New Page 2

Na podlagi 11. člena, prvega odstavka 36. člena in prvega odstavka 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) ter 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19) in 15. člena Statuta občine Vodice (Uradno glasilo občina Vodice, št. 7/2014 in 3/2018) je Občinski svet Občine Vodice na 25. redni seji dne 18.5.2021 sprejel

 

Odlok

o javno-zasebnem partnerstvu  za izvedbo projekta »Kopitarjev center«

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

(vsebina)

Ta odlok vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta »Kopitarjev center« (v nadaljnjem besedilu: projekt) v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06, v nadaljnjem besedilu: ZJZP) in Zakonom o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19, v nadaljnjem besedilu: ZNKP). Ta odlok opredeljuje tudi predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja, postopek izbire zasebnega partnerja in način financiranja izvedbe projekta.

 

Javni partner je Občina Vodice. Zasebni partner je pravna oseba ali fizična oseba, izbrana na javnem razpisu kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva.

 

II. VSEBINA IN PREDMET JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA

 

2. člen

(javni interes)

Občina Vodice ugotavlja, da je glede na navedene cilje in opredelitev vsebine ter namena javnega dela projekta javni interes za realizacijo projekta opredeljen v naslednjem obsegu:

- 21. člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE);

- 20. člen Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 – ZUJIK in 92/15);

- 24. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 – ZNOrg).

 

Skladno z navedenimi predpisi sprejema odločitev, da obstaja javni interes za izvedbo projekta, ki obsega zagotovitev primernih prostorov za izvajanje dejavnosti občinske uprave, kulturne in medgeneracijske dejavnosti, s čimer se uresničuje tudi javni interes na področju zagotovitve ustreznih prostorov za izvajanje knjižnične dejavnosti ter izvajanje kulturne dejavnosti ter izboljšanje bivalnih pogojev večjemu številu prebivalcev.

 

Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega interesa je sklenitev javno-zasebnega partnerstva.

 

3. člen

(predmet)

Predmet razmerja javno-zasebnega partnerstva je izgradnja objekta »Kopitarjev center«, s pripadajočo prometno ureditvijo, ki vključuje tudi ureditev pripadajočih parkirišč in javnih površin (trg, park) ter pripadajočo komunalno ureditvijo (v nadaljnjem besedilu: Kopitarjev center) z namenom zagotovitve upravnega in poslovnega središča v občini Vodice.

 

Predmet razmerja javno-zasebnega partnerstva je tudi upravljanje in vzdrževanje v obsegu in za obdobje, kot bo dogovorjeno s koncesijsko pogodbo.

 

Končna vsebina, obseg in dinamika izvedbe projekta bodo dogovorjeni v postopku izbora zasebnega partnerja.

 

4. člen

(izvedba projekta)

Za potrebe realizacije projekta bo javni partner prenesel na zasebnega partnerja za čas gradnje stavbno pravico nad celotnim zemljiščem in za čas do izteka koncesijskega obdobja stavbno pravico za javni del projekta. Obseg stavbne pravice in obdobje njenega trajanja bosta dogovorjena v postopku izbora zasebnega partnerja.

 

Po zaključeni gradnji in uspešno izvedenem prevzemu objekta bosta javni in zasebni partner sklenila sporazum o delitvi etažne lastnine na zgrajenem objektu, ki bo v bistvenih elementih dogovorjen že v postopku izbire zasebnega partnerja in bo projekt razdelil na javni in zasebni del. Na podlagi sporazuma o delitvi etažne lastnine bo javni partner prenesel dogovorjen sorazmeren delež lastninske pravice na delu zemljišča in objekta, ki bo ustrezal zasebnemu delu projekta, na zasebnega partnerja (FBOO). Sorazmeren delež zemljišča in objekta, ki bo ustrezal javnemu delu projekta, bo po izteku koncesijskega obdobja in izteku stavbne pravice za javni del projekta prešel brez omejitev ali plačila nadomestila v last javnega partnerja (FBOT).

