Na podlagi 127. člena
Poslovnika Občinskega sveta
Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18
in 32/20) in 16. člena
Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni
vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/16, Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 16/21) je Občinski svet Občine Cerklje na
Gorenjskem na 3. redni seji dne 25. 1. 2023 potrdil uradno prečiščeno
besedilo Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na
Gorenjskem, ki obsega: |
·
Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na
Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4/14), |
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem – spremembe št. 3 (SD
OPN – št. 3) (Uradni list RS, št. 62/16), |
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem - spremembe št. 5 (SD
OPN – št. 5) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/17), |
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem – spremembe št. 1 (SD
OPN – št. 1) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/17), |
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem – spremembe št. 4 (SD
OPN – št. 4) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/17), |
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem – spremembe št. 9 (SD
OPN – št. 9) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18), |
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem – spremembe št. 11 (SD
OPN – št. 11) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/18), |
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem – spremembe št. 8
(krajše: SD OPN – št. 8) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/19), |
·
Avtentična razlaga določb 245. člena v povezavi s prvim
odstavkom 60. člena in tretjim odstavkom 61. člena Odloka o Občinskem
prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 42/19), |
·
Avtentična razlaga določb 113. člena Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem v povezavi z grafičnim
prikazom izvedbenega dela "5. Prostorski izvedbeni pogoji po posameznih
enotah urejanja prostora (LT1, LT9, LT11)" (Uradno glasilo slovenskih
občin, št. 51/19), |
·
Avtentična razlaga 48. člena ter določb 52., 53., 81.,
113., 142., 232., 289. členov Odloka o občinskem prostorskem načrtu
Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradno glasilo slovenskih občin, št.
4/20), |
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem – spremembe št. 10
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 6/2021), |
·
Avtentična razlaga prikaza cestnega koridorja LT1/32 in
gradbenih meja na območju LT1/2 v grafičnih prikazih izvedbenega dela
»5. Prostorski izvedbeni pogoji po posameznih enotah urejanja prostora
(LT1, LT9, LT11)« v povezavi z določbami 113. člena Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 30/21), |
·
Avtentična razlaga posameznih terminov uporabljenih v
izvedbenem delu Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na
Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 04/14,
Uradni list RS, št. 62/16, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/17,
48/17, 23/18, 32/18, 3/19, 42/19 – avt. razl., 4/2020 - avt. razl.,
6/2021) od 47. člena do vključno 355. člena ter razlage določb 57. in
58. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na
Gorenjskem v predloženem besedilu (Uradno glasilo slovenskih občin, št.
30/21), |
·
Avtentična razlaga določb drugega odstavka točke »5. PIP
in merila za parcelacijo« 113. člena Odloka o občinskem prostorskem
načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem v povezavi z grafičnim prikazom
izvedbenega dela »5. Prostorski izvedbeni pogoji po posameznih enotah
urejanja prostora (LT1, LT9, LT11)« (Uradno glasilo slovenskih občin,
št. 51/21), |
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem
prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem – spremembe št. 2
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 24/22), |
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem – spremembe št. 22 -
tehnični popravek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/23). |
|
ODLOK |
O
OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM |
(URADNO PREČIŠČENO BESEDILO – UPB1) |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1.
člen |
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski
načrt občine Cerklje na Gorenjskem (v nadaljevanju: OPN). |
(2) OPN je izdelal UB, Urbanistični biro d.o.o. iz
Kamnika pod št. projekta 1/2008. |
|
2.
člen |
(vsebina in sestavine odloka) |
(1) Besedilo OPN obsega poglavja:
|
|
I. Uvodne določbe |
II. Strateški del |
III. Izvedbeni del |
IV. Prehodne določbe |
V. Končne določbe |
(2) Kartografski del OPN vsebuje naslednje grafične
prikaze: |
(a) grafični prikazi strateškega dela: |
1. |
prikazi zasnove prostorskega razvoja občine, |
2. |
prikazi zasnove gospodarske javne
infrastrukture, |
3. |
prikazi usmeritev za razvoj poselitve in
celovito prenovo z območji naselij, območji razpršene gradnje in
območji razpršene poselitve, |
4. |
prikazi usmeritev za razvoj v krajini, |
5. |
prikazi usmeritev za določitev namenske rabe
zemljišč; |
|
(b) grafični prikazi izvedbenega dela: |
1. |
pregledna karta občine z razdelitvijo na
liste, |
2. |
pregledna karta občine s prikazom osnovne
namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne
infrastrukture, |
3. |
prikaz območij enot urejanja prostora,
podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih
pogojev, |
4. |
prikaz območij enot urejanja prostora in
javne gospodarske infrastrukture, |
5. |
prostorski izvedbeni pogoji po posameznih
enotah urejanja prostora (LT1, LT9, LT11), |
6. |
podrobni prostorski izvedbeni pogoji za
posamezno enoto urejanja prostora (LT4). |
|
II. STRATEŠKI DEL |
|
3.
člen |
(vsebina strateškega dela) |
(1) Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja
poglavja: |
|
II/1. |
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja
občine |
|
II/1.1. |
Izhodišča |
|
II/1.2. |
Cilji |
II/2. |
Zasnova prostorskega razvoja občine |
|
II/2.1. |
Prednostna območja za razvoj poselitve in
razvoj dejavnosti |
|
II/2.2. |
Omrežje naselij |
|
II/2.3. |
Temeljne smeri prometnega povezovanja v
občini in regiji |
|
II/2.4. |
Območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih
kvalitet prostora |
|
II/2.5. |
Druga za občino pomembna območja |
II/3. |
Zasnova gospodarske javne infrastrukture in
grajenega javnega dobra |
|
II/3.1. |
Prometna infrastruktura |
|
|
II/3.1.1. |
Cestno omrežje |
|
|
II/3.1.2. |
Omrežje letališke infrastrukture |
|
|
II/3.1.3. |
Železniško omrežje |
|
|
II/3.1.4. |
Javni potniški promet in prometna vozlišča
za javni potniški promet |
|
|
II/3.1.5. |
Žičniško omrežje |
|
|
II/3.1.6. |
Kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti |
|
II/3.2. |
Elektronske komunikacije |
|
II/3.3. |
Energetika |
|
II/3.4. |
Komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo
okolja |
|
|
II/3.4.1. |
Oskrba z vodo |
|
|
II/3.4.2. |
Čiščenje odpadne in padavinske vode |
|
|
II/3.4.3. |
Ravnanje z odpadki |
|
II/3.5. |
Pokopališča |
II/4. |
Usmeritve za prostorski razvoj |
|
II/4.1. |
|
Usmeritve za razvoj poselitve in celovito
prenovo |
|
|
II/4.1.1. |
Notranji razvoj in prenova naselij |
|
|
II/4.1.2. |
Širitve naselij |
|
|
II/4.1.3. |
Razvoj dejavnosti po naseljih |
|
|
|
II/4.1.3.1. |
Stanovanjska dejavnost |
|
|
|
II/4.1.3.2. |
Poslovne in proizvodne dejavnosti |
|
|
|
II/4.1.3.3. |
Centralne dejavnosti |
|
|
|
II/4.1.3.4. |
Športnorekreacijske dejavnosti in turizem |
|
|
II/4.1.4. |
Sanacija in prenova razpršene gradnje |
|
|
II/4.1.5. |
Območja razpršene poselitve |
|
|
II/4.1.6. |
Urbanistično oblikovanje naselij |
|
II/4.2. |
Usmeritve za razvoj v krajini |
|
|
II/4.2.1. |
Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki
so vezane na naravne vire |
|
|
|
II/4.2.1.1. |
Kmetijstvo |
|
|
|
II/4.2.1.2. |
Gozdarstvo |
|
|
|
II/4.2.1.3. |
Vode |
|
|
|
II/4.2.1.4. |
Prostočasne dejavnosti |
|
|
|
II/4.2.1.5. |
Mineralne surovine |
|
|
II/4.2.2. |
Posebna območja, kjer se ohranjajo in
razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z
vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti |
|
|
II/4.2.3. |
Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, območja zaščite in reševanja |
|
|
II/4.2.4. |
Območja in objekti za potrebe obrambe |
|
II/4.3. |
Usmeritve za določitev namenske rabe
zemljišč |
|
II/4.4. |
Usmeritve za določitev prostorskih
izvedbenih pogojev |
II/5. |
Koncepti prostorskega razvoja pomembnejših
naselij in območij |
|
II/5.1. |
Cerklje na Gorenjskem |
|
II/5.2. |
Letališče Jožeta Pučnika |
|
II/5.3. |
Žičniški center Krvavec |
II/6. |
Spremljanje stanja okolja |
|
|
II/1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja
občine |
|
II/1.1. Izhodišča |
|
4.
člen |
(1) Občina Cerklje na Gorenjskem pokriva 78 km2
veliko območje na prehodu Ljubljanske kotline v hribovit svet Kamniških
Alp na severu ter Tunjiško gričevje na vzhodu. Po podatkih statističnega
urada RS je v njej v začetku leta 2011 živelo nekaj več kot 7100
prebivalcev. |
(2) Glede
na krajinske, poselitvene in funkcijske značilnosti se območje občine
deli na dve makroobmočji, vsako od teh pa še na podobmočja: |
|
- nižinski del: |
|
(a1) naselja nižinskega dela, |
(a2) Cerkljansko polje, |
(a3) letališče Jožeta Pučnika, |
- hriboviti del: |
|
(b1) območje Krvavca: |
|
(b1-1) žičniški center Krvavec, |
|
(b2-1) vasi pod Krvavcem, |
(b2) pobočja hribovitega dela. |
|
(3)
Severni, reliefno bolj razgiban del občine je bolj gozdnat, ob naseljih
in v dolinah ob vodotokih pa prevladujejo travniške površine. Za
Cerkljansko polje je značilna kmetijska krajina z zaplatami gozdnih
površin. Povezovalni element celotnega občinskega prostora predstavljata
reki Pšata in Reka s svojimi pritoki. Ozemlje občine Cerklje je bogato z
vodnimi viri. |
(4)
V občini je 30 statističnih naselij, od tega jih tretjina leži v
hribovitem, dve tretjini pa v nižinskem delu občine. Za občinski prostor
je značilen kompakten poselitveni vzorec z gručastimi in obcestnimi
naselji. Razpršena poselitev in gradnja se večinoma pojavljata točkovno,
nekoliko večja območja so se oblikovala le v severnem hribovitem delu
občine. Za poseljeno območje Krvavca je značilna močna preobrazba
prvotnega krajinskega prostora, ki jo je povzročila gradnja počitniških
naselij in objektov. |
(5) V
ravninskem delu so se ob pomembnejših vodotokih oblikovali trije
linijski sklopi poselitve. Primarna os poselitve se je razvila ob Reki
in obsega naselja Cerklje na Gorenjskem z Gradom in Dvorjami, Zgornji in
Spodnji Brnik, Vopovlje ter Lahovče. Sekundarna os poteka ob Pšati in
zajema naselja Pšata, Poženik, Šmartno, Glinje in Zalog pri Cerkljah.
Tretja zaokrožena aglomeracija se nahaja na zahodu pod pobočji
hribovitega dela in zajema naselja Velesovo, Adergas, Češnjevek in Trato
pri Velesovem. V kmetijski krajini Cerkljanskega polja ležijo Pšenična
in Praprotna Polica ter Vašca. Poselitev hribovitega dela občine se je
oblikovala okrog jeder naselij Šenturška Gora, Sidraž, Apno, Ravne,
Stiška vas in Ambrož pod Krvavcem na vzhodni strani ter Štefanje Gore na
zahodni strani doline Reke. Po pobočjih pod Krvavcem so raztresene še
manjše vasice in zaselki Sveti Lenart, Viševca, Vrhovje in Cerkljanska
Dobrava. |
(6) Za
naselja v občini je značilna pretežno ruralna struktura poselitve,
močneje urbanizirani so predvsem ravninski predeli ob pomembnejših
prometnicah in območje letališča. V sklopu žičniškega centra Krvavec in
njegovi neposredni bližini prevladujejo turistična naselja in počitniška
gradnja. Za naselja hribovitega dela je bil v preteklosti značilen upad
prebivalstva, v zadnjih desetih letih pa večina naselij v občini beleži
pozitiven naravni in selitveni prirast. Kljub temu so manjša in bolj
odmaknjena naselja hribovitega dela (Viševca, Vrhovje, Sidraž, Sveti
Lenart) še vedno demografsko ogrožena. Nasprotno pa se v naseljih
nižinskega dela z dobrimi perspektivami za razvoj dejavnosti zaradi
povečanja prebivalstva že kaže primanjkljaj ustreznih stanovanjskih
površin. |
(7) V
južnem delu občine leži osrednje mednarodno letališče v državi.
Letališče ima velik gospodarski pomen za območje občine. Razvojni načrti
letališča segajo do leta 2040, ko naj bi postalo vodilni ponudnik
letalskih povezav in storitev za potniški in tovorni promet v regiji in
dosegalo naslednje cilje: |
·
4,1 milijona potnikov na leto (v letu 2010 je potniški
promet na letališču obsegal 1,4 milijona potnikov), |
·
60000 ton tovornega prometa na leto (v letu 2010 je
tovorni promet na letališču obsegal 17310 ton), |
·
88000 premikov letal na leto (v letu 2010 je bilo na
letališču 42569 premikov letal). |
Načrti za
doseganje teh ciljev so prioritetno usmerjeni v posodobitev in
dograditev letališke infrastrukture. Sočasno se pospešeno razvijajo tudi
spremljajoči programi (gospodarska cona ob letališču – Aeropolis,
športnorekreacijski kompleks itn.), s katerimi bo letališče postalo tudi
eno izmed vodilnih gospodarskih središč v regiji. Opremljenost s
komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo se izboljšuje.
Letališče je kljub svojemu pomenu za državo in regijo relativno slabo
povezano s cestnimi in železniškimi prometnimi omrežji (primarna
napajalna cesta GII 104 Kranj – Ljubljana je neustrezno urejena, ni
povezave z železniškim omrežjem, slabše so povezave z večjimi središči v
regiji itn.). |
(8) V
skrajnem severnem delu občine leži žičniški center Krvavec, ki se v
skladu s Strategijo izgradnje žičniških sistemov v Republiki Sloveniji
upoštevajoč predvsem naravne danosti uvršča v prvo (najperspektivnejšo)
skupino žičniških centrov v državi. Ugodna lega tako z vidika nadmorske
višine kot tudi bližine glavnih prometnic in državnega središča, razvita
žičniška infrastruktura in približno 30 km smučarskih prog, podjetniška
aktivnost v regiji ter jasna strategija razvoja so samo nekatere izmed
primerjalnih prednosti glede na druga žičniška središča v državi in
predstavljajo pomembne potenciale za nadaljnji razvoj žičniškega centra,
posredno pa tudi občinskega prostora (z vidika navezave trgovske,
gostinske in druge turistične ponudbe). Kljub razvitosti žičniškega
centra je (še posebej sekundarna) turistična ponudba zaenkrat
pomanjkljiva, zato območje obiskujejo predvsem enodnevni turisti.
Problem obstoječe ponudbe je tudi izrazita sezonska orientiranost. Slabo
urejene so površine za mirujoči promet na točkah prehoda med cestnim in
žičniškim omrežjem oziroma individualnim in javnim prometom. Na vrhuncu
smučarske sezone se pojavljajo velike prometne obremenitve na cestah
proti Krvavcu (prometne razmere so se z rekonstrukcijo državnih cest
skozi Spodnji in Zgornji Brnik nekoliko izboljšale). Neustrezna je
ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda, kar je še posebej
problematično, ker se na območju nahajajo vodni viri regionalnega
pomena. Poleg izboljšav in nadaljnjega razvoja ponudbe (z večjim
poudarkom na stacionarnem in letnem turizmu) se kot razvojna perspektiva
kažejo tudi možnosti povezav z drugimi turističnimi središči v regiji
ter navezave na sosednje občine (Kamnik, Preddvor). |
(9) Na
skrajnem jugozahodnem robu občino prečka avtocesta A2 Karavanke –
Obrežje (daljinska cestna povezava mednarodnega pomena), ki je del X.
transevropskega prometnega koridorja. Avtocesta (prostor občine se nanjo
navezuje preko priključka Brnik) povezuje občino s pomembnejšimi
središči v neposredni bližini (Ljubljana, Kranj). Z načrtovano izgradnjo
navezave Želodnik – Vodice med Gorenjsko in Štajersko bo območje
neposredno povezano tudi s V. transevropskim prometnim koridorjem.
Primarno prometno os na območju občine predstavlja glavna cesta GII 104
Kranj – Ljubljana. V občini se nahaja osrednje državno letališče, kar
daje občini izjemen prometni položaj tako v državnem kot tudi v širšem
prostoru. Železniška infrastruktura zaenkrat ni razvita kar se kaže kot
primanjkljaj zlasti z vidika povezanosti občine z večjimi (zlasti
zaposlitvenimi in izobraževalnimi) središči v regiji. |
(10)
Občina je del Gorenjske statistične regije in leži v osrčju širšega
mestnega prostora Ljubljane in Kranja. Obe mesti predstavljata pomembno
zaposlitveno in izobraževalno središče za prebivalce občine. Na Kranj
kot središče regije občinski prostor gravitira tudi z vidika upravnih
funkcij in drugih storitev regijskega oziroma državnega pomena. Ker je
občina Cerklje na Gorenjskem sorazmerno nova občina (prej je bila del
občine Kranj), še ni uspela v celoti razviti nabora dejavnosti, ki bi ji
zagotavljal večjo stopnjo neodvisnosti od hierarhično višjih središč.
