Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi – ZLS-UPB2 (Uradni list RS št. 94/07),  149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS št. 41/2004 in 20/2006), 4. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Dornava (Uradni vestnik občin Ormož in  Ptuj št. 13/95) ter 16. člena Statuta občine Dornava (Uradni list RS št. 47/99) je občinski svet občine Dornava na 18. seji, dne, 10.12.2008, sprejel

ODLOK O ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNIH IN PADAVINSKIH ODPADNIH VODA NA OBMOČJU OBČINE DORNAVA

I.          SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

            Ta odlok ureja na območju občine Dornava način opravljanja obvezne gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) tako, da določa:

-         organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja gospodarske javne službe,

-         vrsto in obseg javnih dobrin javne službe in njihovo prostorsko razporeditev,

-         pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,

-         pravice in obveznosti uporabnikov javne službe,

-         vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,

-         vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,

-         druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe.

            Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti in padavinsko vodo, razen padavinske vode, ki odteka v javno kanalizacijo iz površin, ki niso javne površine ali strehe.

2. člen

            Pojmi imajo po tem odloku na slednji pomen:

-         Javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.

-         Priključek stavbe na javno kanalizacijo je kanalski vod ter z njim povezane tehnološke naprave, kot so peskolov, lovilec olj in črpališče za prečrpavanje odpadne vode, ki je namenjen odvajanju odpadne vode v omrežje javne kanalizacije. Kanalizacijski priključek po tem odloku je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni mogoče postaviti.

-         Uporabnik javne kanalizacije je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe ali zemljišča, priključenega na javno kanalizacijo oz. koristi storitve javne službe.

            Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih prepisih.

II.        ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE

3. člen

            Upravljalec objektov in naprav javne službe je občina Dornava (v nadaljevanju upravljalec).

            Izvajalec javne službe na celotnem območju občine Dornava je Komunalno podjetje Ptuj d.d. (v nadaljnjem besedilu: izvajalec).

4. člen

            Izvajalec mora opravljati javno službo v skladu s programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode. Program mora vsebovati podatke, kot ga določajo veljavni predpisi.

            Program pripravi izvajalec javne službe v tekočem letu za naslednje leto in ga  posreduje občini v uskladitev najkasneje do 31. oktobra v tekočem letu.

            Izvajalec javne službe mora ministrstvu, pristojnemu za okolje posredovati usklajen program najkasneje  do 31. decembra tekočega leta.

III.       VRSTA IN OBSEG JAVNIH DOBRIN JAVNE SLUŽBE IN NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV

5. člen

            Kot storitev javne službe mora izvajalec v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotavljati:

-         vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,

-         odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh in javnih površin,

-         prevzem blata komunalnih čistilnih naprav ter njegovo obdelavo in

-         prve meritve in obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave.

            Izvajalec javne službe mora zagotoviti odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine, in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo kot posebno storitev zaradi uporabe objektov javne kanalizacije.

            Storitve javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, so:

-         redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,

-         prevzem blata iz pretočnih greznic in obdelavo blata najmanj enkrat na štiri leta,

-         prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta,

-         prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in

-         izdajo potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

            Stroške prevoza in predelave blata iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav krije uporabnik, oziroma povzročitelj onesnaženja.

            S storitvami javne službe iz tega člena se zagotavlja čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: odpadna voda), da se prepreči onesnaženje voda, tal in zraka ter preprečijo okužbe skladno s predpisi o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.

6. člen

            Na območjih, kjer javna kanalizacija še ni zgrajena in na območjih na katerem v skladu z veljavno zakonodajo, ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, se lahko komunalna odpadna voda odvaja v:

-         male komunalne čistilne naprave,

-         v greznice brez iztoka, za katere mora biti redno praznjenje zagotovljeno v okviru javne službe,

-         odvaja v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije in čisti v mali komunalni čistilni napravi manjši od 50 PE, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov stavb.

            Na vodovarstvenih območjih je potrebno odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih, industrijskih in padavinskih voda urediti v skladu z veljavno zakonodajo za vodovarstvena območja.

            Odvajanje komunalen odpadne vode v pretočno greznico ni dovoljeno, razen če gre za obstoječo greznico in še ni potekel rok iz predpisov, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vod iz komunalnih čistilnih naprav in emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Čiščenje pretočnih greznic izvaja izvajalec javen službe.