 

Razdelitev projekta na javni in zasebni del ter vsebino dejavnosti, ki se bodo lahko izvajale v zasebnem delu projekta, določita javni in zasebni partner v postopku izbire zasebnega partnerja.

 

Zasebni partner bo za čas koncesijskega obdobja prevzel tveganje upravljanja in vzdrževanja zgrajenega objekta. Po izteku koncesijskega obdobja bosta partnerja vsak v svojem delu prevzela tveganje upravljanja in vzdrževanja zgrajenega objekta. Koncesionar po izteku koncesije ni upravičen do nobenega zahtevka iz naslova gradnje ali povečanja vrednosti nepremičnine.

 

5. člen

(obveznosti javnega partnerja)

Javni partner bo v projekt vložil naslednja zemljišča, vsa k.o. 1741 Vodice in last Občine Vodice:

- parcela št. 5/5, površina 168 m2

- parcela št. 6/4, površina 6 m2

- parcela št. 22/2, površina 1.456 m2

- parcela št. 22/15, površina 125 m2

- parcela št. 22/17, površina 129 m2

- parcela št. 22/25, površina 672 m2

- parcela št. 22/26, površina 2.136 m2

- parcela št. 22/30, površina 4.517 m2

- parcela št. 22/33, površina 2.147 m2

- parcela št. 27/1, površina 412 m2

- parcela št. 28/2, površina 339 m2

Skupna izmera navedenih zemljišč, na katerih je predvidena izvedba projekta, znaša 12.107 m2.

 

Javni partner bo potrjeval dokumentacijo v fazi realizacije projekta ter bo v okviru svojih pristojnosti sodeloval pri pridobitvi potrebnih dovoljenj in soglasij, kolikor je to potrebno za realizacijo projekta.

 

6. člen

(obveznosti zasebnega partnerja)

Zasebni partner prevzema obveznost izvedbe projektiranja projektne dokumentacije za izvedbo gradnje (PZI) in projektne dokumentacije izvedenih del (PID), obveznost priprave zemljišča in izgradnje celotnega objekta, obveznost pridobitve vseh potrebnih upravnih dovoljenj, vrisa objekta v kataster stavb ter priprave načrta delitve etažne lastnine po terminskem planu, ki bo dogovorjen s koncesijsko pogodbo.

 

Zasebni partner prevzema tudi obveznost upravljanja in vzdrževanja v obsegu in za obdobje, kot bo dogovorjeno s koncesijsko pogodbo.

 

Zasebni partner bo moral zagotoviti tudi financiranje prevzetih obveznosti iz prvega odstavka tega člena.

 

Zasebni partner je odgovoren za pravilno izvajanje nalog po koncesijski pogodbi in za vso škodo, ne glede na vzrok oziroma razlog, ki bi utegnila nastati javnemu partnerju ali tretjim osebam v zvezi z izvajanjem nalog iz tega odloka o javno-zasebnem partnerstvu in koncesijske pogodbe.

 

Zasebni partner se zaveže, da bo:

- izvajal javno-zasebno partnerstvo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in dobrega gospodarstvenika, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo;

- upošteval tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem nalog po sklenjeni koncesijski pogodbi;

- kot dober gospodarstvenik uporabljal, redno vzdrževal in upravljal objekt, naprave in opremo na način, da se bo ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja razmerja ohranjala njihova vrednost in omogočala njihova normalna uporaba;

- poročal javnemu partnerju o izvajanju javno-zasebnega partnerstva na njegovo zahtevo;

- omogočal nemoten nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe, pri čemer se predmetne zaveze zasebnega partnerja podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo.

 

7. člen

(ureditev etažne lastnine in upravljanje)

Javni in zasebni partner bosta po opravljenem prevzemu objekta in sklenitvi sporazuma o vzpostavitvi etažne lastnine sklenila pogodbo o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki, ki bo opredeljevala pravice in obveznosti etažnih lastnikov.