Občina se je vse do sedaj soočala zlasti z velikim deficitom površin za
razvoj poslovnih in proizvodnih dejavnosti. Večina prebivalcev se tako
še vedno zaposluje izven občine (delež dnevnih migrantov znaša približno
70%). Navidezna slabost pa ima lahko tudi prednosti, saj daje možnosti
za usklajeno zasnovo organizacije prostora za tovrstno dejavnost, zlasti
v smislu racionalne izrabe prostora in varstva okolja. V zadnjih letih
občina intenzivno oblikuje svojo razvojno strategijo in se vključuje v
številne regijske pobude. Pomembno razvojno priložnost predstavljajo
zlasti povezave s sosednjimi občinami – Kamnikom in Preddvorom (s
poudarkom na razvoju območja Krvavca) ter Šenčurjem, Komendo in Mengšem
(s poudarkom na razvoju letališča in gospodarskih con ter gospodarske
javne infrastrukture regijskega pomena). |
(11)
Pomemben faktor pri zagotavljanju ustreznih možnosti za prostorski
razvoj je opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo. Velik del
občine zaenkrat še ni ustrezno opremljen, vendar pa se stopnja
opremljenosti v zadnjih letih naglo izboljšuje. Problemi se kažejo
predvsem na naslednjih področjih: |
·
stari in neustrezni cevovodi za oskrbo s pitno vodo; |
·
preko javnega kanalizacijskega sistema se odvaja relativno
majhen delež odpadnih voda (omrežje je zaenkrat urejeno v petih naseljih
zahodnega nižinskega dela, na območju letališča in na delu območja
žičniškega centra Krvavec); |
·
slabše urejena prometna infrastruktura (zlasti z vidika
navezav občinskega prostora na glavno cesto GII 104 Kranj – Ljubljana,
dostopnosti žičniškega centra Krvavec in letališča Jožeta Pučnika); |
·
raba energije je nad slovenskim povprečjem – 97 %
stanovanj se ogreva z individualnimi sistemi, od tega jih večina kot
energent uporablja kurilno olje in les. |
(12) V
skladu z načeli trajnostnega razvoja se poudarjajo tisti segmenti
gospodarskega in posledično prostorskega razvoja, ki izhajajo iz lege in
vloge občine v širšem prostoru, naravnih danosti ter ustvarjenih razmer.
Ključne primerjalne prednosti občine so: |
·
izjemna lega glede na obstoječe in načrtovane danosti
letalskega, cestnega in železniškega prometa; |
·
kvaliteten potencial turistične in športnorekreacijske
ponudbe, zlasti na območju Krvavca kot enega izmed najpomembnejših
žičniških centrov v državi, pa tudi Cerkelj na Gorenjskem in gradu
Strmol, ki deluje kot protokolarni objekt; |
·
obstoječi in načrtovani potenciali letališča Jožeta
Pučnika, ne samo kot prometnega vozlišča in prometno-logističnega
terminala, ampak tudi kot pomembnega regijskega gospodarskega središča; |
·
kompleksi kvalitetnih kmetijskih površin Cerkljanskega
polja, ki so kljub intenzivnim ambicijam pozidave uspele ohraniti svoj
potencial temelja proizvodnje hrane. |
|
II/1.2. Cilji |
|
5.
člen |
(1)
Koncept trajnostnega razvoja predstavlja zavestno odločitev za
spoštovanje načela ravnovesja med težnjo po gospodarskem razvoju in
težnjo po ohranjanju zdravega okolja oziroma narave. Usklajeno se
razvijajo vse funkcije občinskega središča ter gospodarski potenciali
letališča in žičniškega centra Krvavec, omogoči visoka kakovost
življenja današnjim in bodočim generacijam ter hkrati varuje okolje, s
čimer se zmanjšuje trajne in dnevne migracije iz občine. |
(2) Na podlagi osnovnega koncepta so določeni
naslednji strateški cilji prostorskega razvoja: |
(2.1) Z upoštevanjem primerjalnih prednosti
posameznih območij, uravnoteženim razvojem sistema središč (ključne
funkcije se primarno umeščajo v Cerklje na Gorenjskem in Zalog pri
Cerkljah, v manjših nosilnih naseljih v lokalnem prostoru pa se
zagotavlja osnovna raven oskrbe) ter izgradnjo in izboljšavo omrežij
gospodarske javne infrastrukture se zagotavljajo možnosti za usklajen in
medsebojno povezan razvoj celotnega občinskega prostora. |
(2.2) Z razvito infrastrukturo, ohranjenim okoljem
ter raznolikimi kulturnimi, izobraževalnimi in športnorekreacijskimi
dejavnostmi se omogoča visoko kvaliteto bivanja ter kvalitetno
preživljanje prostega časa in hkrati bogati turistično ponudbo v občini. |
(2.3)
Razvija se omrežje gospodarskih con in športnorekreacijskih fokusov ter
zagotavlja primerne površine za gradnjo stanovanj. Na področju razvoja
družbenih dejavnosti se dviguje kvaliteta ter uvaja visoke tehnologije,
podprte z znanjem. |
(2.4) Kot
vodilni prometni potencial v državi se razvija letališče Jožeta Pučnika
Ljubljana. Dosedanjo funkcijo prometnega vozlišča (ki se v bodoče
nadgrajuje še z izgradnjo železniške infrastrukture) in
prometno-logističnega terminala se nadgrajuje (zlasti z vidika
zagotavljanja visoko kakovostnih in varnih letaliških storitev) in
dopolnjuje z razvojem gospodarske cone ob letališču (poslovne,
proizvodne, trgovske in gostinske dejavnosti z možnostjo hotelskih
kapacitet). Z razvojem letališča se ob ustreznih prometnih povezavah
pospešuje tudi gospodarski razvoj širšega območja občine (Cerklje,
Krvavec itn.). |
(2.5)
Krepi se dejavnost žičniškega centra Krvavec (nadgradnja
športnorekreacijske ponudbe in razvoj turističnih programov na celotnem
območju Krvavca). Turistična ponudba se dopolnjuje z razvojem manjših
fokusov dejavnosti v nižinskem delu (Cerklje na Gorenjskem, Češnjevek in
grad Strmol, območje letališča itn.) s poudarkom na naravnih in
kulturnih vrednotah občinskega prostora. |
(2.6) V
podeželskem zaledju (hriboviti del ter manjša naselja nižinskega dela)
se izboljšujejo pogoji za bivanje in delo z zagotovitvijo območij za
drobne storitvene dejavnosti, spodbujanjem ekološkega kmetijstva,
razvojem turistično-rekreacijskih zmogljivosti ipd. Posebna pozornost se
posveča ohranjanju in dopolnitvi funkcij posameznih središč kot nosilcev
razvoja v lokalnem prostoru. |
(2.7) Kjer je to še možno (glede na stopnjo
ohranjenosti kulturne dediščine), se ohranja in vzpostavlja kulturna in
simbolna prepoznavnost naselbinskih jeder in s tem povečuje privlačnost
naselij. Z načrtovanimi prostorskimi ureditvami se omogoča trajna
ohranitev kulturne dediščine ter njeno vključevanje v družbeni in
gospodarski razvoj občine. |
(2.8)
Gospodarska javna infrastruktura se razvija v skladu s prostorskimi
potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Obstoječe sisteme se
dopolnjuje na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno opremo,
izboljšuje pa se jih tudi v smislu zmanjšanja obremenitev okolja.
Poudarek je zlasti na naslednjih izhodiščih: |
-
posodobitev vodovodnega omrežja, |
-
izgradnja kanalizacijskega omrežja, |
-
izgradnja in posodobitev cestnega omrežja z navezavo občinskega prostora
na letališče in širše regionalno prometno omrežje, |
-
izgradnja železnice in krožne regionalne železnice (tudi v navezavi na
razvoj letališča) načeloma na osnovi državnega prostorskega načrta , |
- razvoj
celovitega sistema javnega potniškega prometa na relacijah z večjim
obsegom dnevnih delovnih in šolskih migracij, |
- razvoj
alternativnih oblik prometa na urbaniziranih območjih ter v navezavi na
turistična in rekreacijska območja (kolesarjenje, pešačenje), |
-
plinifikacija oziroma izvedba sistemov daljinskega ogrevanja na območjih
letališča in občinskega središča ter uvajanje drugih obnovljivih virov
energije, |
-
posodobitev telekomunikacijskega omrežja, |
-
zagotovitev zadostnih prostorskih kapacitet za pokopališča (skladno
pričakovani rasti prebivalstva, predvsem pa večanju indeksa staranja), |
-
nadgradnja sistema ravnanja z odpadki. |
(2.9) Zagotavlja se varstvo ljudi, živali,
premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi
nesrečami. |
(2.10) Krajina se razvija kot funkcionalen,
ekološko in oblikovno uravnotežen sistem, ki omogoča zdravo, varno in
prijetno bivalno okolje ter ohranjanje dejavnosti v prostoru
(kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, rekreacija). Posebna pozornost se
posveča skrbi za okolje in trajnostni rabi naravnih virov. Kot element
primerjalnih prednosti v odnosu do občin mestnega industrijskega značaja
se krepi kmetijska dejavnost na Cerkljanskem polju. |
(2.11) Zagotavlja se varstvo voda v smislu trajne
ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter obnovljivosti naravnega
vira ter varstvo njihovega ekološkega, krajinskega in doživljajskega
pomena. V okvirih, ki jih določajo varstvene zahteve, se vode
izkoriščajo za oskrbne (vodni viri), gospodarske in rekreacijske namene
(ribniki v Češnjevku in Lahovčah). |
|
II/2. Zasnova prostorskega razvoja občine |
|
II/2.1. Prednostna območja za razvoj poselitve
in razvoj dejavnosti |
|
6.
člen |
(1) Z razvojem dejavnosti in rabo prostora se
vzdržuje kontinuiteto prostorskega urejanja, ki izhaja iz kvalitetnih
rešitev prostorskih dokumentov, izdelanih v preteklosti. Zasnova
prednostnih območij za razvoj dejavnosti temelji na osnovni delitvi
prostora občine kot je opredeljena v izhodiščih v razdelku II/1.1. tega
odloka. |
(2) Preglednica 1: Členitev občinskega
prostora na makroobmočja in podobmočja |
|
makroenota |
podenota |
prevladujoča raba prostora |
(a) nižinski del |
(a1) naselja nižinskega dela |
poselitev (bivanje, centralne dejavnosti,
turizem, šport in rekreacija, poslovne in manjše proizvodne
dejavnosti) |
|
(a2) letališče Jožeta Pučnika |
promet in logistika, centralne, poslovne in
proizvodne dejavnosti, turizem |
|
(a3) Cerkljansko polje |
intenzivno kmetijstvo, rekreacija v naravi,
bivanje ter možnost umeščanja okoljskih (ravnanje z odpadki),
poslovnih in proizvodnih programov (ravnanje z lesom) |
(b) hriboviti del |
(b1) območje Krvavca |
|
|
|
(b1-1) žičniški center Krvavec |
šport in rekreacija, turizem, kmetijstvo in
gozdarstvo |
|
|
(b1-2) vasi pod Krvavcem |
sonaravno (ekološko) kmetijstvo, gozdarstvo,
rekreacija
v naravi, poselitev (stanovanja, kmetijstvo,
turizem, šport in rekreacija, osnovna vsakodnevna oskrba) |
|
(b2) pobočja hribovitega dela |
sonaravno (ekološko) kmetijstvo, gozdarstvo,
rekreacija v naravi, poselitev (stanovanja, kmetijstvo, šport in
rekreacija) |
|
(3) Nižinski del je razdeljen na tri
podenote: |
(3.1) Naselja nižinskega dela
vključujejo vsa naselja v osrednjem in južnem delu občine, razen naselij
v odprti krajini Cerkljanskega polja. Kot območje intenzivnega razvoja
poselitve se opredeljuje območje Cerkelj na Gorenjskem (z naseljema
Dvorje in Grad). Območje predstavlja najpomembnejšo aglomeracijo lokalne
skupnosti in ima vlogo pomembnejšega lokalnega (občinskega) središča.
Območje preostalih naselij nižinskega dela (Adergas, Češnjevek, Glinje,
Lahovče, Poženik, Pšata, Spodnji Brnik, Šmartno, Trata pri Velesovem,
Velesovo, Vopovlje, Zalog pri Cerkljah in Zgornji Brnik) se opredeljuje
kot območje zmernega razvoja poselitve. |
(3.2) Letališče Jožeta Pučnika se
razvija kot prometno vozlišče mednarodnega pomena, prometno-logistični
terminal ter pomembno gospodarsko središče regije. Poleg letališke
infrastrukture se širijo ter znatno krepijo spremljajoče dejavnosti
(gospodarska cona ob letališču z logističnimi, poslovnimi in trgovskimi
dejavnostmi ter turističnimi kapacitetami). Gospodarska cona predstavlja
možnost zaposlovanja in smotrnega umeščanja gospodarskih programov. |
(3.3) Na Cerkljanskem polju se
ohranja značilna raba odprtega prostora z obsežnimi kompleksi intenzivno
obdelanih kmetijskih površin, ki jih prekinjajo posamezni gozdovi. V
bližini naselij se večja pozornost posveča rekreacijskim funkcijam
krajine. V predelu odmaknjenem od naselij v bližini letališča se
načrtuje kompleks centra za ravnanje z lesom s kompatibilnimi
poslovnimi, storitvenimi, obrtnimi in proizvodnimi dejavnostmi. Območje
naselij v kmetijski krajini (Praprotna Polica, Pšenična Polica, Vašca)
se opredeljuje kot območje zmernega razvoja poselitve in razvoja
kmetijstva z možnostjo umeščanja manjših fokusov centralnih dejavnosti.
|
(4) Hriboviti del je razdeljen na
dvoje podenot: |
(4.1) Območje Krvavca se razvija kot
jedrno območje za razvoj turističnih in športnorekreacijskih dejavnosti.
Vključuje območje žičniškega centra Krvavec ter vasi
pod Krvavcem, ki ležijo v njegovem neposrednem vplivnem območju.
Poleg osnovnih zimskošportnih programov (razširitev smučišč; tudi v
sodelovanju s sosednjimi občinami), se z ureditvijo ustrezne
infrastrukture (gorske pešpoti s počivališči, kolesarske steze, jahalne
poti itn.) povečuje tudi možnosti za razvoj letne rekreacije.
Območje žičniškega centra (razen območje v smeri Dolgih njiv in
Korena, kjer ima prednost ohranjanje naravnega okolja) je območje
intenzivnega razvoja športnorekreacijskih dejavnosti in turizma. Glede
na obstoječe stanje in razvojni potencial območja obstoječa spremljajoča
turistična ponudba ne zadostuje, zato jo je potrebno razširiti tako z
vidika nastanitve kot gostinske ponudbe. Programi intenziviranja
celostne turistične ponudbe, gostinstva, hotelskih in nastanitvenih
zmogljivosti, oskrbe, storitev ter tehničnih programov upravljanja s
smučiščem se koncentrirajo na območjih Gospince (poudarek na gostinskih
in tehničnih programih) in Pod Jezerci (poudarek na hotelskih in
nastanitvenih programih). Podrejeno osnovnima programskima fokusoma
športnorekreacijskega centra se še naprej razvijajo turistične točke na
območjih Tihe doline, Doma na Krvavcu in Kriške planine ter krepi vloga
dostopnih točk v Zanjivcu in na Štefanji Gori ter dolgoročno iz doline
Kokre in Bistričice. Območje vasi pod Krvavcem, ki leži v
neposrednem vplivnem območju žičniškega centra Krvavec (naselja Apno,
Ravne, Sidraž, Stiška vas, Sveti Lenart, Šenturška Gora) se opredeljuje
kot območje zmernega razvoja poselitve (razen naselij Sidraž in Sveti
Lenart, ki predstavljata območji ohranjanja poselitve), turizma in
športnorekreacijskih dejavnosti v povezavi s smučiščem Krvavec.
Turistična ponudba se še posebej intenzivno razvija v naseljih Ambrož
pod Krvavcem, Apno, Ravne, Stiška vas, Šenturška in Štefanja Gora.
Poseben poudarek je na ohranjanju značilne podobe krajine, v navezavi na
smučišče Krvavec pa je možno umeščanje manjših športno rekreacijskih
programov. Na celotnem območju Krvavca se posebna pozornost posveča
varovanju vodnih virov. |
(4.2) Na pobočjih hribovitega dela se
ohranjajo kvalitetne prvine naravne krajine in hkrati razvijajo
sonaravne oblike rekreacije, kmetijstva in gozdarstva. Ker gre za
demografsko ogroženo območje, se za ohranjanje poselitve v naseljih
Cerkljanska Dobrava, Viševca in Vrhovje zagotavlja ustrezne pogoje za
bivanje in delo lokalnega prebivalstva. |
|
II/2.2. Omrežje naselij |
|
7.