            Padavinske vode ne smejo biti speljane v greznico. Odvedene morajo biti v vodotoke, ponikovalnice, kjer je to mogoče ali v kanalizacijo padavinskih voda.

7. člen

Čiščenje odpadne vode se na območju Občine Dornava izvaja:

-         na Čistilni napravi Ptuj Dornava za komunalne odpadne vode, ki se odvajajo preko centralnega kanalizacijskega omrežja iz območij, ki so nanj priključena,

-         na lokalnih komunalnih čistilnih napravah za odpadne vode, ki se odvajajo preko lokalnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so nanj priključena,

-         v pretočnih, nepretočnih greznicah ali malih komunalnih čistilnih napravah za odpadne vode iz stavb, ki niso priključene na javno kanalizacijo.

IV.       POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN

1.         Splošni pogoji

8. člen

Pogoji za zagotavljanje storitev javne službe so:

-         zgrajeno sekundarno, primarno in magistralno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije in priključitev na javno kanalizacijo

-         zgrajene komunalne čistilne naprave,

-         izpolnjevanje obveznosti izvajalca,

-         javna pooblastila izvajalcu.

2.         Prevzem objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje

9. člen

            Investitor graditve objektov javne kanalizacije in čiščenja odpadne vode mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje upravljalcu. Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije in čiščenje odplak v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

1.       kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajo morajo imeti vso potrebno tehnično dokumentacijo, soglasja, pozitivno opravljen preizkus vodotesnosti, geodetski posnetek, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja in uporabno dovoljenje;

2.       objekti čiščenja odplak, ki se predajo morajo imeti vso z zakonom predpisano dokumentacijo, soglasja, poslovnik o obratovanju, navodila za obratovanje, servisne in garancijske listine, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti in uporabno dovoljenje;

3.       postopek prevzema mora biti izveden dokumentirano z zapisniki o primopredaji;

4.       prevzem mora potrditi organ upravljalca,

5.       prevzem obstoječih lokalnih sistemov kanalizacije, ki obratujejo se lahko preda v last in upravljanje občine na podlagi pregleda in pisnega strokovnega mnenja izvajalca. Mnenje izvajalca lahko nadomesti manjkajoče dokumente za lokalni sistem kanalizacije, vendar morajo biti pred predajo:

-         urejena lastninska razmerja z overjenimi služnostnimi pogodbami,

-         izveden mora biti geodetski posnetek kanalizacije s priključki,

-         podati mora seznam uporabnikov javne kanalizacije z načinom priključitve,

-         seznani uporabnike z veljavno ceno odvajanja in čiščenja odpadnih voda,

-         katere pridobi sedanji upravljalec sistema.

            Postopek prevzema po pooblastilu občine lahko opravi izvajalec. Prevzem se opravi s pogodbo.

            Prevzeti objekti in naprave javne kanalizacije se z dnem prevzema v upravljanje sporočijo izvajalcu, ki jih vnese v kataster javne kanalizacije.

3.         Priključitev na javno kanalizacijo

10. člen

            Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna.

            Izvajalec mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegove stavbe na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora, pod nadzorom izvajalca, opraviti v roku šest (6) mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.

            Stavba, iz katere se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala odpadna voda v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode obvezno pod nadzorom izvajalca. Stroški nadzora bremenijo uporabnika.

11. člen

            Priključitev stavbe na javno kanalizacijo je dovoljena samo na podlagi pisnega soglasja izvajalca, ob upoštevanju pogojev iz tega odloka. Tehnološke odpadne vode se lahko odvede v javno kanalizacijo izključno na podlagi posebne pogodbe z upravljalcem in soglasjem izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih vod.

            V sistem javne vakuumske kanalizacije se odvajajo izključno komunalne odpadne vode in v nobenem primeru ne padavinskih vod ter odpadnih vod iz kmetijstva.

            Priključitev na javno kanalizacijo se mora izvesti preko revizijskega jaška, v smeri toka odpadne vode v kanalu.

            Za vsak odmik v postopku izvedbe kanalizacijskega priključka in za vse kasnejše spremembe na kanalizacijskem priključku si morajo uporabniki pridobiti ponovno soglasje.

12. člen

Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da ne nastane škoda na priključeni stavbi, če pride do zalitja in zapolnitve javne kanalizacije z odpadno vodo do kote terena v okolici priključenih stavb.