 

8. člen

(zavarovanje odgovornosti)

Zasebni partner je odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem nalog po tem odloku o javno-zasebnem partnerstvu in koncesijski pogodbi povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci javnemu partnerju, uporabnikom ali tretjim osebam.

 

Zasebni partner je dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire) z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo.

 

III. OBLIKA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA

 

9. člen

(oblika javno-zasebnega partnerstva)

Skladno z opredelitvijo oblik javno-zasebnih partnerstev iz 27. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu in ob upoštevanju določil ZNKP se predmetno razmerje okvalificira kot koncesijska oblika javno-zasebnega partnerstva in sicer kot kombinacija modela koncesije gradnje financiraj-gradi-upravljaj-prenesi v last javnemu partnerju (FBOT) za javni del projekta in modela koncesije gradnje financiraj-gradi-upravljaj-ohrani v lasti (FBOO) za zasebni del projekta.

 

IV.  POSTOPEK IZBIRE IZVAJALCA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA IN POGOJI TER MERILA ZA IZBOR

 

10. člen

(postopek izbire)

Zasebnega partnerja se izbere na podlagi javnega razpisa v postopku konkurenčnega dialoga, ob upoštevanju pravil Zakona o javnem naročanju in ob smiselni uporabi odločil ZJZP in ZNKP.

 

Javni razpis se objavi na portalu javnih naročil v Republiki Sloveniji in v Uradnem glasilu EU. Sklep o začetku postopka izvedbe javnega razpisa sprejme župan.

 

V postopku izbire mora javni partner zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavanje kandidatov. 

 

11. člen

(pogoji za izbiro zasebnega partnerja)

Javni partner mora v postopku izbire zasebnega partnerja preveriti, ali je zasebni partner ekonomsko in finančno ter tehnično in kadrovsko sposoben prevzeti naloge zasebnega partnerja.

 

Kandidati morajo v postopku izbire izkazati, da izpolnjujejo zakonsko določene pogoje za izvedbo projekta in da imajo zagotovljen dostop do finančnih sredstev za realizacijo projekta javno-zasebnega partnerstva.

 

Podrobnejšo vsebino pogojev in dokazil za izpolnjevanje pogojev bo javni partner določil v okviru javnega razpisa.

 

12. člen

(merila za izbor zasebnega partnerja)

Javni partner mora oblikovati jasna in transparentna merila za izbor zasebnega partnerja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata, pri čemer mora javni partner vključiti naslednja podmerila:

- višja vrednost za vložek javnega partnerja v projekt;

- nižje mesečne obveznosti javnega partnerja v koncesijski dobi,

- krajša koncesijska doba.

 

13. člen

(pooblastilo)

Za objavo javnega razpisa in izvedbo postopka izbire koncesionarja se pooblasti občinska uprava.

 

Za izbor koncesionarja in podpis koncesijske pogodbe ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja javno-zasebnega partnerstva se pooblasti župana. Akt izbire je akt poslovanja skladno z določbami ZNKP.

 

Koncesijsko pogodbo pred sklenitvijo odobri občinski svet.

 

14. člen

(strokovna komisija)

Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo.

 

Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo prijav.

 

Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena ZJZP, kar potrdijo s podpisom izjave. Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.

 

Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne komisije. Poročilo pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.

 

Za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa  lahko strokovna komisija uporabi strokovne službe javnega partnerja ali zunanje strokovnjake. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva.

 

Poročilo je podlaga za pripravo Sklepa o izbiri izvajalca javno-zasebnega partnerstva, ki ga izda župan.

 

Akt izbire preneha veljati, če izbrani ponudnik ne podpiše koncesijske pogodbe v roku 60 dni od prejema pisnega poziva občine k podpisu pogodbe.

 

V. VZPOSTAVITEV IN PRENEHANJE JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA

 

15. člen

(vzpostavitev)

Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerja javno-zasebnega partnerstva, nastanejo s trenutkom sklenitve koncesijske pogodbe. Akt izbire preneha veljati, če izbrani zasebni partner ne podpiše koncesijske pogodbe v roku 60 dni od njegove pravnomočnosti.