člen |
(1) Preglednica 2: Kategorije središč, v
katere se razvrščajo naselja občine Cerklje na Gorenjskem glede na vlogo
v omrežju naselij, načrtovane funkcije in velikost gravitacijskega
zaledja |
|
TIP
SREDIŠČA |
FUNKCIJE/ VELIKOST GRAVITACIJSKEGA ZALEDJA |
pomembnejše lokalno središče |
- dejavnosti javne uprave (gasilski dom, sedež občine,
policijska pisarna),
- vzgojnovarstvene in izobraževalne dejavnosti (vrtec, osnovna
šola),
- dejavnosti zdravstva in socialnega varstva (zdravstvena
postaja),
- kulturne dejavnosti (kulturni dom, muzeji, knjižnica),
- športnorekreacijske dejavnosti (športno igrišče in dvorana),
- poslovne dejavnosti (banka, pošta),
- trgovina (trgovina z osnovno oskrbo, manjši trgovski center,
lekarna),
- gostinstvo (opcijsko tudi nastanitev),
- proizvodne dejavnosti manjšega obsega, ki bistveno ne
obremenjujejo okolja,
- avtobusna postaja/postajališče,
- pokopališče |
gravitacijsko zaledje predstavlja celotno območje občine |
lokalno središče |
- dejavnosti javne uprave (gasilski dom),
- vzgojnovarstvene in izobraževalne dejavnosti (vrtec,
podružnična šola),
- kulturne dejavnosti,
- športnorekreacijske dejavnosti (športno igrišče),
- poslovne dejavnosti,
- trgovina (trgovina z osnovno oskrbo),
- gostinstvo (opcijsko tudi nastanitev),
- proizvodne dejavnosti manjšega obsega, ki bistveno ne
obremenjujejo okolja
- avtobusno postajališče |
gravitacijsko zaledje vključuje okoliška naselja |
manjša nosilna naselja v lokalnem prostoru |
- v naselju je treba zagotoviti vsaj nekaj izmed navedenih
funkcij: gasilski dom, športnorekreacijske dejavnosti (športno
igrišče), trgovino z osnovno oskrbo, avtobusno postajališče,
opcijsko za razvoj turizma tudi gostinstvo |
gravitacijsko zaledje vključuje manjša okoliška/sosednja naselja |
ostala naselja |
- naselja pretežno stanovanjskega (v ambientalno privlačnih
naravnih okoljih in športno rekreacijskih območjih tudi občasno
ali prostočasno bivanje) oziroma kmetijskega značaja, ki nimajo
funkcij širšega značaja; je pa v njih možno umeščati nemoteče
dopolnilne dejavnosti, s katerimi se lokalnemu prebivalstvu
zagotavlja možnosti za delo,
- v naseljih, v katerih se spodbuja razvoj turizma tudi
gostinstvo vključno z nastanitvijo |
naselja, razen tista, v katerih se spodbuja
razvoj turizma, nimajo posebnega gravitacijskega zaledja |
|
(2) Preglednica 3: Naselja glede
na vlogo (tip središča) v omrežju naselij |
TIP
SREDIŠČA |
NASELJE |
pomembnejše lokalno središče |
Cerklje na
Gorenjskem (funkcijsko in prostorsko se povezuje z naseljema
Grad in Dvorje) |
lokalna središča |
Zalog pri
Cerkljah |
manjša nosilna naselja v lokalnem prostoru |
Lahovče,
Spodnji Brnik, Šenturška Gora, Velesovo, Zgornji Brnik |
ostala naselja |
Cerkljanska
Dobrava, Poženik, Praprotna Polica, Pšata, Pšenična Polica,
Sidraž, Sveti Lenart, Trata pri Velesovem, Vašca, Viševca,
Vrhovje |
naselja, v
katerih se spodbuja tudi razvoj turizma: Adergas, Ambrož pod
Krvavcem, Apno, Češnjevek, Ravne, Stiška vas, Štefanja Gora,
Vopovlje |
|
(3) Cerklje na Gorenjskem se skupaj s prostorsko in
funkcijsko povezanima naseljema Grad in Dvorje opredeljujejo kot
pomembnejše lokalno (občinsko) središče. Območje Cerkelj na Gorenjskem
predstavlja koncentracijo centralnih, poslovnih, turističnih in
športnorekreacijskih dejavnosti, kmetijskih gospodarstev ter stanovanj.
Vloga in pomen naselja se krepita zlasti na področjih vzgoje in
izobraževanja, kulture, turizma, športa in rekreacije ter zagotavljanja
zadostnih kapacitet za stanovanjsko gradnjo, kmetijske objekte pa se
smotrneje locira. |
(4) Kot lokalno središče (drugo najpomembnejše v
občini) se razvija naselje Zalog pri Cerkljah. Njegova vloga in pomen se
krepita z dopolnitvijo centralnih programov (osnovno izobraževanje,
kultura, vsakodnevna oskrba) v jedru Zaloga pri Cerkljah. Gravitacijsko
zaledje vključuje okoliška naselja (Cerkljanska Dobrava, Glinje,
Lahovče, Spodnji Brnik, Vopovlje). |
(5) Lahovče, Spodnji Brnik, Šenturška Gora,
Velesovo in Zgornji Brnik se opredeljujejo kot manjša nosilna naselja v
lokalnem prostoru. Vloga in pomen naselij se krepita z umeščanjem
manjših fokusov centralnih dejavnosti (osnovna oskrba),
športnorekreacijske in turistične infrastrukture (bližina letališča in
Krvavca) ter zagotavljanjem možnosti za razvoj stanovanjske gradnje s
poudarkom na smotrnem lociranju kmetijskih objektov. Gravitacijska
zaledja Lahovč, Spodnjega Brnika, Velesovega in Zgornjega Brnika
vključujejo območja ožjega radia dostopnosti, Šenturške Gore pa naselja
v hribovitem delu na vzhodni strani doline Reke. |
(6) Na območju naselij Adergas in Češnjevek (grad
Strmol, samostan Velesovo), Ambrož pod Krvavcem (v okviru žičniškega
centra), Apno, Ravne, Stiška vas, Štefanja Gora (v povezavi s Krvavcem)
in Vopovlje se prednostno razvija turizem, na območju naselja Šmartno pa
se zagotavlja varstvo starejših. |
|
II/2.3. Temeljne smeri prometnega povezovanja
naselij v občini in regiji |
|
8.
člen |
(1) Poleg razvoja letališča Jožeta Pučnika kot
osrednjega prometnega fokusa v občini in regiji se nadgrajuje tudi
osnovna cestna in železniška mreža. |
(2) V okviru državnega prometnega omrežja se
(načeloma na osnovi državnega prostorskega načrta) umeščata novi
železniški povezavi na relaciji Ljubljana – letališče Jožeta Pučnika –
Kranj (železnica, krožna regionalna železnica). |
(3) Z delno prestavitvijo in rekonstrukcijo glavne
ceste GII 104 Kranj – Ljubljana, opcijsko pa tudi ureditvijo navezave
glavne letališke prometnice na regionalno cesto RII 413 Žeje - Vodice
oziroma načrtovano glavno cesto Želodnik – Vodice ter izgradnjo povezave
med Brnikom ter Češnjevkom in Cerkljami na Gorenjskem se izboljšujejo
povezave znotraj občine in regije. |
(4) Zasnova prometnega omrežja je podrobneje
predstavljena v poglavju II/3.1. tega odloka. |
|
II/2.4. Območja prepoznavnih naravnih in
ustvarjenih kvalitet prostora |
|
9.
člen |
(1) Kot prepoznavne naravne in ustvarjene kvalitete
prostora se opredeljujejo: značilna podoba Cerkljanskega polja z
ravninskimi (strnjenimi, gručastimi in obcestnimi) vasmi in
pripadajočimi obdelovalnimi površinami (kot posebne kvalitete v prostoru
se znotraj tega območja opredeljujejo stara jedra Cerkelj na Gorenjskem,
Trate pri Velesovem, Adergasa, Dvorij, Zgornjega Brnika in Zaloga pri
Cerkljah), grad Strmol s pripadajočim parkom, kulturna krajina na
območju Adergasa, območje značilnih hribovskih vasi (kot posebni
kvaliteti v prostoru se znotraj tega območja opredeljujeta stari
gručasti jedri Šenturške Gore in Stiške vasi) in območje ohranjene
narave gozd Olševek – Adergas. Podrobnejše opredelitve in usmeritve za
ta območja so podane v poglavju II/4.2.2. tega odloka. |
(2) Ustvarjene kvalitete prostora predstavljajo
tudi objekti in območja kulturne dediščine, ki se varujejo glede na
njihov pravni status in varstveni režim (kulturni spomeniki, varstvena
območja dediščine in registrirana kulturna dediščina). Prostorske
ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti
prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne
dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, naj se podrejajo
omejitvam in prednostim varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena
načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije v prostoru. S posegi
in ureditvami na objektih in območjih kulturne dediščine naj se ne
zmanjšuje prepoznavnih kvalitet prostora. Posegi in ravnanja, ki bi
utegnili degradirati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo
status območja varovanega po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine, niso dopustni. |
|
II/2.5. Druga za občino pomembna območja |
|
10.
člen |
V osrednjem nižinskem delu se strateško načrtuje
kompleks centra za ravnanje z lesom s kompatibilnimi poslovnimi,
storitvenimi, obrtnimi in proizvodnimi programi. |
|
II/3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture
lokalnega pomena in grajenega javnega dobra |
|
11.
člen |
Gospodarska javna infrastruktura se razvija v skladu s prostorskimi
potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Obstoječe sisteme se
dopolnjuje na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno opremo,
izboljšuje pa se jih tudi v smislu zmanjšanja obremenitev okolja. |
|
II/3.1. Prometna infrastruktura |
|
II/3.1.1. Cestno omrežje |
|
12.
člen |
(1) Preko skrajnega jugozahodnega roba občine
poteka avtocesta A2 Karavanke – Obrežje (območje občine se nanjo
navezuje preko priključka Brnik). Hrbtenico prometnega omrežja na
območju občine prestavlja glavna cesta GII 104 Kranj – Ljubljana.
Občinsko prometno omrežje se nanjo navezuje preko regionalnih cest RIII
639 Ljubljana – Cerklje in RIII 922 Cerklje – žičnica Krvavec
(turistična cesta, ki je glavna napajalna prometnica za območje Krvavca)
ter nekaj manjših lokalnih prometnic. |
(2) Predvidena je rekonstrukcija, posodobitev in
dograditev regionalnega in občinskega cestnega omrežja, s čimer se
izboljšuje prometna povezanost znotraj nižinskega dela oziroma med
nižinskim in hribovitim delom občine ter navezave na regionalno prometno
omrežje: |
·
za potrebe razvoja letališča Jožeta Pučnika se prestavi
(na odseku na severozahodnem robu letališča, kjer je predvidena širitev
letaliških programov) in rekonstruira (z možnostjo širitve za en vozni
pas) obstoječo glavno cesto GII 104 Kranj – Ljubljana; |
·
uredi se (opcijsko) navezava glavne letališke prometnice
na regionalno cesto RII 413 Žeje - Vodice oziroma načrtovano glavno
cesto Želodnik – Vodice, s čimer se izboljšujejo povezave v regiji; |
·
nadgradnja notranjega prometnega omrežja Cerkelj;
|
·
prenova prometnega omrežja na območju Krvavca s poudarkom
na ustrezni ureditvi dostopnih prometnic, ki je deloma že realizirana. |
(3) Z rekonstrukcijo, posodobitvijo in dograditvijo
občinskega cestnega omrežja se izboljšuje tudi dostopnost obstoječih in
predvidenih območij pozidave, prometno varnost ter tehnično opremljenost
posameznih prometnic. Kjer je to možno, se v okviru rekonstrukcij in
posodobitev ob cestah uredijo koridorji za kolesarske steze in pešpoti. |
|
II/3.1.2. Omrežje letališke infrastrukture |
|
13.
člen |
(1) Območje letališča se razvija kot prometno
vozlišče mednarodnega pomena in prometno logistični terminal. Njegova
vloga in pomen se krepita z razvojem letaliških programov: |
|
·
v sklopu zračnega dela – razširitev in dograditev
letaliških ploščadi, preureditev in dograditev voznih ter povezovalnih
stez, dolgoročna rezervacija prostora za razvoj letaliških dejavnosti; |
·
v sklopu zemeljskega dela – povečanje potniškega terminala
in ureditev tovornega središča, oblikovanje centraliziranega območja za
tehnične in vzdrževalne službe, razvoj centra splošnega letalstva z
zagotovitvijo novih kapacitet, dopolnitev ponudbe letališča z
logističnimi in poslovnimi dejavnostmi, ureditev železniške postaje; |
·
v sklopu cone ob letališču – razvoj spremljajočih
programov. |
(2)
Koncept razvoja letališča je podrobneje opredeljen v poglavju II/5.2.
tega odloka. |
|
II/3.1.3. Železniško omrežje |
|
14.
člen |
(1) V okviru državnega prometnega omrežja se umešča
nova železniška povezava (daljinska železniška povezava mednarodnega
pomena) na relaciji Ljubljana – letališče Jožeta Pučnika – Kranj
(načrtovano prometno vozlišče na Zlatem Polju) – Jesenice. Železniško
omrežje se na nivoju regije nadgrajuje še s krožno povezavo Ljubljana –
(Komenda) – letališče Jožeta Pučnika – Kranj – Ljubljana, ki se na vseh
ključnih točkah (prometna vozlišča) neposredno povezuje tudi z državno
železnico. |
(2) Železniške povezave se s prometnim omrežjem v
občini povezujejo preko letališča kot prometnega vozlišča, v okviru
katerega bo urejena železniška postaja za potniški in tovorni promet. |
(3) Železniška povezava na relaciji Ljubljana –
letališče Jožeta Pučnika – Kranj – Jesenice (s spremljajočimi
ureditvami železniškega omrežja) se v prostor umešča na osnovi državnega
prostorskega načrta. Za vse ostale ureditve železniškega omrežja, ki se
ne in se ne bodo urejale z državnimi prostorskimi načrti, bo potrebno
pristopiti k spremembam OPN in jih po potrebi presojati z okoljskega
vidika. |
|
II/3.1.4. Javni potniški promet in prometna
vozlišča za javni potniški promet |
|
15.
člen |
(1) Sistem javnega potniškega prometa se zaradi
ekonomske upravičenosti in večje učinkovitosti primarno razvija na
nivoju regije oziroma širšega mestnega prostora Ljubljane in Kranja. |
(2) Obstoječi sistem je v pretežnem delu vezan na
avtobusni promet s postajališči v večini naselij v občini. Pri
nadaljnjem razvoju omrežja se z izgradnjo državne in krožne regionalne
železnice večja pozornost posveča javnemu železniškemu prometu.
Letališče Jožeta Pučnika bo z železniško postajo postalo pomembno
prometno vozlišče za javni potniški promet v regiji. |
(3) Omrežje javnega avtobusnega prometa se
dopolnjuje in razvija na relacijah v smeri posameznih zaposlitvenih in
izobraževalnih središč. Vezano na žičniški center Krvavec se javni
potniški promet razvija tudi na relacijah med Krvavcem in terminali v
Kranju, Ljubljani in Cerkljah na Gorenjskem. |
(4) Na urbaniziranih območjih se posebna pozornost
posveča povezavi sistema javnega prometa z razvojem nemotoriziranega
prometa kot sta kolesarjenje in pešačenje. |
|
II/3.1.5. Žičniško omrežje |
|
16.
člen |
(1) Žičniško omrežje na Krvavcu se razvija na treh
nivojih: |
·
z novimi povezavami se zagotavljajo nove dostopne točke za
žičniški center (planina Jezerca, dolgoročno pa potencialno tudi dolina
Kokre v občini Preddvor in dolina Bistričice v občini Kamnik), s
katerimi se razbremenjuje obstoječo dostopno točko v Zanjivcu; |
·
izboljšuje se izkoriščenost obstoječega žičniškega sistema
in smučišč z uvedbo novih povezav in nadgradnjo obstoječih glede na
razpoložljive kapacitete smučišč; |
·
sistem novih žičnic se zaradi boljše izkoriščenosti,
ekonomske upravičenosti in racionalne izrabe prostora dograjuje v skladu
z dinamiko izgradnje smučišč. |
(2) Za trase žičnic, ki v okviru priprave tega OPN
niso bile presojane, bo potrebno pristopiti k spremembam OPN in jih po
potrebi presojati. |
(3)
Koncept razvoja žičniškega centra Krvavec je podrobneje opredeljen v
poglavju II/5.3. tega odloka. |
|
II/3.1.6. Kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti |
|
17.
člen |
(1) Omrežje pešpoti in kolesarskih stez se
prednostno razvija na urbaniziranih območjih v navezavi na zeleni sistem
ter omrežja športnorekreacijskih in izobraževalnih ustanov. Na
podeželskih območjih se omrežje ureja v povezavi s turističnimi in
izletniškimi točkami ter območji atraktivne naravne krajine. Z
vzpostavitvijo celovitega omrežja se med seboj poveže naselja
hribovitega in nižinskega dela občine. |
(2) Daljinska kolesarska povezava D2 Bled – Kranj –
Duplica predstavlja osnovo kolesarskega omrežja, ki območje občine
povezuje z regijo in širšim prostorom. Nanjo se navezujejo lokalne
krožne povezave, ki med seboj povezujejo posamezna naselja ter
izletniške točke v občini in širše. Na območju Krvavca se uredi sistem
gorskih kolesarskih stez. |
(3) Ohranja in dopolnjuje se obstoječe omrežje
planinskih poti v hribovitem delu in drugih pešpoti v občini. |
(4) Ločene površine za pešce in kolesarje se
zagotavlja v okviru prostorskih možnosti ob rekonstrukcijah in
novogradnjah občinskih cest. Za kolesarski promet se urejajo tudi
prometno manj obremenjene lokalne ceste. |
|
II/3.2. Elektronske komunikacije |
|
18.
člen |
(1) Z osnovnim telekomunikacijskim omrežjem so
pokrita vsa naselja v občini. Načrtuje se dopolnitev širokopasovnega
omrežja, tako da bo omogočena priključitev večine uporabnikov na območju
občine. |
(3) Posebna pozornost se posveča optimalni
telekomunikacijski opremljenosti javnih ustanov (izobraževalne in
kulturne ustanove, javna uprava itn.), območja letališča Jožeta Pučnika,
žičniškega centra Krvavec ter poslovnih in gospodarskih con. |
|
II/3.3. Energetika |
|
19.
člen |
(1) Distribucijsko elektroenergetsko omrežje v
občini Cerklje na Gorenjskem se navezuje na elektroenergetski sistem
občine Kranj. Napajalni točki za območje občine sta razdelilno
transformatorski postaji (RTP) Primskovo in Labore. |
(2) Iz RTP Primskovo v smeri Visoko poteka
dvosistemski 110 kV daljnovod, ki trenutno obratuje še na 20 kV
napetosti. Od Visokega do razdelilne postaje (RP) Cerklje Šola poteka
dvojni 20 kV daljnovod. Prvi daljnovod je direktna povezava do RP
Cerklje Šola, drugi daljnovod pa služi za napajanje uporabnikov med
Velesovim in Cerkljami na Gorenjskem. Preko teh dveh vej se napajajo vsi
uporabniki na območju občine, razen območja letališča Jožeta Pučnika.