13. člen

            Vsaka stavba se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. Uporabnik si mora na priključku izgraditi vsaj eden kontrolni revizijski jašek za potrebe čiščenja in vzdrževanja interne kanalizacije.

            V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev več stavb preko enega – skupinskega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki takega priključka.

14. člen

Nadzor nad deli pri priključitvi na javno kanalizacijo izvede upravljalec na stroške uporabnika.

15. člen

            Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo se izvede le v revizijski jašek.

            Revizijski jašek se mora praviloma postaviti neposredno ob parcelni meji zemljišča, ki meji na javno površino ali na zemljišču lastnika objekta, ki se priključuje.

            Izvajalcu mora biti vedno omogočen dostop do revizijskega jaška.

16. člen

            Če revizijskega jaška ali internega kanalizacijskega priključka ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika stavbe, mora lastnik te stavbe za postavitev revizijskega jaška ali internega kanalizacijskega priključka z lastnikom zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek ali interni kanalizacijski priključek, skleniti služnostno pogodbo.

            V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven stavbe, je lastnik dolžan v stavbi urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati kontrolo odpadne vode.

17. člen

            Interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne greznice, obstoječe greznice ter male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije in so v lasti lastnikov stavb, ki jim pripadajo.

            Objekti iz prejšnjega odstavka so v upravljanju upravljalcev ali lastnikov stavb, ki jim pripadajo.

Lastniki ali upravljalci iz prejšnjega odstavka morajo sami zagotoviti:

-         redno vzdrževanje in čiščenje interne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov,

-         redno vzdrževanje nepretočnih greznic, obstoječih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav,

-         občasno preverjanje tehnične brezhibnosti kanalizacijskih priključkov, nepretočnih greznic, obstoječih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav, najmanj enkrat na 20 let.

            Lastniki objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko vzdrževanje, čiščenje in tehnično preverjanje teh objektov prenesejo s pogodbo na izvajalca javne službe ali na drugo pravno osebo, ki izvaja te storitve.

18. člen

            V javno kanalizacijo se lahko odvaja tudi industrijska – tehnološka odpadna voda, ki ustreza predpisanim kriterijem za izpust v javno kanalizacijo. V takem primeru mora biti interna kanalizacija izvedena ločeno za industrijsko odpadno vodo in komunalno odpadno vodo. Združitev obeh kanalizacij je možna le za merilnim mestom tehnološke odpadne vode.  se lahko odvaja v javno kanalizacijo samo v primeru, ko je interna kanalizacija izvedena ločeno za tehnološko in komunalno odpadno vodo, in ko sta obe kanalizaciji združeni za merilnim mestom za tehnološko odpadno vodo.

            Uporabnik, ki ima odpadno vodo, ki ni primerna za izpust v javno kanalizacijo, jo mora predhodno očistiti tako,  da bo ustrezala veljavnim predpisi s področja varstva okolja. Izvajalec lahko v soglasju za kanalizacijski priključek določi uporabniku obveznost zgraditi kontrolni merilni jašek in opravljati periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode na stroške uporabnika.

19. člen

Kanalizacijski priključek se lahko ukine le v primeru porušitve objekta, na podlagi pisnega zahtevka uporabnika. Stroške ukinitve krije uporabnik.

20. člen

Javno kanalizacijsko omrežje mora zagotavljati odvodnjavanja pritličja, ne pa tudi kletnih prostorov gradbenih objektov. Izvajalec lahko v primeru, ko globina kanalizacije to dopušča, dovoli tudi neposredno odvodnjavanje kletnih prostorov, vendar na izključno odgovornost lastnika objekta, ki mora z vgradnjo protipovratne lopute ali črpalke preprečiti nevarnost povratnega udara odpadne vode.

4.         Pogoji za prekinitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda

21. člen

Izvajalec lahko sam ali po opozorilu upravljalca, na stroške uporabnika prekine odvajanje in čiščenje komunalne, tehnološke in padavinske odpadne vode v naslednjih primerih:

-         če z odvajanjem odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod,

-         če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje uporabnikov in varno obratovanje javne kanalizacije,

-         če odpadna voda prekorači temperaturo, dovoljene količine maščob, kislin, trdih predmetov, radioaktivnih, strupenih, gorljivih, eksplozivnih abrazivnih, korozivnih in drugih škodljivih snovi v koncentraciji nad dovoljeno maso, ki lahko same ali skupaj z drugimi snovmi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in čistilne naprave,

-         če priključek na kanalizacijsko omrežje ni izveden skladno s soglasjem izvajalca ali je izveden brez soglasja izvajalca ali v nasprotju z njim,

-         če kvaliteta odpadne vode na izpustu v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljaven zakonodaje,

-         če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka,

-         če uporabnik ne poravna računov za kanalščino in čiščenje odpadnih vod niti po prejemu opomina,

-         če uporabnik pisno zahteva ukinitev kanalizacijskega priključka zaradi rušenja objekta.

            Uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo drenažne oz. podtalne ali površinske vode, razen v primerih, ko izvajalec v soglasju to dopusti.

            Odvajanje odpadne vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve pred ponovno priključitvijo. Izvajalec je dolžan uporabnika ponovno priključiti na javno kanalizacijo najpozneje v naslednjih dveh delovnih dneh po odpravi vzroka prekinitve.

            Uporabnik je dolžan poravnati nastalo škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je le-ta nastala zaradi kvalitete uporabnikovih voda.

22. člen

            Izvajalec in upravljalec imata pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda tudi v naslednjih primerih:

-         za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del,

-         za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javen kanalizacije,

-         v primerih višje sile, kot npr.: potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad energije in podobno.

            Izvajalec ali upravljalec mora o času trajanja prekinitve odvajanja odpadnih voda obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja pravočasno, oziroma vsaj en dan pred prekinitvijo za planirana vzdrževalna dela, v primerih iz tretje alineje prejšnjega odstavka pa tudi postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere.

            V primeru intervencije na javnih objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih vod, lahko upravljalec takoj prekine obratovanje, vendar mora o tem nemudoma obvestiti uporabnike.

            V primeru krajših nepredvidljivih prekinitev (do ene ure) odvajanja odpadnih in padavinskih voda objava za upravljalca ni obvezna.

            V primeru prekinitve odvajanja odpadnih in padavinskih voda zaradi višje sile, ni utemeljeno zahtevati od izvajalca odškodnino za škodo, ki bi eventualno nastala na objektih in napravah uporabnika. 

5.         Obveznosti izvajalca in upravljalca

23. člen

            V zvezi z izvajanjem javne službe je upravljalec dolžan:

1.       zagotavljati obratovanje javne kanalizacije v okviru razpoložljivih zmogljivosti,

2.       načrtovati izvajanje vzdrževanja javne kanalizacije,

3.       izdelovati projektne naloge, ki obsegajo pisno in slikovno gradivo z usmeritvami, kako se izdela projektno dokumentacijo ukrepov na javni kanalizaciji,

4.       izdelovati programske rešitve, ki obsegajo pisno in slikovno gradivo z usmeritvami, kako na se izvaja širitev javne kanalizacije v okviru opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo,

5.       dajati informacije o času in pogojih izvajanja javne službe,

6.       izvajati javna pooblastila,

7.       sistematično pregledovati kanalizacijsko omrežje s ciljem odkrivanja morebitnih nepravilnosti,

8.       skrbeti za brezhibno obratovanje kanalske mreže, čistilnih naprav in objektov, ki so v njegovem upravljanju in da pravočasno ukrepa, ko uporabnik ne upošteva določil iz tega odloka,

9.       pri uporabnikih redno kontrolirati sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za predčiščenje tehnološke odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le teh,

10.   ravnati skladno z določbami tega odloka ter z njimi seznanjati uporabnike,

11.   kontrolirati skladnost gradnje kanalov, priključkov in čistilnih naprav z načrti, na katere je bilo dano soglasje,

12.   pregledati in prevzeti v upravljanje kanalsko omrežje pod pogoji, navedenimi v tem odloku,

13.   pri uporabnikih pregledati izvedene priključke, po položitvi pred zasipom,

14.   pregledati interno kanalsko mrežo in ostale naprave pri uporabnikih ob gradnji in uporabnikom izdati izjavo za pridobitev  dovoljenja za uporabo,

15.   kontrolirati vodotesnost kanalov in drugih objektov odvajanja in čiščenja odplak,

16.   kontrolirati nivoje olj in maščob v napravah za njihovo odstranjevanje,

17.   izvajati druge obveznosti iz tega odloka.