 

Sklenjena koncesijska pogodba ima naravo javnopravne pogodbe, zato lahko Občina Vodice v njej opredeli določene javnopravne elemente, s katerimi se varuje javni interes.

 

16. člen

(trajanje javno-zasebnega partnerstva)

Obdobje trajanja javno-zasebnega partnerstva začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Obveznosti, ki izhajajo iz sklenjene koncesijske pogodbe, se izvedejo skladno s terminskim planom, ki bo opredeljen v pogodbi.

 

Koncesijska pogodba se sklene za največ 30 let. Razmerje javno-zasebnega partnerstva preneha iz razlogov, navedenih v koncesijski pogodbi.

 

17. člen

(sprememba koncesijske pogodbe)

Dopustne so sprememba koncesijske pogodbe med njeno veljavnostjo pod pogoji opredeljenimi v 60. členu ZNKP.

 

18. člen

(prenehanje)

Razmerje javno-zasebnega partnerstva preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih obveznosti obeh partnerjev. Pogoji in način predčasnega prenehanja razmerja javno-zasebnega partnerstva se določijo s koncesijsko pogodbo.

 

VI. RAZMERJE MED JAVNIM IN ZASEBNIM PARTNERJEM

 

19. člen

(pravice in obveznosti partnerjev)

Pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja se uredijo s koncesijsko pogodbo. Pogodba mora biti sklenjena na način, ki zagotavlja uravnoteženo izvajanje javno-zasebnega partnerstva in na način, ki zagotavlja, da vsak izmed partnerjev prevzema tista poslovna tveganja, ki jih najlažje obvladuje. Zasebni partner mora s pogodbo predvsem prevzeti poslovno tveganje financiranja projekta in pridobitve potrebnih upravnih dovoljenj ter gradnje in iz njega izhajajoča tveganja, kot izhajajo iz 6. člena tega odloka, kot tudi tveganja vezana na fazo upravljanja in vzdrževanja.

 

Javni partner mora s koncesijsko pogodbo vzpostaviti mehanizme, s katerimi zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa.

 

VII. NAČIN FINANCIRANJA

 

20. člen

(način financiranja)

Vložek javnega partnerja v projekt predstavljajo zemljišča, navedena v 5. členu tega odloka in vsi predhodni postopki vključno s projektiranjem do pridobitve gradbenega dovoljenja ter plačilo komunalnega prispevka za javni del projekta in morebitna proračunska sredstva. Finančna sredstva, potrebna za realizacijo projekta, zagotovi zasebni partner.

 

Zasebni partner je zavezan k plačilu komunalnega prispevka za del objekta, ki bo pripadel zasebnemu partnerju, javni partner pa je zavezan k plačilu komunalnega prispevka za svoj del.

 

Javni partner bo skladno z določbami tega odloka in na podlagi koncesijske pogodbe, sklenjene med javnim partnerjem in izbranim zasebnim partnerjem, za izvedbo projekta in v zvezi s tem prevzete in izvedene obveznosti zasebnega partnerja, nanj prenesel sorazmeren del lastninske pravice na zemljiščih, ki bodo ustrezala zasebnemu delu projekta. 

 

Partnerja si bosta prizadevala, da pridobita dodatna sredstva iz skladov EU, EKO sklada in podobnih virov za realizacijo tega projekta. V primeru uspešnega kandidiranja bosta partnerja sklenila aneks k pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu, s katerim bosta opredelila vpliv pridobljenih sredstev na razmerje javno-zasebnega partnerstva in razdelitev pravic in obveznosti med partnerjema.

 

VIII. ENOSTRANSKI UKREPI V JAVNEM INTERESU

 

21. člen

(enostranski ukrepi v javnem interesu)

Javni partner ima pravico, ko je to neobhodno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno razmerje javno-zasebnega partnerstva in zavaruje javni interes.