Le-to se napaja preko ene povezave iz RTP Primskovo in preko ene iz RTP
Labore. |
(3) Srednjenapetostno omrežje na območju občine
deluje na napetosti 20 kV in je večinoma izvedeno z daljnovodi. Kabelsko
omrežje prevladuje v strnjenih naseljih. |
(4) Z občinskim energetskim konceptom je predviden
razvoj visoko in srednjenapetostnega omrežja predvsem v naslednjih
točkah: |
·
nadomeščanje daljnovodnih povezav s kablovodi predvsem
znotraj urbanih naselij; |
·
izgradnja nove RTP Brnik, zaradi katere bo potrebno
prilagoditi srednjenapetostno omrežje (napajalno območje bo obsegalo
občine Cerklje na Gorenjskem, Jezersko, Šenčur in del občine Preddvor)
in zgraditi nove 110 kV povezave (del teh povezav od RTP Primskovo do
Visokega je že zgrajen, od tu naprej v smeri Kamnika pa bo povezavo (na
osnovi državnega prostorskega načrta) potrebno še zgraditi), |
·
nadgradnja omrežja na območju Krvavca. |
(5) Preko območja občine se (na osnovi državnega
prostorskega načrta) načrtuje izgradnja prenosnega plinovoda R297B
Šenčur – Cerklje na Gorenjskem. Na ta plinovod se bo priključevalo
distribucijsko plinovodno omrežje za območje občine. Prednostno se
načrtuje plinifikacija območij letališča Jožeta Pučnika ter večjih
naselij, dolgoročno pa tudi drugih naselij nižinskega dela (omrežje je
že zgrajeno v Spodnjem in Zgornjem Brniku, Lahovčah, Vopovljah ter delu
Cerkelj na Gorenjskem). Na plinovodno omrežje se priključi čim več
večjih porabnikov energije (javne ustanove, industrijski porabniki ipd.)
in uporabnikov, ki ne uporabljajo obnovljivih virov energije. |
(6) Spodbuja se raba lokalno razpoložljivih
obnovljivih virov energije (bioplin, lesna biomasa, sončna in vetrna
energija, energija odpadkov) za posamezne objekte ali skupine objektov,
zlasti na tistih lokacijah, kjer ni možna priključitev na plinovodno
omrežje ali sisteme daljinskega ogrevanja. |
|
II/3.4. Komunalno in vodno gospodarstvo ter
varstvo okolja |
|
II/3.4.1. Oskrba z vodo |
|
20.
člen |
(1) Preko območja občine potekajo magistralni
vodovodi, ki oskrbujejo tudi sosednje občine (Šenčur, Kranj, Vodice,
Komenda in Mengeš ). Napajajo se iz zajetja pod Krvavcem – Reka. |
(2) Oskrba z vodo na območju občine je urejena
preko treh javnih vodovodnih sistemov: |
·
Cerklje (viri: zajetje Staro zajetje Grad,
vrtine in spodnje drenažno zajetje Viri pod Krvavcem), na katerega so
priključena naselja Adergas, Cerkljanska Dobrava, Cerklje na Gorenjskem,
Češnjevek, Dvorje, Glinje, Grad, Lahovče, Poženik, Praprotna Polica,
Pšata, Pšenična Polica, Spodnji Brnik, Šmartno, Trata pri Velesovem,
Vašca, Vopovlje, Zgornji Brnik in območje letališča; |
·
Ambrož pod Krvavcem (viri: zajetja in
Ambrož) s pitno vodo oskrbuje naselji Ambrož pod Krvavcem in Stiška vas; |
·
Šenturška Gora (vir: zajetje Blate) s pitno
vodo oskrbuje naselja Apno, Jagodci, Ravne, Sidraž, Sveti Lenart in
Šenturška Gora. |
(3) Naselja Štefanja gora, Viševca, Vrhovje in
žičniški center Krvavec se oskrbujejo iz lokalnih (zasebnih) vodovodov. |
(4) Načrtujejo se naslednji posegi na vodovodnem
sistemu: |
·
obnova in dopolnitev magistralnih vodovodov (povečanje
pretoka, zmanjšanje izgub); |
·
obnova starih in neustreznih cevovodov, pri čemer je
upoštevati tudi število načrtovanih priključkov; |
·
preoblikovanje lokalnih vodovodov v javne sisteme (oziroma
ustanovitev vodovodnih zadrug) in njihova tehnična posodobitev; |
·
obnova, dograditev in sanacija vodohranov in zajetij; |
·
zavarovanje obstoječih in potencialnih vodnih virov. |
|
II/3.4.2. Čiščenje odpadne in padavinske vode |
|
21.
člen |
(1) Zaenkrat so na območju občine zgrajeni trije
lokalni kanalizacijski sistemi. Prvi pokriva območje naselij Velesovo,
Adergas, Češnjevek, Trata pri Velesovem in Praprotna Polica. Zaključuje
se s čistilno napravo Lipce v Češnjevku. Na Krvavcu je zgrajena
kanalizacija od doma na Krvavcu do Kriške planine s čistilno napravo pod
Kriško planino. Zgrajen je primarni kanal (zahodni kanal Grad –
Lahovče), od občinske meje z občino Komenda do |
Lahovč proti Vopovljam, Spodnjemu Brniku, Zgornjemu
Brniku, Cerkljam na Gorenjskem, Dvorjam in Gradu, ki pa še ni v
funkciji, je pa možno priključevanje nanj s končnim čiščenjem na
centralni čistilni napravi Domžale - Kamnik. Na območju letališča je
zgrajen primarni kanalizacijski sistem s črpališčem od biološke čistilne
naprave do Spodnjega Brnika, ki je priključen na kanalizacijski sistem
občine. |
(2) Načrtuje se celovita ureditev kanalizacijskega
omrežja na območju občine z dvema primarnima vodoma: |
·
na zahodu kanal Grad – Lahovče, na katerega se
priključujejo naselja Grad, Dvorje, Cerklje, Vašca, Zgornji Brnik,
Spodnji Brnik, Vopovlje in Lahovče ter območje letališča, |
·
na vzhodu kanal Pšata – Zalog, na katerega se
priključujejo naselja Pšata, Poženik, Pšenična Polica, Šmartno, Glinje
in Zalog ter območje Krvavca. |
(3)
Občinski kanalizacijski sistem se priključi na kanalizacijsko omrežje
občine Komenda in posredno na centralno čistilno napravo Domžale -
Kamnik v Domžalah. |
(4) Na območjih razpršene poselitve in drugih
območjih, kjer priključitev na kanalizacijsko omrežje ekonomsko ni
upravičena, se odvajanje in čiščenje odpadnih voda ureja z biološkimi
čistilnimi napravami za manjše skupine objektov ali individualne objekte
oziroma z izvedbo nepropustnih greznic in odvozom na čistilne naprave. |
(5) Z
območij ožjih in najožjih varstvenih pasov vodnih virov je potrebno
dosledno odvajati vse odpadne vode. |
|
II/3.4.3. Ravnanje z odpadki |
|
22.
člen |
(1) Na
celotnem območju občine je urejen reden odvoz komunalnih odpadkov. V
vseh večjih naseljih je omogočeno tudi ločeno zbiranje odpadkov na
ekoloških otokih. Načrtovana je dopolnitev mreže ekoloških otokov na
podeželskih območjih ter v skladu z dinamiko gradnje na celotnem območju
občine. |
(2) Za
območje občine je urejen zbirni center za odpadke, ki se nahaja ob
gasilskem domu v Cerkljah na Gorenjskem. |
(3)
Obdelava mešanih komunalnih odpadkov in biorazgradljivih odpadkov poteka
v RCERO Ljubljana. |
|
II/3.5. Pokopališča |
|
23.
člen |
(1) V občini je pet pokopališč. Nahajajo se v
naseljih Cerklje na Gorenjskem, Lahovče, Spodnji Brnik, Šenturška Gora
in Trata pri Velesovem. |
(2) Zadostne prostorske kapacitete se zagotavljajo
v okviru obstoječih pokopališč in s širitvijo pokopališč v Cerkljah na
Gorenjskem in Trati pri Velesovem. |
|
II/4. Usmeritve za prostorski razvoj občine |
|
II/4.1. Usmeritve za razvoj poselitve in
celovito prenovo |
|
II/4.1.1. Notranji razvoj in prenova |
|
24.
člen |
(1) Pri notranjem razvoju naselij se zagotavlja
kvalitetne bivanjske pogoje z ustreznimi funkcionalnimi zemljišči,
zelenimi površinami in površinami za rekreacijo ter z ustrezno podporo
na področju družbene in gospodarske javne infrastrukture. |
(2) Glede na analizo rabe in izkoriščenosti
zemljišč ter možnost izpolnjevanja kriterijev iz točke (1) tega člena so
kot naselja oziroma območja z večjim potencialom za notranji razvoj
opredeljeni Adergas, Ambrož pod Krvavcem, Apno, Cerklje na Gorenjskem,
Dvorje, Glinje, Praprotna Polica, Pšata, Spodnji Brnik in Zalog pri
Cerkljah ter območje letališča Jožeta Pučnika. Načeloma je za večji
delež nezazidanih stavbnih zemljišč izkazan investicijski interes,
ponekod pa so zaznavni problemi, ki izhajajo iz lastniških razmerij.
Proste površine so tudi v večini preostalih naselij, vendar zaradi lege,
razdrobljenosti in drugih omejitvenih dejavnikov ne predstavljajo večjih
potencialov z vidika notranjega razvoja. |
(3) Izvedba delne prenove je predvidena na območju
opuščene opekarne in glinokopa v Češnjevku. Glinokop je že deloma
saniran oziroma samosaniran in spremenjen v ribnik s pripadajočimi
zelenimi površinami, kjer se razvijajo športnorekreacijske dejavnosti.
Na območju opekarne se bodo s prenovo razvijali programi vezani na
turizem (nastanitev, zdraviliški programi ipd.). |
(4) Delno se bodo prenavljala tudi jedra Cerkelj na
Gorenjskem (staro jedro in sekundarno središče v severnem delu naselja),
Spodnjega in Zgornjega Brnika ter Zaloga pri Cerkljah. Predvidena je
predvsem izboljšava prostorsko-oblikovalskih, funkcionalnih in
gospodarskih razmer v naseljih. Pri tem bo posebna pozornost dana
prenovi kulturne dediščine in druge stavbne dediščine, ki oblikuje
značilno podobo posameznih naselij ali širših območij. |
|
II/4.1.2. Širitve |
|
25.
člen |
(1) Postopno in sistematično se oblikuje fond
stavbnih zemljišč kot strateških razvojnih območij, pri čemer se
prednostno obravnavajo lokacije na območju letališča Jožeta Pučnika,
žičniškega centra Krvavec in posameznih središč. |
(2) Možnosti za razvoj se prednostno zagotavlja s
prenovo degradiranih območij ter intenziviranjem gradnje na prostih
površinah znotraj naselij. |
(3) Nova območja za pozidavo se v skladu s
potrebami in cilji prostorskega razvoja praviloma načrtujejo na
območjih, kjer je možno ustvariti primerno bivalno okolje ter
zagotavljati ustrezno opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo
(vključno s prometno dostopnostjo in bližino postajališč javnega
potniškega prometa), oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi. Pri tem je
potrebno v čim večji možni meri ohranjati pomembnejše vire, naravno
okolje in prepoznavno podobo naselij ter upoštevati značilnosti
obstoječe pozidave. |
(4) Širitve naselij za organizirano stanovanjsko
gradnjo, gradnjo družbene infrastrukture ter za oskrbne in storitvene
dejavnosti se prvenstveno določajo na območju središč in manjših
nosilnih naselij v lokalnem prostoru. Stanovanjska gradnja se umešča
tudi v druga strnjena naselja ter v podeželska območja v funkciji
ohranjanja poselitve. |
(5) Širitve za potrebe gospodarstva se načeloma
umeščajo v bližino obstoječih poslovnih in gospodarskih con (cona ob
letališču) ter na lokacije z ugodnimi prometnimi povezavami, ki so
odmaknjene od poseljenih območij (območje načrtovanega kompleksa centra
za ravnanje z lesom s kompatibilnimi poslovnimi, storitvenimi, obrtnimi
in proizvodnimi programi). Manjše širitve so možne tudi na obstoječih
lokacijah obrtnih in drugih podobnih dejavnosti v naseljih. Večje
kmetije se selijo iz naselbinskih jeder na robove kompleksov kmetijskih
zemljišč. |
(6) Turistična in pomembnejša športnorekreacijska
infrastruktura se prednostno umešča na območje Krvavca in Češnjevka
(vključno z območjem gradu Strmol). Ponudba se dopolnjuje tudi v sklopu
letališča Jožeta Pučnika in v okviru posameznih središč, točkovno pa
tudi na drugih lokacijah v občini. |
(7) Na območjih, ki so zaradi različnih omejitev v
prostoru manj primerna za gradnjo (neugodna konfiguracija terena,
ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ipd.), se stavbna
zemljišča vračajo v primarno (gozdno oziroma kmetijsko) rabo in
nadomeščajo na lokacijah, ki so bolj primerne za poselitev. |
|
II/4.1.3. Razvoj dejavnosti po naseljih |
|
II/4.1.3.1. Stanovanjska dejavnost |
|
26.
člen |
(1) Možnosti za razvoj se zagotavlja s prenovo
degradiranih območij in historičnih jeder ter intenziviranjem gradnje na
prostih površinah znotraj naselij na celotnem območju občine. |
(2) Nova območja stanovanjske gradnje se prednostno
usmerjajo v in ob območja strnjene pozidave (posamezna središča in
manjša nosilna naselja v lokalnem prostoru ter njihovo neposredno
okolico), kjer je možno zagotavljati višji nivo oskrbe in storitev in s
tem ustrezno kvaliteto bivanja (dostopnost družbene infrastrukture,
razvito omrežje javnega potniškega prometa, bližina osnovnih oskrbnih in
storitvenih dejavnosti, zelenih površin itn.). |
(3) Na območju hribovitega dela in manjših naselij
nižinskega dela se stanovanjska gradnja razvija predvsem individualno
(tudi v povezavi z razvojem kmetij) v funkciji ohranjanja poselitve. |
(4) Počitniška gradnja se kot dopolnitev
turističnih dejavnosti (izletniški turizem, turizem na podeželju)
usmerja v obstoječa počitniška naselja in druga območja s počitniško
gradnjo ter njihovo neposredno okolico na območju Krvavca. |
(5) V nižinskem delu se ob kompleksih kmetijskih
površin zagotavlja prostorske možnosti za preselitev kmetij iz
naselbinskih jeder. |
|
II/4.1.3.2. Poslovne in proizvodne dejavnosti |
|
27.
člen |
(1) Ohranja in razvija se gospodarska cona ob
letališču kot gospodarsko središče regijskega pomena. Prometne,
logistične, poslovne trgovske in proizvodne dejavnosti v sklopu cone se
dopolnjuje s kompatibilnimi turističnimi programi. |
(2) Sekundarni fokus poslovnih in proizvodnih
dejavnosti se oblikuje v sklopu centra za za ravnanje z lesom. |
(3) V manjšem obsegu se poslovne in proizvodne
dejavnosti umeščajo tudi v posamezna središča in manjša nosilna naselja
v lokalnem prostoru. |
(4) Na območju podeželskih naselij se razvijajo
obrtne dejavnosti manjšega merila (tudi kot dopolnilne dejavnosti na
kmetijah). |
(5) Kmetijska proizvodnja v urbaniziranih območjih
se načeloma omejuje, zato se zagotavlja ustrezne nadomestne lokacije za
razvoj perspektivnih kmetij. |
|
II/4.1.3.3. Centralne dejavnosti |
|
28.
člen |
(1) Osnovne oskrbne, storitvene in ostale centralne
dejavnosti se razporejajo v skladu z omrežjem središč kot je določeno v
poglavju II/2.2. tega odloka, s čimer se zagotavlja enakomerna
dostopnost centralnih (zlasti družbenih) dejavnosti na celotnem ozemlju
občine. |
(2) Ključne izobraževalne, zdravstvene, kulturne,
upravne in druge dejavnosti se ohranjajo in nadalje razvijajo v
občinskem središču. Prednostno se razvijajo vzgojni in izobraževalni
programi (zagotovitev novih kapacitet za šolo in vrtec), izboljšuje pa
se tudi omrežje kulturnih ustanov (v sklopu šolskega kompleksa) in
storitvenih dejavnosti. |
(3) Osnovne izobraževalne, kulturne, upravne in
druge dejavnosti se ohranjajo in nadalje razvijajo v Zalogu pri
Cerkljah. Prednostno se razvijajo vzgojni in izobraževalni programi
(zagotovitev novih kapacitet za vrtec). |
(4) V Šmartnem se zagotavljajo programi varstva
starejših občanov s spremljajočimi dejavnostmi. |
(5) Nadaljnji razvoj centralnih dejavnosti se
omogoča tudi v manjših nosilnih naseljih v lokalnem prostoru. |
(6) V ostalih naseljih se družbena infrastruktura
ohranja v obstoječem obsegu, spodbuja pa se nadaljnji razvoj oskrbnih in
storitvenih dejavnosti, zlasti v navezavi na razvoj turizma. |
(7) Razvoj centralnih dejavnosti se zagotavlja tudi
v sklopu gospodarske cone ob letališču (v navezavi na programe le-tega)
ter posameznih programskih fokusov na območju žičniškega centra Krvavec
(osnovna oskrba in storitve za potrebe turizma). |
|
II/4.1.3.4. Športnorekreacijske dejavnosti in
turizem |
|
29.