            V zvezi z izvajanjem javne službe je izvajalec dolžan:

1.       uporabnikom izdajati ustrezna mnenja in soglasja v zvezi s dejavnostjo odvajanja in čiščenja odplak,

2.       ravnati skladno z določbami tega odloka ter z njimi seznanjati uporabnike

3.       kontrolirati skladnost gradnje kanalov, priključkov in čistilnih naprav z načrti, na katere   je bilo dano soglasje,

4.       voditi kataster objektov in naprav in predpisane evidence, ki služijo odvajanju in čiščenju odplak,

5.       obveščati uporabnike o planu odvoza grezničnih gošč ter prekinitvah odvajanja in čiščenja odpadnih voda, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno,

6.       skrbeti za meritve in obračun odvedene in prečiščene vode uporabnikov,

7.       redno obračunavati storitve javne službe,

8.       izvajati druge obveznosti iz tega odloka.

24. člen

Izvajalec ne odgovarja za škodo v stavbah zaradi izlivov iz javne kanalizacije v primeru:

-         poplav,

-         ko niso zagotovljeni pogoji za ureditev vodotokov in zalednih vod,

-         ko priključitev stavbe ali površine na javno kanalizacijo ni izvedena v skladu z izdanim soglasjem,

-         naravne in druge nesreče.

6.         Javna pooblastila izvajalca

25. člen

Na podlagi javnega pooblastila Občine Dornava izvajalec izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja), projektne pogoje  k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: pogoje) in soglasja k projektnim rešitvam (v nadaljnjem besedilu: soglasja) na podlagi predložene dokumentacije in sicer:

1.       za mnenja:

-         dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o urejanju prostora,

2.       za pogoje in soglasja:

-         dokumentacijo, ki jo odloča zakonodaja o graditvi objektov,

-         projekt za gradbeno dovoljenje z načrtom zunanje ureditve

3.       za soglasja za priključitev obstoječe stavbe:

-         gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe,

-         projekt kanalizacijskega priključka,

-         projekt za izvedbo interne kanalizacije stavbe,

-         podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi v odpadni vodi, kadar gre za tehnološke odpadne vode,

-         program predpisanih prvih meritev, če gre za tehnološke odpadne vode,

-         projekt za izvedbo naprav za predčiščenje odpadne vode (če je predvidena),

-         pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal priključni kanal oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,

4.       za soglasja za začasni priključek

-         situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500,

-         opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in načinu odvajanja in morebitnega predčiščenja odpadne vode,

-         projekt kanalizacijskega priključka,

-         soglasje za prekop javnih površin, preko katerih bo potekal priključni kanal,

-         pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal priključni kanal, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,

5.       za soglasja za ukinitev priključka:

-         situacijo z vrisano stavbo in kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500;

6.       za soglasja k spremembam

-         projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.

V.         PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV

26. člen

            Uporabniki javne kanalizacije so fizične ali pravne osebe, ki so lastniki stavbe ali delov stavb ali zemljišč, ki so priključena na javno kanalizacijo.

            Objekti in naprave uporabnika so:

-         priključni kanal od objekta do javne kanalizacije,

-         objekti in naprave za predčiščenje odpadnih voda,

-         interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu in na zemljišču uporabnika,

-         interna kanalizacija padavinskih voda.

            Z objekti in napravami iz tega člena upravlja, gospodari in vzdržuje uporabnik na svoje stroške. Uporabnik je dolžan s temi objekti in napravami gospodariti tako, da je omogočeno  nemoteno odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode in da je odpadna voda v predpisani kvaliteti.

27. člen

            Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo v količinah in z lastnostmi, ki so določene s predpisi in soglasjem za priključitev.

            Če za določeno vrsto odpadne vode niso sprejeti predpisi o mejni koncentraciji snovi, se uporabljajo predpisi ali smernice, ki veljajo v Evropski skupnosti.

28. člen

            Uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo odpadne vode, ki povzroča motnje pri odvajanju odpadne vode ali pri postopku čiščenja na komunalni čistilni napravi.

            V primeru, da upravljalec ali izvajalec ugotovi, da je uporabnik odvajal v javno kanalizacijo odpadno vodo iz prvega odstavka tega člena, obvesti o dogodku pristojno inšpekcijo. Upravljalec naroči preiskave in tehnološke meritve, ugotovi zmanjšanje učinkovitosti čiščenja na komunalni čistilni napravi ter druge posledice, skladno s postopkom, predvidenim za takšne primere. Upravljalec nastalo škodo oceni in od uporabnika zahteva povrnitev nastale škode.