 

Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko javni partner uporabi:

- uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe;

- izdajo obveznih navodil zasebnemu partnerju;

- izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje vrednosti vzpostavljene infrastrukture;

- razdrtje koncesijske pogodbe;

- pravico vstopa v razmerje (step-in);

- uveljavljanje odkupne pravice;

- enostransko odpoved pogodbe.

 

Ukrep javnega partnerja mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati zasebnega partnerja. 

 

Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo.

 

22. člen

(nadzor)

Redni nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe izvaja javni partner. Javni partner lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo občinske uprave ali zunanjega izvajalca.

 

Javni partner lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi tudi izreden nadzor. Za izvedbo izrednega nadzora župan imenuje posebno nadzorno komisijo. O izvedenem izrednem nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik zasebnega partnerja in predsednik nadzorne komisije.

 

23. člen

(dolžnost poročanja)

Zasebni partner mora najmanj enkrat letno izdelati skupno poročilo o izvajanju prevzetih obveznosti.

 

Zasebni partner mora na zahtevo javnega partnerja pripraviti pisno izredno poročilo o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja prevzetih obveznosti.

 

24. člen

(nadzorni ukrepi)

Če javni partner ugotovi, da zasebni partner ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka ali sklenjene koncesijske pogodbe pravilno, mu lahko naloži izpolnitev teh obveznosti z izdajo obveznih navodil.

 

25. člen

(prevzem infrastrukture in ukrepi za zavarovanje njene vrednosti)

Javni partner ima pravico, ko je to neobhodno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da začasno prevzeme vzpostavljen objekt v upravljanje in/ali da izvede investicijske ali vzdrževalne ukrepe za zavarovanje vrednosti vzpostavljenega objekta.

 

26. člen

(redno prenehanje)

Razmerje javno-zasebnega partnerstva redno preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih obveznosti pogodbenih strank oziroma s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.

 

27. člen

(predčasno prenehanje)

Razmerje javno-zasebnega partnerstva predčasno preneha na načine in pod pogoji, kakor so opredeljeni v tem odloku, podrobneje pa v koncesijski pogodbi.

 

28. člen

(sporazumna razveza koncesijske pogodbe)

Pogodbeni stranki lahko med trajanjem razmerja javno-zasebnega partnerstva tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.

 

Stranki se lahko sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, če ugotovita, da nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe ni smotrno, ni potrebno ali

ni mogoče. V tem primeru s pisnim sporazumom določita vse medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz sporazumne razveze koncesijske pogodbe ter tudi postopek prevzema objekta.

 

29. člen

(odkupna pravica)

Zasebni partner se s koncesijsko pogodbo zaveže, da bo javnemu partnerju pod pogoji, opredeljenimi s koncesijsko pogodbo (odkupna pravica javnega partnerja), na njegovo zahtevo prodal vzpostavljeno razmerje javno-zasebnega partnerstva in vzpostavljen objekt.

 

Partnerja s koncesijsko pogodbo opredelita vsebino in pogoje uveljavljanja odkupne pravice.

 

Odkup je lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup razmerja javno-zasebnega partnerstva se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je javni partner dolžan plačati zasebnemu partnerju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi in koncesijski pogodbi.

 

30. člen

(vstop v razmerje)

Javni partner si pridržuje pravico vstopiti v razmerje javno-zasebnega partnerstva (step-in), da prepreči ali omili resno nevarnost za zdravje in varnost osebe ali premoženja ali okolja, ali za izpolnitev zakonskih dolžnosti. Potreba po uveljavitvi pravice vstopa v razmerje (step-in) se lahko pojavi zaradi okoliščin, ki so izven predmeta koncesijske pogodbe ali pa zaradi kršitev pogodbe s strani zasebnega partnerja.

 

Podrobneje se okoliščine in pogoji za uveljavljanje pravice do vstopa v razmerje javno-zasebnega partnerstva opredelijo v koncesijski pogodbi.