člen |
(1) Razvoj športnorekreacijskih dejavnosti na
območju občine se načrtuje na treh nivojih glede na pomen in velikost
gravitacijskega zaledja posameznih dejavnosti – regijskem (nacionalnem),
lokalnem (nivo občine, gravitacijskega zaledja posameznega središča
ipd.) in mikrolokalnem (nivo naselja, posamezne soseske ipd.). |
(2) Kot športnorekreacijski center nacionalnega
pomena se razvija žičniški center Krvavec. Obstoječa ponudba se
dopolnjuje z razširitvijo smučišč ter razvojem novih dejavnosti tako v
zimski kot tudi poletni sezoni. Razvoj območja je bolj podrobno
opredeljen v poglavju II/5.3. |
(3) Ohranja se mreža večjih športnih objektov, s
katero se zagotavlja ustrezno dostopnost do športnorekreacijskih
dejavnosti na območju občine (nogometno igrišče v Velesovem, kompleks
šole v Cerkljah na Gorenjskem). |
(4) Dopolnjuje se sistem manjših igrišč, parkov in
drugih zelenih rekreacijskih površin v okviru stanovanjskih sosesk ter
izobraževalnih in drugih javnih ustanov, s čimer se zagotavlja
enakomerna dostopnost tovrstnih površin na celotnem območju občine. |
(5) Posamezni športnorekreacijski objekti se
povezujejo med seboj in z odprtimi površinami (obvodni ambienti,
atraktivna krajina, izletniški cilji) preko sistema rekreacijskih poti. |
(6) Turistična ponudba se prednostno razvija na
območju Krvavca. Območje (žičniški center, turistična naselja Pod
Jezerci, Ravne, Sangrad, vasi pod Krvavcem, počitniška gradnja)
predstavlja jedrno območje za razvoj turizma. Obstoječa ponudba se krepi
zlasti z ureditvijo nastanitvenih kapacitet, s čimer se povečuje delež
stacionarnih gostov. Razvoj območja je podrobneje opredeljen v poglavju
II/5.3. tega odloka. |
(7) Razvoj turizma se načrtuje tudi v nižinskem
delu v sklopu gradu Strmol (protokolarni objekt), turističnega naselja
Češnjevek (ki se oblikuje z delno prenovo opuščenega glinokopa),
letališča (vključno z zagotavljanjem možnosti kratkotrajne nastanitve v
okoliških naseljih), Cerkelj na Gorenjskem in posameznih območij
naselbinske dediščine. |
(8) Na podeželju se razvija etnološki in ekološki
turizem v povezavi z rekreacijskim (izletniškim) turizmom. V turistično
ponudbo se vključujejo območja atraktivne naravne krajine, naselja z
atraktivno arhitekturno, etnološko in drugo dediščino,
športnorekreacijskimi in drugimi kompatibilnimi programi ter posamezne
kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi. |
(9) Športnorekreacijska in turistična ponudba se
razvijata v celovit sistem, ki povezuje naselja nižinskega dela z
atraktivno krajino in izletniškimi cilji v podeželskem, hribovitem in
goratem zaledju. |
|
II/4.1.4. Sanacija in prenova razpršene gradnje |
|
30.
člen |
(1) Značilnosti avtohtonega poselitvenega vzorca in
sistematično usmerjanje gradnje na območja obstoječih strnjenih naselij
sta v veliki meri pripomogla k temu, da se na ozemlju občine niso
oblikovala večja območja razpršene gradnje. Tudi v prihodnje ostaja
racionalna izraba prostora in s tem ohranitev značilne podobe krajine
ena izmed prednostnih usmeritev prostorskega razvoja občine. |
|
II/4.1.5. Območja razpršene poselitve |
|
31.
člen |
(1) Območja razpršene poselitve vključujejo območja
razloženih naselij, manjših zaselkov, samotnih kmetij, posameznih
domačij ali stavb in se pojavljajo predvsem v hribovitem delu. |
(2) Obstoječa območja razpršene poselitve se
ohranjajo in razvijajo s prenovo in minimalnimi širitvami za potrebe
ohranjanja primarnih dejavnosti, značilne poseljenosti območja in podobe
krajine, na območju Krvavca pa tudi za potrebe dopolnilnih turističnih
in športnorekreacijskih programov (zlasti kot dopolnilnih dejavnosti
kmetij). |
|
II/4.1.6. Urbanistično oblikovanje naselij |
|
32.
člen |
(1) Ohranja se kvalitetne tipološke značilnosti
arhitekturnega in urbanističnega oblikovanja ter prepoznavnost
občinskega prostora. |
(2) Glede na prostorske, oblikovne in funkcijske
značilnosti ter načrtovano intenziteto razvoja delimo občino na več
območij: |
(a) Kot območje intenzivnejšega razvoja poselitve
se opredeljuje območje Cerkelj na Gorenjskem (naselja Cerklje na
Gorenjskem, Dvorje in Grad). Ključne značilnosti in usmeritve za
urbanistično oblikovanje območja so: |
·
značilna obcestna in obulična zazidava z gručastimi jedri,
v katerih so pogosto dominante; |
·
pri oblikovanju naselbinskega tlorisa se upošteva osnovno
orientacijo prostora z osjo v smeri sever – jug (regionalna cesta); |
·
s širitvami in zapolnjevanjem vrzeli v stavbnem tkivu se
viša gostota zazidave; |
·
ohranja (Dvorje, Grad) in deloma prenavlja (Cerklje na
Gorenjskem) se vaška jedra, pri čemer je v jedru Cerkelj poudarek zlasti
na oblikovanju osrednjega trga; |
·
ohranjajo se osnovna razmerja v prostoru (silhueta
naselbinskega telesa), zlasti maksimalni višinski gabariti in dominante
s tipičnimi vedutami (cerkvi v Cerkljah na Gorenjskem in Gradu); |
·
območje ob Reki se oblikuje kot zelena os naselja; |
·
kjer je to možno oziroma smiselno, se ohranja podoba roba
naselja s kozolci, zelenimi in kmetijskimi površinami; |
·
kot zelena cezura med območjem Cerkelj na Gorenjskem in
okoliškimi vasmi (Pšenična Polica, Zgornji Brnik, Vašca, Češnjevek) se
ohranja pas kmetijskih površin. |
(b) Kot območje zmernega razvoja poselitve se
opredeljuje območje nižinskih vasi na robu Cerkljanskega polja ter
nižinskih vasi ob Reki (razen Cerkelj), pri čemer se razvoj (dolgoročno)
primarno usmerja na območje Zaloga pri Cerkljah kot sekundarnega centra
občine. Ključne značilnosti in usmeritve za urbanistično oblikovanje
tega območja so: |
·
značilne gručaste in razpotegnjene vasi (z gručastimi
jedri), izjemoma se pojavlja tudi obcestna in središčna pozidava, v
jedrih so pogosto dominante; |
·
s širitvami in zapolnjevanjem vrzeli v stavbnem tkivu se
viša gostota zazidave predvsem na območju Zaloga pri Cerkljah in Glinj; |
·
ohranja oziroma prenavlja (s poudarkom na jedrih z večjim
deležem kulturne dediščine kot so jedra Zaloga ter Spodnjega in
Zgornjega Brnika) se vaška jedra; |
·
ohranjajo se osnovna razmerja v prostoru (silhueta
naselbinskega telesa), zlasti maksimalni višinski gabariti in dominante
s tipičnimi vedutami (cerkve v Adergasu, Češnjevku, Lahovčah, Pšati,
Spodnjem in Zgornjem Brniku, Šmartnem, Trati pri Velesovem, Zalogu pri
Cerkljah ter območje gradu Strmol); |
·
kjer prostor to omogoča, se oblikujejo zelene površine ob
vodotokih (Reka, Pšata, Ušica); |
·
kjer je to možno oziroma smiselno, se ohranja podoba roba
naselja s kozolci, zelenimi in kmetijskimi površinami; |
·
ohranjajo in oblikujejo se pasovi kmetijskih površin kot
zelene cezure med posameznimi naselji (zlasti med naselji Glinje in
Šmartno, Dvorje in Češnjevek, Zgornji Brnik in Cerklje na Gorenjskem,
Lahovče in Vopovlje); |
·
ohranja se gozdnat reliefni rob ob naseljih na prehodu med
Cerkljanskim poljem in hribovitim delom občine. |
(c) Kot območja zmernega razvoja poselitve se
opredeljuje tudi območje hribovskih vasi (razen naselja Cerkljanska
Dobrava, Sidraž, Sveti Lenart, Viševca in Vrhovje, ki predstavljajo
območja ohranjanja poselitve) ter območja manjših nižinskih vasi sredi
Cerkljanskega polja. Ključne značilnosti in usmeritve za urbanistično
oblikovanje teh območij so: |
·
za osrednji del Cerkljanskega polja so značilne manjše
gručaste ravninske vasi, za hriboviti del pa razložene in gručaste vasi; |
·
ohranja se vaška jedra (s poudarkom na jedrih z večjim
deležem kulturne dediščine kot sta jedri Šenturške Gore in Stiške vasi); |
·
pri vedutno izpostavljenih vaseh na robu teras v
hribovitem delu se ohranjajo značilna prostorska razmerja (silhueta
naselbinskega telesa, dominante); |
·
ohranjajo se osnovna razmerja v prostoru, zlasti
maksimalni horizontalni in višinski gabariti ter dominante. |
(d) Kot posebne morfološke strukture z zahtevami
vezanimi na dejavnosti, ki se opravljajo v njihovem okviru, se
oblikujejo območja žičniškega centra Krvavec, letališča Jožeta Pučnika
in centra za ravnanje z lesom. Ključne značilnosti in usmeritve za
urbanistično oblikovanje teh območij so: |
·
ohranjajo in oblikujejo se zeleni varovalni robovi na
prehodu med poslovnimi in gospodarskimi conami ter naselji s
pripadajočim odprtim prostorom; |
·
vzdolž načrtovanih cest se, kjer je to možno oziroma
smiselno, ohranja oziroma oblikuje varovalni zeleni pas (protihrupna
zaščita, prometna varnost,...); |
·
merilo (horizontalni in vertikalni gabariti) in
oblikovanje novih objektov se prilagaja okolici, tako da se v čim večji
meri ohranjajo vedute na krajinske kvalitete v okolici; |
·
posebna pozornost se posveča ureditvi dostopov in
zagotovitvi ustreznega obsega površin za mirujoči promet. |
(e) Pri načrtovanju razpršene poselitve se
ohranjajo obstoječe arhitekturne kvalitete in upoštevajo značilnosti
tradicionalne strukture, zlasti glede razmerja med objekti in krajino
(umestitev, velikost ipd.). |
|
II/4.2. Usmeritve za razvoj v krajini |
|
II/4.2.1. Razvojna območja za posamezne
dejavnosti, ki so vezane na naravne vire |
|
II/4.2.1.1. Kmetijstvo |
|
33.
člen |
(1) Intenzivna pridelava se ohranja na območjih
strnjenih kompleksov kmetijskih zemljišč Cerkljanskega polja. Uvaja se
ustrezne spodbude in ukrepe za zmanjšanje emisij v podtalno vodo. Na
območju letališča se kmetijska raba prilagaja zahtevam in potrebam
zračnega prometa. |
(2)
Kmetijska dejavnost v hribovitem delu se primarno ohranja in razvija v
funkciji ohranjanja poselitve, značilne krajine ter oblikovanja
raznolikega nabora dejavnosti v prostoru (v povezavi s turizmom, športom
in rekreacijo kot dopolnilnimi dejavnostmi). Nadaljnji razvoj se usmerja
zlasti na območja z ugodnimi reliefnimi in talnimi razmerami, z ustrezno
osončenostjo ter dobro dostopnostjo. Spodbujajo se ekstenzivne oblike
kmetovanja, predvsem živinoreja s pašništvom, sadjarstvo (ohranjanje in
obnova travniških sadovnjakov) ipd. Poseben poudarek se posveča uvajanju
ustreznih spodbud in ukrepov za povečanje deleža ekološkega kmetovanja,
še posebej na območjih ohranjene narave. Na območju žičniškega centra
Krvavec se raba kmetijskih zemljišč prilagaja osnovni turistični oziroma
športnorekreacijski dejavnosti. |
(3)
Razvoj kmetijstva se spodbuja tudi z zagotavljanjem primernih možnosti
(lega, dostopnost, prostorske možnosti za razvoj ipd.) za preselitev
kmetij izven naselij ali na njihov rob, neposredno ob strnjena območja
kmetijskih zemljišč. |
|
II/4.2.1.2. Gozdarstvo |
|
34. člen |
(1) Zaradi sorazmerno velike gozdnatosti se v
hribovitem delu območja gozdov pretežno vzdržuje v obstoječem obsegu in
preprečuje zaraščanje in pogozdovanje kmetijskih površin. Pridobivanje
lesa se spodbuja povsod, kjer je to možno glede na naravne danosti in
hkrati ni v nasprotju z varstvom drugih virov, pri čemer se priporoča
čim bolj sonaravne oblike gospodarjenja z gozdom. Na območju žičniškega
centra Krvavec se raba gozdov prilagaja osnovni turistični oziroma
športnorekreacijski dejavnosti. |
(2) Območje gozda Olševek – Adergas se razvija v
okviru funkcije ohranjanja narave, v navezavi na naselja pa tudi s
primernimi ekstenzivnimi rekreacijskimi rabami. |
(3) Ravninske gozdove, skupine dreves ali posamična
drevesa v kmetijski krajini Cerkljanskega polja se kot pomembno prvino
biotske pestrosti in krajine v čim večji meri ohranja. Na območju
letališča se raba gozdov prilagaja zahtevam in potrebam zračnega
prometa. |
(4) Gozdove ob robovih naselij in vodotokih ter
druge gozdove, ki imajo pomembno ekološko, krajinsko, kulturno ali
rekreacijsko vlogo se v čim večji meri ohranja in povezuje z zelenimi
sistemi v naseljih in širšem prostoru s sonaravnimi oblikami
rekreacijske rabe. |
|
II/4.2.1.3. Vode |
|
35.
člen |
(1) Ohranja se obstoječa gospodarska raba voda. |
(2) Vodotoke in vodne površine se s primernimi
rabami, ki ohranjajo in nadgrajujejo njihov ekološki, krajinski in
doživljajski pomen, povezuje z zelenimi sistemi naselij in širših
območij. Obvodne poteze ob Reki in Pšati se uredi kot zeleno os naselij
z rekreacijskimi potmi in drugimi ureditvami na ključnih točkah (prehodi
– brvi, manjši športnorekreacijski objekti ipd.). |
(3) Ribniki v Češnjevku in Lahovčah se namenjajo
sonaravni rekreacijski in turistični rabi z ureditvijo rekreacijskih
poti, objektov za opazovanje ptic, ustreznih dostopov ipd. |
|
II/4.2.1.4. Prostočasne dejavnosti |
|
36.
člen |
(1) Turizem se v skladu z določili razdelka
II/4.1.3.4. tega odloka primarno razvija v okviru jedrnega območja
Krvavec, letališča in posameznih naselij. V krajini je vezan predvsem na
športnorekreacijsko ponudbo. |
(2) Športnorekreacijski programi se razvijajo v
celovit sistem, ki povezuje zelene površine urbaniziranih območij z
atraktivno krajino v neposredni okolici ter širše gledano z območjem
Krvavca in hribovitim zaledjem. |
(3) Na območju Krvavca kot jedrnega območja za
razvoj turističnih in športnorekreacijskih dejavnosti se zagotavlja
uravnotežen razvoj z vzpostavitvijo sistema programskih fokusov
(dostopnih, oskrbnih in turističnih točk) znotraj katerih se razporeja
posamezne dejavnosti žičniškega centra. Obstoječa športnorekreacijska
ponudba se dopolnjuje z razširitvijo smučišč ter razvojem novih
dejavnosti tako v zimski kot tudi poletni sezoni. Razvoj območja je bolj
podrobno opredeljen v poglavju II/5.3. tega odloka. |
(4) Ohranja in dopolnjuje se obstoječa mreža
tematskih in drugih poti (pešpoti, planinskih poti, kolesarskih stez,
jahalnih poti ipd.). |
(5) V hribovitem in gorskem zaledju se oblikujejo
manjši fokusi dejavnosti (planinski domovi, piknik prostori, različna
igrišča itn.) ob kolesarskih stezah, planinskih in drugih pešpoteh. |
|
II/4.2.1.5. Mineralne surovine |
|
37.
člen |
(1) Na območju občine se nahaja nekaj nelegalnih
kopov mineralnih surovin za gradbeništvo za potrebe krajevnih skupnosti
in nekaj nelegalnih kopov (opuščenih gramoznih jam) v nižinskem delu. Za
njih se predvidi ustrezne sanacijske ukrepe, brez izkoriščanja
mineralnih surovin, s katerimi se bo izvršila ustrezna renaturacija ob
upoštevanju specifike krajinskih značilnosti in mikroreliefa: |
·
nelegalni kop Grad (opuščen in deloma že saniran in
samosaniran; izvede se dokončna sanacija, brez izkoriščanja mineralnih
surovin, in nadgradnja turističnih kapacitet), |
·
nelegalni kopi karbonatnega grušča v dolini potoka Reke
(deloma opuščeni in v procesu dokončne samosanacije, prepuščajo se
procesu dokončne naravne samosanacije in renaturacije), |
·
nelegalni kopi (manjše gramoznice) na Cerkljanskem polju
(v celoti opuščene in sanirane oziroma samosanirane), |
·
nelegalni kop Češnjevek (opuščen in v celoti saniran
oziroma samosaniran in spremenjen v ribnik), |
·
nelegalni kop Ambrož pod Krvavcem (dopustna sanacija, brez
izkoriščanja mineralnih surovin), |
·
drugi manjši nelegalni kopi (večinoma v celoti
samosanirani, oziroma v procesu samosanacije). |
(2) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje
mineralnih surovin bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje
z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih
surovin (s podrobnejšo namensko rabo kot površino nadzemnega
pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega
prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo). |
(3) Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na
celotnem območju občine. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je
potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). |
|
II/4.2.2. Posebna območja, kjer se ohranjajo in
razvijajo prepoznavne |
kvalitete in vrednote prostora, pomembne z
vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti |
|
38.
člen |
(1) V skladu z določili razdelka II/2.4. se kot
območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora
opredeljujejo: |
(a) značilna podoba Cerkljanskega polja z
naslednjimi prepoznavnimi značilnostmi: |
·
prostorska razmerja med grajenimi strukturami in krajino
(vedutno izpostavljena strnjena ravninska naselja z dominantami, kozolci
in sadovnjaki na prehodu med naseljem in odprtim prostorom), |
·
ohranjena vaška jedra s številnimi objekti kulturne
dediščine (Cerklje, Zalog, Zgornji Brnik, Trata pri Velesovem in
Dvorje); |
(b) območje gradu Strmol z naslednjimi
prepoznavnimi značilnostmi: |
·
grad Strmol s pripadajočim parkom z ribniki, |
·
lega območja v prostoru (na robu Cerkljanskega polja) s
tipičnimi vedutami na grad; |
(c) kulturna krajina na območju Adergasa: |
·
ohranjanje značilnih prostorskih dominant in pogledov
nanje (samostan Velesovo, cerkev sv. Marjete na Trati); |
(d) območje hribovskih vasi z naslednjimi
prepoznavnimi značilnostmi: |
·
značilna podoba krajine v neposredni okolici vasi
(travniki, pašniki, sadovnjaki), |
·
prostorska razmerja med grajenimi strukturami in krajino
(vedutno izpostavljene vasi na robu terase – ponekod z dominantami), |
·
ohranjena vaška jedra s številnimi objekti kulturne
dediščine (Štefanja Gora in Stiška vas); |
(e) območja ohranjene narave (gozd Olševek –
Adergas) z naslednjimi prepoznavnimi značilnostmi: |
·
neokrnjeno naravno okolje s kvalitetnimi prvinami
ohranjene narave; |
·
značilna podoba naravne krajine. |
(2) Ohranjanje in razvoj prepoznavnih kvalitet se
zagotavlja predvsem z: |
·
ohranjanjem poseljenosti podeželskih območij in
spodbujanjem razvoja primarnih dejavnosti v obsegu, ki zagotavlja
ohranitev značilne podobe krajine, |
·
vključevanjem območij prepoznavnih kvalitet v turistično
ponudbo (s poudarkom na razvoju območja Krvavca), |
·
omejevanjem dejavnosti na območju posebnih naravnih
kvalitet (zagotovi se le minimalna rekreacijska infrastruktura), |
·
prenovo naselbinske in stavbne dediščine, |
·
ohranjanjem značilnih vedut v prostoru (z omejevanjem
pozidave v oseh pogledov). |
|
II/4.2.3. Območja za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, |
območja zaščite in reševanja |
|
39.