29. člen

            Vsebina greznic, malih komunalnih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij ni dovoljeno izpuščati v javno kanalizacijo.

            Odpadno vodo in goščo iz greznice je prepovedano odvažati na javne ali kmetijske površine, travnike oziroma neposredno odvajati v površinski ali podzemne vode.

30. člen

            Uporabnik, ki v kanalizacijo odvaja industrijsko odpadno vodo, mora letno poročilo o emisijskem in obratovalnem monitoringu, ki je izdelano skladno s predpisi o monitoringu za industrijsko odpadno vodo, posredovati izvajalcu do 31. marca za preteklo leto.

            Rezultati in poročila obratovalnega ter emisijskega monitoringa odpadne vode, zapisi trajnih meritev, predpisane evidence in podatki, predvideni v dokumentih uporabnika, morajo biti izvajalcu vedno na razpolago.

31. člen

Uporabnik je pred vsako spremembo, ki vpliva na lastnosti in količino industrijske odpadne vode, do katere je prišlo zaradi sprememb tehnoloških postopkov, obsega proizvodnje, načina predčiščenja odpadne vode, prenehanja določene dejavnosti, ali zaradi drugih podobnih vzrokov, pridobiti soglasje izvajalca.

32. člen

Uporabnik mora:

1.       pridobiti soglasja, mnenja in pogoje kot to določa ta odlok,

2.       redno vzdrževati greznice, interno kanalsko omrežje, priključke, črpališča, vodomere, merska mesta in čistilne naprave na svojem kanalizacijskem omrežju,

3.       redno čistiti lovilce maščob in trdih predmetov in voditi dnevnik obratovanja teh naprav,

4.       odvajati odpadno vodo, ki ne prekoračuje predpisanih mejnih vrednosti,

5.       redno kontrolirati sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate posredovati izvajalcu,

6.       omogočiti izvajalcu vzorčenje tehnoloških ali mešanic odpadnih vod v vsakem času tudi izven rednega obratovalnega časa,

7.       interno kanalsko mrežo in ustrezne naprave zgraditi le skladno z odobrenim načrtom in izdanim soglasjem izvajalca,

8.       upravljalcu in izvajalcu omogočiti pregled interne kanalizacije in čistilnih naprav,

9.       upravljalca in izvajalca pravočasno opozoriti na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalski mreži ter  opozarjati na neizpolnjevanje teh pogojev pri sebi in drugih uporabnikih kanalizacije,

10.   prijaviti upravljalcu in izvajalcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode,

11.   redno plačevati odvoz in čiščenje grezničnih gošč, ali odvajanje in čiščenje odpadne vode na podlagi izdanih računov,

12.   spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja in čiščenja odpadne vode,

13.   v primeru, če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, pisno obvestiti upravljalca in izvajalca o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov čiščenja,

14.   odpadno vodo, ki ni primerna za izpust v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,

15.   čiščenje požiralnikov in peskolovov na javnih površinah, pri katerih se meteorna voda odvaja po javni kanalizacijski mreži, je dolžan upravljavec cest, ulic in trgov čistiti najmanj enkrat letno, (ali pa to naročiti pri izvajalcu kanalskega omrežja),

16.   uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca in izvajalca in ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku,

17.   na že zgrajeno javno kanalizacijo se mora priključiti najkasneje v 6 mesecih po izgradnji le-te in hkrati opustiti obstoječo greznico skladno z navodili upravljavca, kolikor je priključek možno tehnično izvesti,

18.   dovoliti dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču,

19.   pisno obveščati upravljalca in izvajalca o spremembah naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvod odpadne vode in obračun stroškov,

20.   upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.

33. člen

Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v kanalizacijske objekte in naprave javne kanalizacije. Na trasi kanalizacije se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala in izvajati aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo izvajanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.

34. člen

            Izvajalci del, kateri izvajajo vzdrževalna ali druga dela na cestah, ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, si morajo predhodno pridobiti soglasje upravljavca.

            Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in drugih prometnih javnih površin vzpostaviti na kanalizacijskem omrežju naprave v prvotno stanje.

            Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje, toplovod, plinovod, telefonsko omrežje, itd…) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane.