 

31. člen

(razdrtje pogodbe)

Če eden od partnerjev ne izpolni svoje obveznosti, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom in koncesijsko pogodbo, odstopi od pogodbe z navadno izjavo.

 

Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) razdrtjem oziroma odpovedjo javnega partnerja preneha predvsem:

- če zasebni partner prevzetih obveznosti ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju nalog iz tega odloka ali javnemu partnerju povzroča škodo;

- zaradi ponavljajočih in dokumentiranih kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe s strani zasebnega partnerja;

- če zasebni partner koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja ali bi lahko nastala večja škoda uporabnikom objekta, javnemu partnerju ali tretjim osebam;

- če zasebni partner kljub pisnemu opozorilu javnega partnerja ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen s tem odlokom in pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu;

- v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.

 

V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prejšnjega odstavka lahko začne javni partner postopek za enostransko razdrtje pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.

 

Zasebni partner lahko razdre koncesijsko pogodbo, če javni partner ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to zasebnemu partnerju ne omogoča izvajanje koncesijske pogodbe.

 

Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

 

S koncesijsko pogodbo se lahko podrobneje opredeli način in pogoje, pod katerimi je dopustno enostransko razdrtje pogodbe.

 

S pogodbo se lahko določijo višina pogodbene kazni (penali) in pogoji za unovčenje finančnega zavarovanja za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti v primeru, da je krivda za razdrtje pogodbe na strani zasebnega partnerja.

 

Za razdrtje pogodbe po tem členu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja glede odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve.

 

32. člen

(prenehanje zasebnega partnerja)

Razmerje javno-zasebnega partnerstva preneha tudi s prenehanjem zasebnega partnerja (npr. stečaj).

 

Razmerje javno-zasebnega partnerstva ne preneha, če so izpolnjeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na univerzalne pravne naslednike zasebnega partnerja (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …).

 

V primeru univerzalnega pravnega naslednika zasebnega partnerja se koncesijsko razmerje prenese na njegovega pravnega naslednika skladno z določili koncesijske pogodbe.

 

33. člen

(prenos razmerja javno-zasebnega partnerstva)

Zasebni partner ne sme brez predhodnega pisnega soglasja javnega partnerja prenesti razmerja javno-zasebnega partnerstva na tretjo osebo.

 

Prenos razmerja javno-zasebnega partnerstva je brez soglasja javnega partnerja dopusten le v primeru, ko nov zasebni partner, ki izpolnjuje prvotno določene pogoje za ugotavljanje sposobnosti, v celoti ali delno nasledi prvotnega zasebnega partnerja po prestrukturiranju podjetja, vključno s prevzemom, združitvijo, pripojitvijo ali insolventnostjo, če

to ne vključuje drugih bistvenih sprememb javne pogodbe iz tega odloka. O statusnih spremembah ter pomembnejših spremembah v strukturi članstva, vodenja ali nadzora je zasebni partner dolžan javnega partnerja obvestiti.

 

34. člen

(izločitvena pravica)

V primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja zasebnega partnerja (likvidacija, izbris) ima javni partner pravico, da za objekt, naprave in opremo, ki je bila vzpostavljena v okviru razmerja javno-zasebnega partnerstva, ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico.

 

35. člen

(uporaba prava)

Za vsa razmerja in spore, ki izhajajo iz sklenjenega razmerja javno-zasebnega partnerstva na podlagi tega odloka, se uporabi izključno pravo Republike Slovenije.

 

Za reševanje sporov, povezanih s sklenitvijo, izpolnitvijo ali prenehanjem koncesijske pogodbe, ali v zvezi izvajanjem javno-zasebnega partnerstva, je pristojno stvarno pristojno sodišče v po sedežu javnega partnerja v Ljubljani.

 

36. člen

(pričetek veljavnosti odloka)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Vodice.

 

 

Številka: 00701-16/2021

Datum: 18.5.2021

 

Župan Občine Vodice

Aco Franc Šuštar, l.r.