člen |
(1) V občini se nahajajo manjša območja
potencialnih naravnih nesreč. Glede na stopnjo ogroženosti je ozemlje
občine razdeljeno na tri območja: |
·
Kot območja z večjo stopnjo ogroženosti so ocenjena večja
poplavna območja ob Reki in Pšati, kjer možnost poplavljanja ogroža dele
naselij in najboljša kmetijska zemljišča. Poleg tega so z največjo
stopnjo ogroženosti ocenjena tudi območja severnega hribovitega dela, ki
jih močno ogrožajo plazovi. |
·
Kot območja s srednjo stopnjo ogroženosti so ocenjena
poseljena območja hribovitega dela, ki jih v manjši meri ogrožajo
plazovi (območja naselij Sidraž, Šenturška Gora, Sveti Lenart, Apno,
Ambrož pod Krvavcem, Ravne in Stiška vas). Poleg tega so s srednjo
stopnjo ogroženosti ocenjena tudi manjša poplavna območja v zgornjem
toku Reke in Pšate. |
·
Ostala območja občine so ocenjena kot območja z nizko
stopnjo ogroženosti, pri čemer pa je potrebno upoštevati, da predvsem na
ravninskem delu obstaja potresna nevarnost. |
(2) Kot
osnova za nadaljnji prostorski razvoj občine z vidika zagotavljanja
poplavne varnost so bile v okviru poplavne študije za večji del območja
občine izdelane karte poplavne nevarnosti in razredov poplavne
nevarnosti. |
(3)
Poplavna varnost na območju občine se bo predvidoma izboljševala z
naslednjimi večjimi ukrepi, ki so v tem odloku opredeljeni kot
dolgoročna strateška izhodišča za nadaljnji prostorski razvoj
(rezervacija prostora): |
·
zagotovitev zadrževanja poplavnih voda na Ušici
severozahodno od Vašce, |
·
zagotovitev zadrževanja poplavnih voda v naravni kotanji
jugovzhodno od Pšenične Police, |
·
ureditev suhega zadrževalnika Doblič, |
·
ohranitev/vzpostavitev koridorjev odvajanja poplavnih voda
vodotokov Reke in Pšate na Cerkljanskem polju med naselji: Cerklje,
Spodnjim in Zgornjim Brnikom, Vopovljami in Lahovčami ter Pšato,
Poženikom, Šmartnim, Glinjami in Zalogom. |
(4) Za zmanjšanje nevarnosti oziroma ogroženosti se
na poseljenih območjih in območjih gospodarskih dejavnosti predvidi
ustrezne preventivne in sanacijske ukrepe, ustrezno upravlja primarne
dejavnosti ter nadzoruje aktivnosti, ki lahko povzročijo naravne ali
druge nesreče. |
(5) Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih
dejavnosti, se praviloma prepušča naravni dinamiki. |
(6) Zaščita in reševanje na območju občine je
organizirana sledeče: |
(6.1) Prva medicinska pomoč je organizirana preko
osnovnega zdravstvenega varstva v splošni ambulanti v Cerkljah;
reševalci nujne medicinske pomoči morajo na to področje priti iz Kranja. |
(6.2) V primeru naravne nesreče so določene
naslednje: |
·
lokacije zasilnih prebivališč: osnovna šola v Cerkljah,
športna dvorana v Cerkljah in nogometni center v Velesovem; |
·
lokacije začasnih zbirališč prebivalcev ob umiku iz
zgradb: osnovna šola v Cerkljah, podružnična šola v Zalogu, samostan
Velesovo. |
(6.3) V primeru rušilnega potresa je takoj po
nesreči možno organizirati nastanitve prebivalcev pri osnovnih šolah v
Cerkljah in Zalogu in pri nogometnem centru v Velesovem; če osnovne šole
ob nesreči ne bi utrpele večjih poškodb, bi bilo možno tudi v njih
nastaniti ogrožene prebivalce, prav tako bi bile na razpolago dvorane
vaških in gasilskih domov. |
(6.4) V občini se v primeru naravnih katastrof
oziroma vojne aktivirajo površine predvidene za različne namene; za
pokop ljudi se aktivirajo proste površine ob pokopališču v Cerkljah, za
ruševine se aktivira odlagališče v Bistrici pri Naklem. |
(6.5) V primeru naravnih in drugih nesreč se
površine za pokop večjega števila živali zagotavljajo v bližini
kmetijske farme vzhodno od Zgornjega Brnika (na zemljišču s parc. št.
92, k.o. Cerklje), ob dogovoru s pristojno veterinarsko upravo se lahko
kadavre vozi tudi v ustrezno opremljene sežigalnice, oziroma se odvoz in
odstranitev izvaja po navodilih dežurnega inšpektorja VURS. |
(6.6) V občini ni deponije za odlaganje
kontaminiranih materialov. |
(7) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se
podrobneje opredeli v načrtih zaščite in reševanja ter drugih načrtih,
ki se izdelajo glede na oceno ogroženosti. |
|
II/4.2.4. Območja in objekti za potrebe obrambe |
|
40.
člen |
(1) Na območju občine Cerklje na Gorenjskem se
nahajajo naslednja območja za potrebe obrambe: |
·
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana: - območje izključne, -
območje možne izključne ter območje omejene in nadzorovane rabe; |
·
Krvavec – območje izključne, območje možne izključne ter
območje omejene in nadzorovane rabe; |
·
Ambrož pod Krvavcem – območje možne izključne rabe za
potrebe obrambe. |
|
II/4.3. Usmeritve za določitev namenske rabe
zemljišč |
|
41.
člen |
(1) Obstoječa stavbna zemljišča se praviloma
ohranjajo. Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev
prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in
razvoj v krajini. Nova stavbna zemljišča se zagotavljajo v skladu z
določili razdelka II/4.1.2. ter za potrebe izgradnje in rekonstrukcije
gospodarske javne infrastrukture. |
(2) Gozdna in kmetijska zemljišča se zmanjšujejo na
račun širitve stavbnih in drugih zemljišč. Nova kmetijska ali gozdna
zemljišča se določajo predvsem v primeru sprememb primarne (kmetijske
ali gozdne) rabe kadar gre za uskladitev z evidenco dejanske rabe v
prostoru, ki jo vodi pristojno ministrstvo, ali v primeru izvzemov
stavbnih zemljišč. |
(3) Vodna zemljišča se določajo v skladu s področno
zakonodajo. |
|
II/4.4. Usmeritve za določitev prostorskih
izvedbenih pogojev |
|
42.
člen |
(1) Z vidika naravnih in ustvarjenih danosti se
območje občine deli na dve makroobmočji, ti pa nadalje na šest
podobmočij. Izhodišča za delitev so opredeljena v prvih poglavjih
strateškega dela, ključne značilnosti in razvojne usmeritve, ki jih je
potrebno upoštevati pri določitvi prostorskih izvedbenih pogojev pa so
podane tudi v Preglednici 4. |
(2) Osnovno delitev prostora občine na makroobmočja
in podobmočja se upošteva pri določitvi enot urejanja prostora in
prostorskih izvedbenih pogojev. Glede na podrobnost prostorskih
izvedbenih pogojev je ob smiselni uporabi usmeritev iz tega člena
makroobmočja in podobmočja možno tudi združevati ali še nadalje deliti
na manjše zaključene enote. |
(3) Pri določitvi enot urejanja prostora in
prostorskih izvedbenih pogojev je potrebno upoštevati tudi tipološke
značilnosti grajene strukture in zagotoviti ohranitev kvalitetnih prvin
urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja. |
(4) Prostorski izvedbeni pogoji, zlasti tisti, ki
se nanašajo na namembnost in vrste posegov v prostor, oblikovanje
objektov in priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo naj
temeljijo na osnovnih značilnostih prostora določenih po posameznih
makroobmočjih in podobmočjih. |
|
Preglednica 4: Členitev prostora
na makroenote z osnovnimi značilnostmi |
|
|
|
makroenota / podenota |
značilnosti |
prepoznavne kvalitete |
prevladujoče dejavnosti |
razvoj
infrastrukture |
(a) nižinski del / (a1) naselja nižinskega
dela |
delno urbanizirano območje vodilnega naselja
v občini (strnjena aglomeracija naselij Cerklje, Dvorje in
Grad), obcestne in gručaste ravninske vasi |
značilna krajina Cerkljanskega polja;
območje gradu Strmol |
poselitev (bivanje, centralne dejavnosti,
turizem, šport in rekreacija, kmetijstvo, poslovne in manjše
proizvodne dejavnosti) |
(izboljšanje elektro in vodovodnega omrežja,
izgradnja kanalizacijskega omrežja, plinifikacija) |
(a) nižinski del /(a2) letališče Jožeta
Pučnika |
letališka infrastruktura (vzletno
pristajalne steze in pripadajoče manevrske površine), terminali,
spremljajoči programi |
/ |
promet in logistika, centralne, poslovne in
proizvodne dejavnosti, turizem |
(izboljšanje elektro in vodovodnega omrežja,
izgradnja kanalizacijskega omrežja, plinifikacija) |
(a) nižinski del / (a3) Cerkljansko polje |
kompleks strnjenih kmetijskih zemljišč;
izjemoma manjše nižinske vasi; center za ravnanje z lesom |
značilna krajina Cerkljanskega polja |
intenzivno kmetijstvo, rekreacija v naravi,
bivanje, poslovne in proizvodne dejavnosti |
(izboljšanje elektro in vodovodnega omrežja,
izgradnja kanalizacijskega omrežja) |
(b) hriboviti del /(b1) območje Krvavca /
(b1-1) žičniški center Krvavec |
infrastruktura vezana na zimske športe
(smučišča, žičnice itn.), turistični in počitniški objekti |
/ |
šport in rekreacija, turizem, kmetijstvo in
gozdarstvo |
(izboljšanje elektro in vodovodnega omrežja,
deloma izgradnja kanalizacijskega omrežja) |
(b) hriboviti del / (b1) območje Krvavca /
(b1-2) vasi pod Krvavcem |
pretežno poseljena reliefno razgibana južna
pobočja Krvavca; razložene in gručaste hribovske vasi, ki jih
obkrožajo ekstenzivno izrabljena kmetijska zemljišča |
območje hribovskih vasi |
sonaravno (ekološko) kmetijstvo, gozdarstvo,
rekreacija v naravi, poselitev (stanovanja, kmetijstvo, turizem,
šport in rekreacija) dejavnosti s spremljajočimi programi |
(izboljšanje elektro in vodovodnega omrežja,
deloma izgradnja kanalizacijskega omrežja) |
(b) hriboviti del / (b2) pobočja hribovitega
dela |
pretežno gozdnata reliefno razgibana južna
pobočja Krvavca; posamezni zaselki |
gozd Olševek - Adergas |
sonaravno (ekološko) kmetijstvo, gozdarstvo,
rekreacija v naravi, poselitev (stanovanja, kmetijstvo, turizem,
šport in rekreacija) |
(izboljšanje elektro in vodovodnega omrežja,
deloma izgradnja kanalizacijskega omrežja) |
|
II/5. Koncepti prostorskega razvoja pomembnejših
naselij in območij |
|
II/5.1. Cerklje na Gorenjskem |
|
43.
člen |
(1) Naselje Cerklje na Gorenjskem se skupaj s
prostorsko in funkcionalno povezanima naseljema Dvorje in Grad razvija
kot pomembnejše lokalno (občinsko) središče. V naselju se ohranjajo in
prednostno razvijajo družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti, ohranja
pa se tudi manjše gospodarske dejavnosti, ki so že prisotne na območju.
Poseben poudarek se posveča zagotavljanju ustrezne ponudbe na področju
vzgoje, varstva, izobraževanja, kulture in sociale ter uvajanju
turističnih programov v navezavi na ponudbo zimskošportnega središča
Krvavec in letališča, zagotavlja pa se tudi zadostne kapacitete za
stanovanjsko gradnjo. |
(2) Prometno omrežje in omrežje javnega
potniškega prometa |
(2.1) Primarno prometno os na območju sestavljata
regionalni cesti RIII 639 Ljubljana – Cerklje in RIII 922 Cerklje –
žičnica Krvavec. Prometnica poteka v smeri sever – jug. Območje povezuje
tako z območjem Krvavca kot tudi glavno cesto GII 104 Kranj – Ljubljana
in posredno širšim regionalnim prostorom. Na regionalni cesti se
navezuje osnovna prometna mreža, ki jo predstavlja serija prečnih
povezovalnih cest (potekajo v smeri vzhod – zahod) in manjša vzdolžna
povezava na zahodnem robu Cerkelj na Gorenjskem. |
(2.2) Načrtuje se posodobitev prometnega omrežja z
rekonstrukcijo in dograditvijo vseh večjih prometnic na območju, pri
čemer se posebna pozornost posveča ureditvi pomembnejših prometnih
križišč regionalnih cest s prečnimi povezavami. Uredi se tudi ustrezne
navezave na načrtovane površine za gradnjo. |
(2.3) Načrtuje se izgradnja novih kapacitet za
mirujoči promet vključno z možnostjo umestitve garažnih hiš, ki bi se
lahko uporabile tudi za potrebe zimskošportnega središča Krvavec. |
(2.4) V okviru rekonstrukcije cest se zagotavlja
ustrezne koridorje za ureditev kolesarskih stez in pešpoti. Le-te se
oblikuje v celovit sistem, ki med seboj povezuje zeleno os ob Reki,
fokuse športnorekreacijskih dejavnosti, središčna območja in
stanovanjske soseske v zaledju ter območja atraktivne krajine v
neposredni okolici naselij. |
(2.5) Javni potniški promet na območju je
organiziran v sklopu primestnega prometa Ljubljane in Kranja. Območje
povezuje s Kranjem, Ljubljano, letališčem Jožeta Pučnika ter drugimi
izobraževalnimi in zaposlitvenimi središči. V času turistične sezone
Krvavca se dodatno vzpostavlja turistična povezava javnega potniškega
prometa iz smeri Ljubljane ter interna turistična povezava Cerklje –
spodnja postaja žičnice Krvavec oziroma Cerklje – Apno – Jezerca. |
(3) Druga gospodarska javna infrastruktura |
(3.1) Načrtuje se prenova vodovodnega omrežja. |
(3.2) Načrtuje se dograditev kanalizacijskega
omrežja (deloma je že zgrajeno) z izvedbo ločenega sistema. Omrežje je
priključeno na sistem s centralno čistilno napravo v Domžalah. |
(3.3) Prenavlja in dograjuje se elektroenergetsko
omrežje. |
(3.4) Načrtuje se dograditev plinovodnega omrežja,
spodbuja pa se tudi rabo obnovljivih virov energije. |
(3.5) V Cerkljah je zgrajen zbirni center za ločeno
zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij in kosovnih
odpadkov ter večje število ekoloških otokov. |
(3.6) Predvidena je širitev pokopališča. |
(4) Razporeditev dejavnosti |
(4.1) Glede na morfološke, tipološke in funkcijske
značilnosti je območje v grobem razdeljeno na dve večji enoti: |
·
osrednjo prostorsko os sever – jug, ob kateri so nanizana
naselbinska jedra in drugi fokusi dejavnosti, |
·
pretežno stanovanjske površine na robu naselja. |
(4.2) Kot
primarni fokus dejavnosti se ohranja in razvija staro jedro Cerkelj na
Gorenjskem, v katerega so umeščene vsa pomembnejša družbena
infrastruktura ter ključne storitvene in oskrbne dejavnosti, ki služijo
celotnemu občinskemu prostoru. Osrednji trg ob cerkvi se funkcijsko
prenavlja z uvedbo novih upravnih, poslovnih in drugih centralnih
dejavnosti. Ob osnovni šoli se s širitvijo in zapolnitvijo obstoječih
površin oblikuje izobraževalni in kulturni center. Ob zadružnem domu se
oblikuje poslovno trgovski center. |
(4.3) S prenovo degradiranega območja in
zapolnitvijo prostih površin v osrednjem delu območja med Cerkljami na
Gorenjskem, Gradom in Dvorjami se oblikuje sekundarno središče s
trgovskimi, poslovnimi, stanovanjskimi, turističnimi in
športnorekreacijskimi programi. |
(4.4) S posameznimi širitvami na robu naselja se
zagotavljajo površine za kmetijsko proizvodnjo. |
(4.5) Z vnosom novih centralnih dejavnosti se
ohranja in krepi pomen jedra Grada. |
(4.6) Večji športnorekreacijski fokusi se
oblikujejo na območju šole in na območju sekundarnega središča med
Cerkljami in Dvorjami. |
(4.7) Preostala območja predstavljajo pretežno
stanovanjske površine (ki se v starih delih naselij prepletajo s
kmetijskimi gospodarstvi). Razvoj se zagotavlja z zapolnitvijo
obstoječih prostih površin in zaokrožitvami oziroma širitvami robnih
območij pretežno na zahodnem robu aglomeracije. V sklopu sekundarnega
središča se zagotavlja površine za organizirano stanovanjsko gradnjo. |
(5) Urbanistično oblikovanje naselja |
(5.1) V pretežno izgrajenih območjih se vzpostavlja
kontinuiteta urbanističnega oblikovanja, tako da se novi posegi
prilagajajo kvalitetnim elementom obstoječe pozidave, območja oblikovnih
degradacij (nezadostno izkoriščena in opuščena območja, območja
stihijske urbanizacije na robu naselij) pa se ustrezno sanirajo. |
(5.2) Kvalitetna arhitekturna in urbanistična
dediščina (stara naselbinska jedra vseh treh naselij) se ohranja in
ustrezno prezentira. |
(5.3) Ohranja se obstoječe dominante in se jih
dopolnjuje z novimi poudarki na ključnih lokacijah. Ceste naj se usmerja
tako, da se z njih odpirajo pogledi proti dominantam (naravnim in
ustvarjenim). |
(5.4) Prostor ob Reki se oblikuje kot celovita
zelena poteza, ki deluje kot povezovalni element celotnega območja. |
(5.5) Posebna pozornost se posveča oblikovanju
vizualno izpostavljenih predelov. Robove območja je potrebno skrbno
oblikovati oziroma z intenzivno ozelenitvijo ali drobnejšo pozidavo
vzpostaviti prehod med naselbinsko strukturo in krajino. |
(5.6) Odprte javne prostore (trgi pri cerkvah,
površine ob šoli, zelenice itn.) ter parkovne ureditve se ohranja,
ustrezno prenavlja, dopolnjuje ter medsebojno povezuje. Ustrezen obseg
in enakomerno dostopnost javnih (trgi) ter zelenih površin (otroška in
druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene
zelene površine) se zagotavlja tudi v okviru notranjega razvoja
(sanacije degradiranih urbanih območij) in širitev. |
(5.7) Ohranja se zelene cezure (pretežno kmetijske
površine) med območjem in sosednjimi naselji (Pšata, Pšenična Polica,
Zgornji Brnik, Vašca, Češnjevek) ter zelene zajede, ki jih predstavljajo
Kozji in Grajski hrib ter vodni in obvodni prostor Reke. |
(5.8) Kjer prostorske možnosti to dopuščajo, se ob
prometnicah oblikujejo pasovi linijske vegetacije. |
(6) Zeleni sistem |
(6.1) Kot osrednja poteza zelenega sistema, ki
povezuje celotno območje se oblikuje prostor ob Reki. Obvodni prostor
zelene poteze se opremi z minimalno rekreacijsko infrastrukturo
(pešpoti, kolesarske steze, dostopi do vode ipd.). Posebna pozornost se
posveča ureditvi peš in kolesarskih povezav do drugih zelenih in javnih
odprtih površin na območju. |
(6.2) Poleg večjih športnorekreacijskih objektov iz
točke (4.6) tega člena se v zeleni sistem vključuje tudi manjša športna
in druga igrišča. Sistem igrišč se ohranja in dopolnjuje tako, da se
zagotavlja enakomerna dostopnost do javnih športnorekreacijskih površin
na celotnem območju. |
(6.4) Ohranja in dopolnjuje se odprte javne
prostore (trgi, površine ob šoli ipd.). |
(6.5) Kot pomemben mikroelement zelenega sistema se
ohranja in na novo ureja odprte poljavne površine v stanovanjskih
soseskah in ozelenjene parkirne površine. |
(6.6) V zeleni sistem se vključuje tudi zelene
poteze iz točk (5.7) in (5.8) tega člena. |
|
II/5.2. Letališče Jožeta Pučnika |
|
44.