VI.       MERITVE KOLIČIN ODPADNIH VODA

35. člen

Količina odpadnih voda posameznega uporabnika se ugotovi:

-         na osnovi odčitkov vgrajenega vodomera na kanalizacijskem omrežju uporabnika, vgrajenem na delu kanalizacije, kjer registrira vso odpadno vodo uporabnika, ki se steka v javno kanalizacijsko omrežje,

-         na osnovi porabljene vode odčitane iz vgrajenega vodomera na javnem vodovodnem omrežju in lastnem črpališču uporabnika, za primere, ko uporabnik nima vgrajenega vodomera na izpustu v javno kanalizacijsko omrežje,

-         na sistemu javne kanalizacije priključene na ČN Dornava, na osnovi izračuna povprečne porabe vode na prebivalca na območju, kjer je zgrajeno kanalizacijsko omrežje in uporabniki vodo iz  javnega vodovodnega omrežja uporabljajo tudi za napajanje živine in v druge kmetijske namene. Enako velja tudi za uporabnike kanalizacijskega omrežja, ki niso priključeni na javno vodovodno omrežje in nimajo vgrajenega vodomera na lastnem črpališču vode in ne na iztoku odpadnih voda v kanalizacijsko omrežje. Povprečna poraba na prebivalca se izračuna na osnovi evidentirane porabe za preteklo leto, po predhodnem odbitku porabe količine vode Zavoda dr. Marijana Borštnarja in Osnovne šole Dornava.

Povprečno količino odpadnih voda ugotavlja upravljalec kanalizacijskega omrežja, na osnovi podatkov izvajalca javne službe.

36. člen

            Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov ali imajo meritev količin odplak izvedeno pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje, morajo vgrajene vodomere vzdrževati sami. Vsi uporabniki z lastnimi viri vode, sklenejo z upravljalcem javne kanalizacije pogodbo o odvajanju odpadnih vod in načinu meritev odvedenih količin vode.

            Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire in nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.

37. člen

Če upravljalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali, če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba zadnjega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov. Če ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi poraba na osnovi dejansko izmerjenega odtoka odpadne vode. Obračun na podlagi standardov se izvede če ni mogoče izvesti kontrole porabe vode na podlagi meritev.

38. člen

Za zbiranje odpadne vode in živalskih iztrebkov iz hlevov je uporabnik dolžan zgraditi gnojišče in gnojiščno jamo ali zbiralnik za gnojevko. Gnojišča morajo biti zgrajena tako, da gnojevka ne sme odtekati v javno kanalizacijo, v površinske vode ali v podtalnico oziroma v skladu z veljavnimi predpisi.

VII.      VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN NAČIN NJIHOVEGA OBLIKOVANJA

39. člen

            Viri financiranja javne službe so:

-         odvoz in čiščenje grezničnih gošč

-         kanalščina,

-         sredstva čiščenja odpadnih vod,

-         sredstva občinskega proračuna,

-         dotacije in subvencije,

-         druga sredstva.

            Odvoz in čiščenje grezničnih gošč so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki niso navezani na sistem javne kanalizacije.

            Kanalščino so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, ne glede na oskrbovalni vodni vir in ne glede na to ali se omrežje zaključi s čistilno napravo za odpadne vode.

            Stroške čiščenja odpadnih voda so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki preko kanalizacijskega omrežja odvajajo odpadne vode do javnih naprav za čiščenje odpadnih voda.

            Cena storitev javne službe se določa skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen za izvajanje javne službe. Ceno oblikuje izvajalec, sprejme pa jo občinski svet Občin Dornava.

            Ceno izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa malih čistilnih naprav kot storitev javne službe določi občina v skladu z merili iz predpisa, ki ureja oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

            Višino tarif za storitev vzdrževanja priključkov na javno kanalizacijo določi izvajalec v soglasju s upravljalcem pristojnim organom lokalne skupnosti.

40. člen

            Uporabniki so dolžni plačevati kanalščino in stroške čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa izvajalca. Obračun odvajanja in čiščenja odpadnih vod, je narejen na istih računih kot obračun porabe pitne vode v primerih, ko je pri uporabniku izvajalec javnih služb vodooskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih vod isti.

            Sredstva plačanih storitev kanalščine in čiščenja odplak, prenese izvajalec na račun upravljalca v skladu s posebno pogodbo.

            Uporabnik je dolžan prejeti račun poravnati v roku, navedenem na računu. Če uporabnik zamudi s plačilom, mu za dolžni znesel izvajalec zaračuna zakonsko veljavne zamudne obresti.

            Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico v 8. dneh od prejema računa vložiti pismen ugovor pri izvajalcu. Ugovor na izdani račun ne zadrži plačila. Izvajalec je dolžan na pismen ugovor uporabniku pisno odgovoriti v roku 15 dni.

            V primeru, da uporabnik ne poravna kanalščine v določenem roku po prejemu računa, ga je izvajalec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po izteku roka določenega v opominu, lahko izvajalec ukine dobavo vode in plombira priključek na javno kanalizacijo.

            V objektu z več uporabniki, se račun za odvedeno in očiščeno odpadno vodo izstavi upravniku (upravljavcu) objekta. Če ta ni določen, se račun izstavi ustreznemu organu ali zastopniku lastnikov stanovanj, ki sam opravi razdelitev na posamezne porabnike.

            Uporabniki lahko sami določijo z medsebojnim sporazumom deleže po katerih bodo plačevali storitev odvajanja in čiščenja odplak in o tem pisno obvestijo izvajalca javne službe.

VIII.     VRSTE IN OBSEG OBJEKTOV IN  NAPRAV, KI SO POTREBNI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE

41. člen

            Objekti gospodarske infrastrukture, ki tvorijo javno kanalizacijo in so potrebni za izvajanje javne službe na območju Občine Dornava, so:

-         sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov (npr. peskolovilci, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje;

-         primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi;

-         skupna čistilna naprava: to je čistilna naprava za mešanico komunalne in padavinske odpadne vode ali obeh s tehnološko odpadno vodo;

-         komunalna čistilna naprava: to je čistilna naprava za komunalno odpadno vodo ali za mešanico komunalne in padavinske odpadne vode.

42. člen

Infrastrukturni objekti in naprave javne kanalizacije na območju Občine Dornava, so v lasti Občine Dornava.

43. člen

            Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem sistemu. Vsi novi kanali se gradijo v ločenem sistemu, razen v naslednjih primerih:

-         ko padavinske vode ni možno ločiti iz sistema, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja,

-         ko zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov,

-         ko je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok ali ponikati,

-         izgradnja ločenega sistema ni ekonomsko upravičena

-         če obstoječi sistem javne kanalizacije in čistilna naprava, prenese dodatne hidravlične obremenitve in organske obremenitve odpadnih voda .

44. člen

            Javna kanalizacija mora biti vodotesna. V javno kanalizacijo in lastno kanalizacijo za čiščenje odpadnih vod ni dovoljeno odvajanje drenažnih vod, podtalnice, vodotokov ter meteornih voda, ki jih je možno speljati v ponikovalnico ali vodotok. V ločeno zgrajeno kanalizacijo padavinskih vod pa ni dovoljeno odvajati komunalno in industrijsko odpadno vodo.

            Lastnik ali upravljalec objekta mora za padavinsko odpadno vodo, ki odteka s strehe objekta, zagotoviti odvajanje vode s ponikanjem v tla ali neposredno v vode, kadar je možno te vode speljati v vodotok ali. Lastnik ali upravljalec površin, s katerih odteka toliko onesnažena površinska voda, da je po veljavnih predpisih ne sme spuščati neposredno v vode, mora na območjih, kjer ni javne kanalizacije, to vodo zajeti in očistiti oziroma ravnati v skladu z veljavno zakonodajo.

45. člen

Upravljalec in izvajalec javne službe imata vsak čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav zaradi rednega vzdrževanja, meritev in snemanj, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča, na katerem se kanalizacijski objekti in naprave nahajajo. Upravljalec mora po opravljenem vzdrževanju vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje in poravnati morebitno nastalo škodo.

IX.       NADZOR

46. člen

Nadzor nad izvajanjem določb, za katere je v primeru njihove kršitve po tem odloku predpisana globa opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

X.         KAZENSKE DOLOČBE

47. člen

            Z globo 1.200 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba – izvajalec, če ravna v nasprotju s 5. 14, 23.  in 25. členom tega odloka.

            Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe – izvajalca.

48. člen

            Z globo 1.200 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik, če ravna v nasprotju z 9., 10., 11., 13., 18., 27., 28., 29., 30., 31, 32., 33. in 34. členom tega odloka.

            Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe – uporabnika.

            Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena posameznik - uporabnik, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

XI.       PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

49. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih voda na območju Občine Dornava (Uradni vestnik Občine Dornava, št. 1/2001).

50. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 007 – 21 / 2008

Datum: 10.12.2008