolje (prekomerni hrup, onesnaževanje
zraka, površinskih voda in podtalnice ter odvodnjavanje tekočih in
trdnih odpadkov) je možno z ustreznimi ukrepi preprečiti, kar je
potrebno prikazati v investicijskem elaboratu in zagotoviti s projektno
dokumentacijo in samo izvedbo objekta, |
|
|
– da bi se zavarovali vodni viri
pred onesnaženjem, je pri posegih v varstvene pasove varovanja virov
pitne vode, potrebno upoštevati izdelane strokovne osnove »Sanacijski
program površinskih voda in varstvenih pasov vodnih virov v Občini
Vitanje«, ki jih je izdelal NIVO d.o.o. Celje, |
|
|
– za vse posege v varstvene
pasove daje pogoje in soglasja upravljalec in skrbnik vodnih virov za
oskrbo s pitno vodo, |
|
|
– varujejo se tudi vsi vodni
viri z manjšo izdatnostjo (zajeti in nezajeti), ki nimajo določenega
varstvenega pasu, |
|
|
– obstoječe hišne vodnjake je
potrebno ohranjati in vzdrževati. |
|
|
49. člen |
|
|
Za varstvo zraka pred
onesnaževanjem je potrebno za obstoječe objekte, ki so vir
onesnaževanja, pridobiti meritve emisij v zrak ter pripraviti program
sanacije. Pri gradnji novih objektov in naprav pa je potrebno
zagotoviti, da ne bodo prekoračene s predpisi dopustne emisije. |
|
|
50. člen |
|
|
Območja urejanja po teh PUP, kot
so opredeljena v 5. do 6. členu ter v 8. do 11. členu tega odloka, se po
4. in 5. členu uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni
list RS, št. 45/95), opredeljujejo v več stopenj varstva pred hrupom. Za
posamezna območja urejanja se stopnja varstva pred hrupom določa na
podlagi prevladujoče namembnosti, kot je za posamezna območja urejanja
določena v 10. in 11. členu tega odloka: |
|
|
Obravnavana ureditvena območja
PUP Občine Vitanje se na podlagi zgoraj navedenih parametrov
opredeljujejo v: |
|
|
a) območja za poselitev –
ureditvena območja naselij: |
|
|
1. Ureditvena območja naselij,
za katera so določene prevladujoče namembnosti proizvodna dejavnost (P),
dejavnost za potrebe komunalne deponije (KO) in za posebne dejavnosti
(PD) se opredeljujejo v IV. stopnjo varstva pred hrupom (IV. območje),
ki navaja: območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj
moteč zaradi povzročanja hrupa, to je območje brez stanovanj, namenjeno
industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodnji, transportni,
skladiščni in servisni dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim dejavnostim.
Za to območje so določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa in sicer
nočna raven: 70 dBA (od 22. do 6. ure) in dnevna raven: 70 dBA (od 6. do
22. ure). |
|
|
2. Ureditvena območja naselij,
za katera so določene prevladujoče namembnosti individualna stanovanjska
gradnja (S), večstanovanjska (blokovna) gradnja (SB), centralne
dejavnosti naselja – oskrbne in storitvene – (C), mešane dejavnosti –
stanovanja in centralne dejavnosti (M), obrtne in obrtno storitvene
dejavnosti (O) in kmetijske dejavnosti (K), se opredeljujejo v III.
stopnjo varstva pred hrupom (III. območje), ki navaja:
trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju
oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim ter podobnim
proizvodnim dejavnostim (mešano območje), območje, namenjeno kmetijski
dejavnosti ter javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske
storitvene ali gostinske dejavnosti. Za to območje so določene mejne
dnevne in nočne ravni hrupa in sicer nočna raven: 50 dBA (od 22. do 6.