člen |
(1) Območje letališča Jožeta Pučnika se
razvija kot prometno vozlišče mednarodnega pomena, prometni terminal in
eno izmed pomembnejših gospodarskih središč regije. |
(2) Prometno omrežje in omrežje javnega
potniškega prometa |
(2.1) Območje letališča se napaja z glavne ceste
GII 104 Kranj – Ljubljana. Da bi se zagotovila ustrezna prometna
organizacija območja, se načrtuje prestavitev trase glavne ceste na
severni rob območja, dolgoročno pa tudi njena razširitev za dodatni
vozni pas. Ob prestavitvi in rekonstrukciji ceste je predvidena ureditev
treh krožišč (rekonstrukcija obstoječega križišča in ureditev dveh
novih), ki bodo zagotavljala enakomeren dostop do vseh ključnih območij
letališča (potniški in tovorni terminal, območje splošnega letalstva,
poslovna in gospodarska cona). |
(2.2.) Notranji prometni sistem območja se oblikuje
kot ortogonalna cestna mreža s primarno prometnico, ki poteka vzdolž
celotnega območja letališča do križišča z regionalno cesto RIII 639
Ljubljana – Cerklje. Dolgoročno je primarno letališko prometnico v
podaljšku možno povezati tudi z regionalno cesto RII 413 Žeje - Vodice
oziroma načrtovano glavno cesto Želodnik – Vodice. |
(2.3) Uredita se nova železniška povezava na
relaciji Ljubljana – letališče Jožeta Pučnika – Kranj – Jesenice ter
nova krožna povezava Ljubljana – letališče Jožeta Pučnika – Kranj –
Ljubljana. Na območju letališča se obe prometnici združita v enoten
koridor s skupno železniško postajo (predvidoma podzemno) v bližini
terminala. Način umeščanja železniškega prometa v prostor je razviden iz
poglavja II/3.1.3. Železniško omrežje. |
(2.4) Zagotovi se sistem površin za mirujoči promet
za avtobuse in osebna vozila (za potrebe potnikov in zaposlenih na
letališču) z zunanjimi parkirnimi površinami in omrežjem garažnih hiš.
Ob terminalu se uredi postajališče za taksije ter odlaganje in
sprejemanje potnikov. |
(2.5) Z ureditvijo železniške postaje bo letališče
postalo eno izmed najpomembnejših prometnih vozlišč za javni potniški
promet v regiji. Razvoj javnega potniškega prometa se zagotavlja zlasti
z vidika povezave letališča z državnim in regijskim središčem. |
(3) Druga gospodarska javna infrastruktura |
(3.1) Predvidena je prenova vodovodnega omrežja. |
(3.2) Načrtuje se prenova kanalizacijskega omrežja.
Omrežje se z izgradnjo nove črpalne postaje ob obstoječi čistilni
napravi in povezovalnega voda priključi na kanalizacijsko omrežje občine
in posredno na centralno čistilno napravo Domžale. |
(3.3) Predvidena je izgradnja novega priključnega
110 kV elektrovoda in pripadajoče razdelilne transformatorske postaje
ter sistema manjših transformatorskih postaj, s katerimi se bo
zagotavljalo ustrezno pokritost celotnega območja. |
(3.4) Načrtuje se izgradnja plinovodnega omrežja,
spodbuja pa se tudi rabo obnovljivih virov energije. |
(4) Razporeditev dejavnosti |
(4.1) Območje letališča se glede na osnovne
značilnosti, prometnotehnične in funkcijske zahteve ter razvojne
usmeritve v osnovi deli na zemeljski in zračni del ter cono ob
letališču. |
(4.2) Zračni del vključuje območje
vzletno-pristajalne steze s pripadajočimi voznimi, povezovalnimi in
drugimi stezami, letališkimi ploščadmi ter pripadajočimi površinami.
Načrtuje se razširitev in dograditev letaliških ploščadi, preureditev in
dograditev voznih ter povezovalnih stez. Površine za razvoj se
zagotavljajo v okviru obstoječih kapacitet letališča. Območje ob
vzletno-pristajalni stezi se nameni dolgoročni rezervaciji prostora za
razvoj letaliških dejavnosti. |
(4.3) Zemeljski del predstavlja vsebinsko jedro
programov letaliških in obletaliških dejavnosti ter vključuje območja
terminalov, hangarjev, servisnih objektov ter drugih pripadajočih
objektov in površin. Načrtovan je fazni razvoj območja, pri čemer se
prvenstveno zagotavlja boljša izkoriščenost in kvalitetnejša raba
praznih in slabše izkoriščenih zemljišč. Načrtuje se povečanje tovornega
terminala in ureditev tovornega središča, oblikovanje centraliziranega
območja za tehnične in vzdrževalne službe, razvoj centra splošnega
letalstva z zagotovitvijo novih kapacitet ter dopolnitev ponudbe
letališča z logističnimi in poslovnimi dejavnostmi. Površine za razvoj
se zagotavljajo s širitvijo območja na severozahod in jugovzhod. |
(4.4) Območje gospodarske cone ob letališču se
navezuje neposredno na načrtovane in razširjene programe potniških
terminalov. V sklopu cone se uredijo poslovno trgovsko središče,
poslovno upravni programi s parkirišči, hotelski kompleks in proizvodno
ekonomski programi. Površine za razvoj cone se zagotavlja v sklopu
obstoječih kapacitet in s širitvijo proti jugovzhodu. |
(5) Urbanistično in krajinsko oblikovanje |
(5.1) V pretežno izgrajenih območjih se vzpostavlja
kontinuiteta urbanističnega oblikovanja, tako da se novi posegi
prilagajajo kvalitetnim elementom obstoječe pozidave, območja oblikovnih
degradacij (nezadostno izkoriščena in opuščena območja) pa se ustrezno
sanirajo. |
(5.2) Kjer prostorske možnosti to dopuščajo, se ob
prometnicah oblikujejo pasovi linijske vegetacije. |
(5.3) Posebna pozornost se posveča oblikovanju
vizualno izpostavljenih predelov – robove območja je potrebno skrbno
oblikovati oziroma z intenzivno ozelenitvijo ali drobnejšo pozidavo
vzpostaviti prehod med območjem in okoliško krajino. |
(5.4) Zaradi varnosti zračnega prometa je potrebno
upoštevati višinske omejitve, ki izhajajo iz tehničnih značilnosti
letališča. |
|
II/5.3. Žičniški center Krvavec |
|
45.
člen |
(1) Žičniški center Krvavec se razvija kot eden
izmed največjih in najperspektivnejših tovrstnih centrov v državi.
Njegova vloga in pomen se krepita z nadgradnjo športnorekreacijskih
dejavnosti (s poudarkom na letnih športih in rekreaciji) ter
vzpostavitvijo celovite turistične ponudbe. |
(2) Prometno omrežje in omrežje javnega
potniškega prometa |
(2.1) Celovita ureditev prometnega sistema z
razvejanim omrežjem dostopnih točk, v okviru katerih se zagotavlja tudi
parkirna mesta (obstoječi obseg ne zadostuje) in ustrezne povezave z
javnim potniškim prometom, predstavlja težišče zasnove prostorskega
razvoja območja Krvavca. Z razpršenim dostopom do različnih kompleksov
smučarskih prog se omogoča prihod obiskovalcev iz različnih smeri, s
čimer se zmanjšujejo zastoji v bližini dostopnih žičnic. |
(2.2) Zadovoljivo dostopnost se zagotovi predvsem v
naslednjih smereh: |
·
(Brnik –) Cerklje na Gorenjskem – Zanjivc – Gospinca
(obstoječa regionalna cesta in krožno kabinska žičnica) dolgoročno pa se
lahko preveri tudi možnost alternativnega dostopa preko Možjance
(obstoječa lokalna cesta ter načrtovani žičnici med Štefanjo Goro in
Gospinco); |
·
(Brnik – ) Cerklje na Gorenjskem – Ravne – Ambrož pod
Krvavcem – Jezerca (rekonstruirana lokalna cesta z novim sistemom
žičniških povezav Jezerca – Kržišče – Kriška planina); |
·
dolgoročno se lahko preveri tudi možnost dostopanja iz
smeri: (Avstrija –) Jezersko – Kokra oziroma (Kranj– ) Preddvor – Kokra
(obstoječa regionalna cesta in načrtovana krožno kabinska žičnica Kokra
–Gospinca ali Kokra – Tiha dolina) ter (Ljubljana –) Kamnik – Bistričica
(rekonstruirana lokalna cesta z novo dostopno žičnico Bistričica –
Kržišče). |
(2.3) Območje žičniškega centra se načeloma zapre
za ves cestni promet z izjemo oskrbe, ki se izvaja prek servisne ceste
Gospinca – Tiha dolina – Veliki Zvoh. |
(2.4) Sistem mirujočega prometa se posodablja in
nadgrajuje vzporedno z ureditvijo dostopnih točk. V Zanjivcu je
načrtovana razširitev parkirišč in izgradnja garažne hiše. Na Jezercih
se parkirišča uredi na dveh lokacijah, in sicer pod planino ob lokalni
cesti ter v sklopu oskrbnega centra Pod Jezerci. Možnost ureditve
parkirišč se načrtuje tudi ob izteku načrtovane žičnice na Štefanjo Goro
(Zanjivc – Šefanja Gora). Dolgoročno se lahko (hkrati s potencialno
možno umestitvijo žičniške infrastrukture) preveri tudi možnost ureditve
parkirišč in garažnih hiš v okviru dostopnih točk v dolini Kokre, v
dolini Bistričice in na uravnanem delu grebena Trdovnik med Kriško
planino in Gospinco. V območjih vseh dostopnih točk se uredi
postajališča za avtobuse. |
(2.5) Predvidena je ureditev parkirišč s prestopi
na avtobuse v Cerkljah na Gorenjskem, Preddvoru, Ravnah, ob Sangradu,
med Sangradom in Zanjivcem ter v okviru terminalov RTC Krvavec v
Ljubljani in Kranju. |
(2.6) Javni potniški promet na območju je
organiziran v sklopu primestnega prometa Ljubljane in Kranja. V času
turistične sezone se dodatno vzpostavlja turistična povezava iz smeri
Ljubljane ter interna turistična povezava Cerklje na Gorenjskem –
spodnja postaja žičnice Krvavec oziroma Cerklje na Gorenjskem – Apno –
Jezerca. |
(2.7) Žičniške povezave so bolj podrobno opisane v
točki (4) tega člena. |
(3) Druga gospodarska javna infrastruktura |
(3.1) Predvidena je prenova obstoječega vodovodnega
sistema, ki oskrbuje območje Gospince, Tihe doline, Doma na Krvavcu in
delno Kriške planine. Načrtuje se ureditev novega omrežja, ki bo
pokrivalo preostalo območje Kriške planine in območje planine Jezerca.
Dolgoročno je možna tudi povezava obeh omrežij. |
(3.2) Območje žičniškega centra Krvavec nima
urejenega celostnega čiščenja komunalnih odpadnih vod. Večji objekti
imajo lokalne čistilne naprave z iztoki v ponikovalnice, na Kriški
planini pa je postavljena začasna mehansko-biološka čistilna naprava.
Glede na razdrobljenost posameznih izvorov odpadne komunalne vode in, da
bi se preprečilo možno onesnaženje številnih vodnih virov, je na območju
načrtovana gradnja kanalizacijskega omrežja od območja RTC Krvavec do
načrtovanega kanalizacijskega omrežja v nižinskem delu občine (ta se
nadalje navezuje na kanalizacijski sistem centralne čistilne naprave v
Domžalah). |
(3.3) Na območju je zaradi varstva vodnih virov
prepovedano ogrevanje z naftnimi derivati. Nadaljnji razvoj turizma,
športa in rekreacije ter predvidena večja poraba električne energije za
ogrevanje zahtevata razširitve ter ojačitve obstoječih in izgradnjo
novih transformatorskih postaj, ojačitve obstoječih in izgradnjo novih
vodov ter variantno tudi zagotovitev alternativnih virov energije. |
(3.4) Na celotnem območju je predvidena dograditev
infrastrukture za zasneževanje smučišč s tehničnim snegom. Zadostne
kapacitete vode se zagotavljajo z ureditvijo sistema akumulacijskih
bazenov in črpališč. Tehnološka voda za izdelavo tehničnega snega se
pridobiva predvsem s črpanjem vode iz Kokre v sistem akumulacijskih
bazenov. Dodatna vira vode predstavljajo padavinske vode in višek
sanitarne vode iz vodnega zajetja Brezoviški graben. |
(4) Razvoj žičniške infrastrukture in smučišč |
(4.1) Kjer prostorske možnosti to dopuščajo, se
žičniška infrastruktura zaradi racionalne izrabe prostora in ekonomske
učinkovitosti razvija vzporedno s smučišči. |
(4.2) Potencialne lokacije za širitev žičniške
infrastrukture so bile vrednotene na podlagi različnih kriterijev – med
drugim so bili upoštevani nadmorska višina, padavine, osončenje, možnost
umetnega zasneževanja, vzdolžni in prečni naklon terena, dostopnost,
dolžina prog ter prostorske in varstvene omejitve. Izbrane so bile tri
najprimernejše lokacije, ki so predstavljene po prioritetah razvoja
glede na načrtovani časovni okvir realizacije, se pravi od kratkoročnih
do dolgoročnih načrtov širitve: |
1. kompleks Jezerca – Kriška planina med Kriško
planino, Kržiščem in Jezerci; |
2. kompleks Davovec med dolino Kokre, Gospinco
(Tiho dolino), Zanjivcem in Štefanjo Goro (dolgoročno); |
3. kompleks Bistričica med dolino Bistričice in
Kržiščem (dolgoročno). |
(4.3) V kompleksu Jezerca-Kriška planina je
predvidena širitev obstoječih prog ter ureditev nove proge s Kržišča do
planine Jezerca (oziroma območja pod Jezerci) kot nove dostopne točke za
Krvavec. Obstoječi vlečnici Kriška planina – Kržišče se nadomesti z novo
šestsedežnico. |
(4.4) Na južni strani grebena Davovec je predvidena
ureditev proge Gospinca– Štefanja gora, od katere se bo odcepila proga
do Zanjivca. Na območju se načrtuje umestitev žičnice med Zanjivcem in
Štefanjo Goro, dolgoročno pa še možnost izgradnje dveh novih žičnic in
sicer prve od Štefanje Gore do Davovca in druge od Davovca do Gospince.
Na kokrško stran sedla (v občini Preddvor) je možna ureditev proge
Gospinca – Kokra z novo dostopno točko v dolini Kokre. |
(4.5) V jugovzhodnem delu območja je možno
(dolgoročno) urediti novo dostopno točko iz smeri občine Kamnik (dolina
Bistričice), ki se z obstoječim žičniškim sistemom poveže preko Kržišča.