ure) in dnevna raven: 60 dBA (od 6. do 22. ure). |
|
|
3. Ureditvena območja naselij,
za katera so določene prevladujoča namembnost športne in rekreacijske
površine, parkovne površine (ŠR), počitniški objekti (P) in dejavnosti
za potrebe turistične dejavnosti (TD), se opredeljujejo v II. stopnjo
varstva pred hrupom (II. območje), ki navaja: območje, kjer ni dopusten
noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa, to je
območje, ki je primarno namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi
prostori, čisto stanovanjsko območje, okolica objektov
vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega
zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih
in rekreacijskih površin. Za to območje so določene mejne dnevne in
nočne ravni hrupa in sicer nočna raven: 45 dBA (od 22. do 6. ure) in
dnevna raven: 50 dBA (od 6. do 22. ure). |
|
|
b) območja za poselitev –
opredeljena stavbna zemljišča z oznako u izven ureditvenih območij
naselij in |
|
|
d) območje vodotokov:
|
|
|
Opredeljena stavbna zemljišča z
oznako u ter območja vodotokov (skupaj s pasom 15 m na obe strani
vodotoka) so opredeljena v tisto stopnjo varstva pred hrupom, kot je
določena za sosednje območje urejanja, ki obkroža stavbno zemljišče
oziroma leži ob vodotoku. |
|
|
c) kmetijska območja, kjer je
prevladujoča (pretežna) namembnost kmetijska dajavnost, to so najboljša
kmetijska zemljišča ter druga kmetijska zemljišča in |
|
|
č) gozdna območja z oznako G,
kjer je prevladujoča namembnost gozdarstvo: |
|
|
Kmetijska in gozdna območja se
opredeljujejo v III. stopnjo varstva pred hrupom (III. območje), razen
tistih gozdnih območij, ki so opredeljena kot območja gozdov s posebnim
pomenom oziroma gozdovi s prvo (1.) stopnjo poudarjenosti biotopske
funkcije, ki se opredeljujejo v II. stopnjo varstva pred hrupom (II.
območje). |
|
|
e) Območja prometnih površin ter
območja komunalne in energetske infrastrukture (skupaj v varstvenimi
pasovi) se opredeljujejo v IV. stopnjo varstva pred hrupom (IV.
območje). |
|
|
Pri načrtovanju objektov in
naprav je potrebno upoštevati raven hrupa, ki bo nastajala zaradi
dejavnosti v objektih in predvideti ustrezne rešitve (izolacija fasadnih
elementov, ipd.) za zmanjšanje teh vplivov. |
|
|
Ob začetku obratovanja oziroma
uporabe objektov in naprav, v katerih bi utegnil nastajati prekomerni
hrup, je potrebno opraviti meritve hrupa pri najbližjem objektu. V
primeru, da bi bilo stanje hrupnosti poslabšano oziroma bi bile
presežene dovoljene ekvivalentne ravni hrupa, je potrebno stanje
hrupnosti sanirati z ustreznimi tehničnimi ukrepi (aktivna, pasivna
zaščita). |
|
|
XI. POGOJI PRI UREJANJU
PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO |
|
|
51. člen |
|
|
Interesi in potrebe po
zaklanjanju in zavarovanju prebivalstva in dobrin v izrednih razmerah je
potrebno urejati skladno z veljavnimi predpisi za to področje.
|
|
|
Za varstvo pred požarom je
potrebno upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je potrebno:
|
|
|
– zagotoviti dostop interventnih
vozil vsaj iz treh strani objekta ali naprave, |
|
|
– zagotoviti takšno izvedbo
cest, interventnih poti in dostopov, da bodo omogočale vožnjo za
interventna vozila (širina vsaj 3,5 m ter da prenesejo osni pritisk
vozil do 10 t), |
|
|
– zagotoviti zadostne količine
požarne vode iz obstoječe oziroma predvidene hidrantne mreže ali iz
posebnih zbiralnikov požarne vode, |
|
|
– ob objektih in napravah
zagotoviti zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno evakuacijo
ljudi in dobrin iz objektov in naprav, |
|
|
– upoštevati je potrebno
razdalje, čas prihoda in oddaljenost najbližje gasilske enote. |
|
|
XII. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
|
|
52. člen |
|
|
Z dnem ko začne veljati ta
odlok, prenehajo veljati za območje urejanja s temi PUP Občine Vitanje,
kot so določeni v 5. členu tega odloka, naslednji odloki: |
|
|
a) odlok o prostorskih
ureditvenih pogojih za območja gozdov in 1. območja kmetijskih zemljišč
v Občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 28/89) s spremembami in
dopolnitvami (Uradni list RS, št. 82/94), |
|
|
b) odlok o prostorskih
ureditvenih pogojih za 2. območja kmetijskih zemljišč izven ureditvenih
območij, za katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov
(Uradni list SRS, št. 34/87) s spremembami in dopolnitvami (Uradni list
RS, št. 23/97, 83/97 in 49/99). |
|
|
53. člen |
|
|
Kartografske priloge prostorskih
ureditvenih pogojev za nekatera ureditvena območja in območje odprtega
prostora Občine Vitanje, ki jih je izdelalo podjetje URBANA Kočar in
Kočar d.o.o. Velenje, pod št. projekta 518/03 z datumom februar 2003 in
ki so sestavni del tega odloka so na vpogled na upravi Občine Vitanje in
Upravni enoti Slovenske Konjice. |
|
|
54. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem odloka
opravljajo pristojne državne in občinske inšpekcijske službe. |
|
|
55. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan
po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
Št. 062-02-18/2003 |
|
|
Vitanje, dne 11. julija 2003. |
|
|
Župan |
|
|
Občine Vitanje |
|
|
Slavko Vetrih l. r. |
|