V tem delu se uredi samo nova dostopna žičnica (možni sta dve varianti),
medtem ko širitev prog zaradi prevelikih strmin in erozijsko aktivnega
pobočja ni predvidena. |
(4.6) Nova smučišča je potrebno načrtovati v
sodelovanju s pristojnim zavodom za varstvo narave in pristojnim zavodom
za gozdove. |
(5) Razporeditev dejavnosti |
(5.1) Glede na obstoječe in načrtovane kapacitete
žičniške infrastrukture in smučarskih prog se razvija ustrezno servisno
infrastrukturo in oskrbne dejavnosti. Hkrati je potrebno razširiti tudi
drugo turistično ponudbo, zlasti nastanitvene kapacitete. Razvoj
turistične infrastrukture in spremljajočih dejavnosti se načeloma
spodbuja na celotnem območju Krvavca, hkrati pa se neposredno na območju
žičniškega centra oblikuje posamezne programske fokuse kot nosilce
razvoja: |
·
Gospinca ostaja osrednji sprejemni center za celotno
območje. V njegovem okviru se nadgrajujejo oskrbne in servisne
(gostinska oskrba, oskrbno storitvena ponudba, upravno tehnični in
infrastrukturni servis) dejavnosti ter povečajo nočitvene kapacitete
(apartmaji in hotelske sobe). |
·
Sekundarni sprejemni center z upravo in tehničnim servisom
ter dodatno oskrbo za obiskovalce se uredi v okviru nove dostopne točke
pod planino Jezerca. Na območju se vzpostavi tudi nova turistična
infrastruktura (apartmajski in hotelski kompleks, druge gostinske
dejavnosti). |
·
Kot turistični točki se ohranjata in razvijata območji
Tihe doline in Doma na Krvavcu. S prenovo obstoječih objektov se
izboljšuje in delno razširja (vključno z nastanitvenimi kapacitetami)
gostinska ponudba. |
·
Kot oskrbna točka se ureja območje Kriške planine, kjer se
v sklopu dograditve obstoječega turističnega objekta z apartmaji
vzpostavi tudi gostinska oskrba. |
·
V okviru dostopnih točk (Zanjivc, Štefanja Gora,
dolgoročno pa tudi Kokra in dolina Bistričice) se zagotavlja vsaj
minimalna opremljenost z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi
(gostinska ponudba, prodaja kart, turistične informacije ipd.). |
·
V čim bolj tesni povezavi s turizmom se razvija tudi
kmetijstvo. |
(5.2) Da
bi smučarsko ponudbo približali širšemu krogu obiskovalcev, se na in ob
smučarskih progah oblikuje čim bolj raznovrstna dodatna ponudba
(poligoni, vožnja na čas, turno smučanje ipd.). V sklopu žičniškega
centra in širše se zagotavlja lokacije za različne oblike zimskih
športov in rekreacije (smučarski skoki, poligoni, otroška igrišča), pri
čemer se prednostno obravnava območje med Jezerci, Gospinco in Kriško
planino. Uredi se celovit sistem poti za smučarski tek med Jezerci,
Gospinco in Kriško planino, na uravnani reliefni stopnji med Možjanco in
Štefanjo Goro ter med Stiško vasjo in Šenturško Goro. Trasa servisne
ceste med Gospinco in Jezerci se deloma namenja sprehajalcem in
sankanju. |
(5.3) Da bi območje v poletnem času postalo bolj
privlačno za obiskovalce (zlasti stacionarne goste), se oblikuje
raznolika ponudba od sprehajalnih poti do različnih adrenalinskih
športov. Prednostno se obravnavajo lokacije, na katerih je možno
izkoristiti obstoječo in načrtovano žičniško infrastrukturo (območje med
Štefanjo Goro, Zanjivcem in Gospinco ter območje med Jezerci, Kržiščem
in Kriško planino). Hoja, razgledovanje in druge podobne oblike
rekreacije v naravi se ohranjajo in razvijajo na celotnem območju (uredi
se okolju primerne sprejemne točke, počivališča in manjše rekreacijske
objekte). Na trasah, ki bodo pozimi namenjene smučarskemu teku, in
drugih primernih lokacijah se uredi jahalne poti. |
(6) Urbanistično in krajinsko oblikovanje |
(6.1) Oblikovanje žičniške infrastrukture s
pripadajočimi servisnimi in drugimi objekti (vključno s površinami za
mirujoči promet), potrebnimi za delovanje, določajo predvsem tehnične in
tehnološke zahteve. V okviru teh zahtev je objekte potrebno v čim večji
možni meri prilagoditi merilu okoliškega prostora. Priporoča se, da se
objekti oblikujejo enotno in čim bolj nevpadljivo ter umeščajo tako. da
je njihov vpliv na vizualno podobo krajine čim manjši. Kjer je to možno,
se uredijo podzemne garaže. |
(6.2) Še bolj kot pri žičniški infrastrukturi je
krajinski okvir (tudi v smislu funkcije in varovalne vloge) pomemben pri
umeščanju in oblikovanju smučarskih prog. Posebno pozornost je pri tem
potrebno posvetiti oblikovanju gozdnih robov in zagotavljanja prehodov
med posameznimi gozdnimi kompleksi. |
(6.3) Vodi gospodarske javne infrastrukture morajo
potekati tako, da so čim manj zaznavni. Kjer je mogoče, naj se položijo
podzemno oziroma umestijo na vizualno neizpostavljene lege. Krajinskemu
okviru je potrebno prilagoditi tudi druge večje infrastrukturne objekte
kot so akumulacijska jezera. |
(6.4) Pri zasnovi stavb oziroma stavbnih volumnov
je potrebno upoštevati konfiguracijo terena ter krajinski okvir, tako da
novi objekti kvalitetno nadgrajujejo podobo območja in iz nje pretirano
ne izstopajo (členitev večjih volumnov, nabor barv, skladen z okolico,
lociranje stavb na značilne robove v prostoru ipd.). Kjer je to možno,
se pred vizualno izpostavljenimi deli objektov vzpostavi vegetacijske
pasove, s čimer se zmanjša vpliv na podobo krajine. |
|
II/6. Spremljanje stanja okolja |
|
46.
člen |
(1) V času izvajanja OPN mora Občina Cerklje na
Gorenjskem zagotoviti spremljanje stanja okolja, in sicer se: |
(1.1) vsaki dve leti preveri naslednje kazalce
stanja okolja: delež prebivalcev, priključenih na kanalizacijsko omrežje
oziroma ustrezno urejeno komunalno infrastrukturo; |
(1.2) vsaka tri leta preveri naslednje kazalce
stanja okolja: povprečni letni dnevni promet po pomembnih prometnicah v
občini, način ogrevanja stavb (v gospodarskih conah in stanovanjskih
območjih), število kurišč in vrsta energenta, površine II., III. in IV.
stopnje varstva pred hrupom, letna poraba električne energije za javno
razsvetljavo na prebivalca; |
(1.3) vsakih pet let preveri naslednje kazalce
stanja okolja: kakovostno stanje površinskih voda, kakovostno stanje
podzemnih voda, kakovost pitne vode, delež prebivalcev priključenih na
sistem javne oskrbe s pitno vodo, površina stanovanjskih območij,
izpostavljenih prekomernemu hrupu zaradi prometa (glavna cesta), število
stavb z varovanimi prostori ter število prebivalcev v območjih z
opredeljeno II. stopnjo varstva pred hrupom, količina prodane pitne
vode, ogroženost enot kulturne dediščine, delež najboljših kmetijskih
površin v primerjavi z vsemi kmetijskimi površinami, stanje
onesnaženosti tal zaradi kmetijske ali druge dejavnosti, razvitost
sistema zbiranja ločenih frakcij odpadkov in ustreznost končnega
odlaganja odpadkov, število nelegalnih odlagališč, število ekoloških
otokov in zbirnih centrov za ločeno zbiranje odpadkov na prebivalca v
občini, spremljanje povečevanja obsega omrežja poti za pešce in
kolesarje, število otroških in drugih javnih igrišč ter igrišč za športe
na prostem, parkirišč za kolesa, polnilnih postaj na zemeljski plin in
elektro polnilnic. |
(2) Način spremljanja kazalcev stanja okolja,
nosilci posameznih področij in viri podatkov so podrobno opredeljeni v
okoljskem poročilu, ki je obvezna priloga OPN. |
(3) Občina mora rezultate spremljanja stanja okolja
vsakih pet let predstaviti v obliki poročila in z njim seznaniti javnost
ter ministrstvo, pristojno za okolje. |
|
III. IZVEDBENI DEL |
|
47.
člen |
Besedilo izvedbenega dela OPN vsebuje naslednja
poglavja: |
|
III/1. |
ENOTE
UREJANJA PROSTORA |
III/2. |
OBMOČJA
NAMENSKE RABE PROSTORA |
III/3. |
PROSTORSKI
IZVEDBENI POGOJI |
|
III/3.1. |
Prostorski izvedbeni pogoji glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
|
III/3.1.1. |
Vrste gradenj, vrste objektov glede na
namen, možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen |
|
III/3.2. |
Prostorski izvedbeni pogoji glede lege
objektov |
|
III/3.3. |
Prostorski
izvedbeni pogoji glede velikosti |
|
|
III/3.3.1 |
Stopnja
izkoriščenosti zemljišča |
|
|
III/3.3.2 |
Velikost
objektov |
|
III/3.4. |
Prostorski
izvedbeni pogoji glede oblikovanja |
|
|
III/3.4.1. |
Oblikovanje
objektov |
|
|
III/3.4.2. |
Urejanje in
oblikovanje javnih in zelenih površin, urejanje okolice objektov
(vključno s pogoji za oblikovanje nezahtevnih, enostavnih ter
drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni posegi v prostor |
|
III/3.5. |
Prostorski
izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo |
|
|
III/3.5.1. |
Parcela,
namenjena gradnji |
|
|
III/3.5.2. |
Parcelacija |
|
III/3.6. |
Prostorski
izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
|
III/3.6.1. |
Pogoji glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
|
|
III/3.6.2. |
Pogoji glede
priključevanja na grajeno javno dobro |
|
|
III/3.6.3. |
Pogoji glede
oskrbe s pitno vodo |
|
|
III/3.6.4. |
Pogoji glede
zbiranja in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda |
|
|
III/3.6.5. |
Način oskrbe
z energijo – oskrba z električno energijo |
|
|
III/3.6.6. |
Način oskrbe
z energijo – oskrba s plinom |
|
|
III/3.6.7. |
Pogoji glede
priključevanja na komunikacijska omrežja |
|
|
III/3.6.8. |
Odlaganje
odpadkov |
|
|
III/3.6.9. |
Pogoji glede
gradnje in oblikovanja gospodarske javne infrastrukture in
javnega dobra |
|
III/3.7. |
Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč |
|
|
III/3.7.1. |
Celostno
ohranjanje kulturne dediščine |
|
|
III/3.7.2. |
Ohranjanje
narave |
|
|
III/3.7.3. |
Varstvo
okolja in naravnih dobrin |
|
|
III/3.7.4. |
Varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami in obrambne potrebe |
|
|
III/3.7.5. |
Varstvo
vojnih grobišč |
|
III/3.8. |
Prostorski
izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja |
|
|
III/3.8.1. |
Zahteve v
zvezi z osončenjem |
|
|
III/3.8.2. |
Zahteve v
zvezi z varstvom pred hrupom |
|
|
III/3.8.3. |
Zahteve glede seizmološke in hidrološke
značilnosti zemljišč |
|
|
III/3.8.4. |
Zahteve glede varovanja pred elektromagnetnimi sevanji |
|
|
III/3.8.5. |
Pogoji za
neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim osebam |
|
|
III/3.8.6. |
Zahteve
glede varovanja pred požari |
III/4. |
DOLOČBE PO
POSAMEZNIH ENOTAH UREJANJA PROSTORA |
|
III/4.1. |
Prostorski izvedbeni pogoji na območjih
predvidenih OPPN |
|
III/4.2. |
Prostorski izvedbeni pogoji na posameznih
območjih EUP oz. podEUP |
|
|
III/4.2.1. |
Cerklje |
|
|
III/4.2.2. |
Letališče |
|
|
III/4.2.3. |
Ambrož pod
Krvavcem |
|
|
III/4.2.4. |
Apno |
|
|
III/4.2.5. |
Ravne |
|
|
III/4.2.6. |
Sidraž |
|
|
III/4.2.7. |
Stiška vas |
|
|
III/4.2.8. |
Sveti Lenart |
|
|
III/4.2.9. |
Šenturška
Gora |
|
|
III/4.2.10. |
Štefanja
Gora |
|
|
III/4.2.11. |
Adergas |
|
|
III/4.2.12. |
Cerkljanska
Dobrava |
|
|
III/4.2.13. |
Češnjevek |
|
|
III/4.2.14. |
Glinje |
|
|
III/4.2.15. |
Lahovče |
|
|
III/4.2.16. |
Poženik |
|
|
III/4.2.17. |
Praprotna
Polica |
|
|
III/4.2.18. |
Pšata |
|
|
III/4.2.19. |
Pšenična
Polica |
|
|
III/4.2.20. |
Spodnji
Brnik |
|
|
III/4.2.21. |
Šmartno |
|
|
III/4.2.22. |
Trata pri
Velesovem |
|
|
III/4.2.23. |
Vašca |
|
|
III/4.2.24. |
Velesovo |
|
|
III/4.2.25. |
Vopovlje |
|
|
III/4.2.26. |
Zalog pri
Cerkljah |
|
|
III/4.2.27. |
Zgornji
Brnik |
|
|
III/4.2.28. |
Viševca |
|
|
III/4.2.29. |
Vrhovje |
|
|
III/4.2.30. |
Pobočje
Krvavca |
|
|
III/4.2.31. |
Pobočje
Štefanje Gore |
|
|
|
|
|
|
48.
člen |
(1) Izrazi, uporabljeni v izvedbenem delu tega
odloka, imajo naslednji pomen: |
|
1. Gradbena parcela (oziroma parcela,
namenjena gradnji) je zemljišče sestavljeno iz ene ali več
zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na
katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki
služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo
služile takšnemu objektu. Gradbena parcela stavbe je zemljišče, ki je
trajno namenjeno redni rabi te stavbe. V primeru, da gradbena parcela
služi več objektom se šteje, da ti objekti sestavljajo funkcionalno
zaključeno celoto za določeno vrsto dejavnosti. |
|
2. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji
(Fz) se določi kot razmerje med zazidano površino (a) in celotno
površino parcele, namenjene gradnji (b) (Obrazec za izračun: Fz =
a : b). |
|
3. Delež zelenih površin (Zp) je razmerje
med odprtimi bivalnimi površinami (a) in celotno površino parcele,
namenjene gradnji (b). Za odprte bivalne površine se štejejo zelene
površine, na katerih je možno zasaditi avtohtono debelno vegetacijo in
tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju ali skupni rabi
prebivalcev objekta, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne
funkcionalne površine (dostopi, dovozi, parkirna mesta, prostori za
ekološke otoke). Zelenih površin iz prejšnjega stavka mora biti več kot
tlakovanih površin iz prejšnjega stavka (Obrazec za izračun: Zp =
a : b * 100). |
|
4. Faktor izrabe območja (Fi) (EUP oziroma
podEUP) je razmerje med bruto tlorisnimi površinami vseh stavb (brez
kletnih etaž) (a) in celotno površino območja (EUP oziroma podEUP) (b)
(Obrazec za izračun: Fi = a : b) . |
|
5. Odmik od parcelnih meja ali med
posameznimi objekti se meri od najbolj izpostavljenih delov stavbe nad
terenom, v kolikor ni s posameznimi členi tega odloka določeno drugače.
Določilo prejšnjega stavka ne velja za napušče in nadstreške, ki od
ravnine fasade ne segajo za več kot 1 meter. V takšnih primerih se
odmiki merijo od ravnine fasade. |
|
6. Večnamenski objekti so objekti, v katerih
se načrtuje oziroma vsebujejo več dejavnosti in v njih ni mogoče
določiti prevladujoče dejavnosti, ki bi obsegala več kot polovico
uporabne površine objekta. |
|
7. Praviloma: izraz pomeni, da je treba
upoštevati določila odloka in če to zaradi utemeljenih razlogov in
omejitev ni možno, je treba odstopanje od določil tega odloka
obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja
za poseg v prostor, pri čemer mora biti odstopanje od določil tega
odloka usklajeno z javnim interesom in varstvenimi režimi. |
|
8. Klasična frčada je frčada z ometanimi
vertikalnimi stranicami, simetrično dvokapno streho s slemenom, ki je
pravokotno na osnovno streho, in širino napušča največ 40 cm. |
|
9. Pultna frčada je frčada z vertikalnimi
stranicami in enokapno streho z naklonom največ 20º nad naklonom osnovne
strehe. Najvišja točka pultne frčade mora biti nižja od slemena osnovne
strehe. |
|
10. Oznaka K pomeni kletno etažo, pri čemer
število kleti ni omejeno. |
|
11. Ozelenjena streha je streha zasajena z
vegetacijskim slojem. |
|
12. Vaško jedro predstavlja naselje ali del
naselja s tradicionalno tlorisno zasnovo. Značilna je strnjena pozidava
ob komunikaciji, ki jo tvorijo kompleksi (domačije) v nizu, v gruči
oziroma z vzporedno postavitvijo objektov. Stavbe so ob cesto praviloma
postavljene pravokotno pa tudi vzporedno. Naselje lahko vsebuje
dominanto, ki je postavljena v njegovo jedro oziroma rob. |
|
13. Gručasto naselje predstavlja naselje ali
del naselja s tradicionalnim vzorcem pozidave. Objekti so postavljeni v
gruče, razporejene ob komunikaciji, ki poteka skladno konfiguraciji
terena. Stavbe nimajo enotne orientacije hkrati pa njihova orientacija
ni nujno vezana na potek komunikacije. Parcelna struktura je nepravilna.
Na nagnjenem terenu je daljša stranica stavb vzporedna s plastnicami.
Naselje lahko vsebuje dominanto, ki je postavljena v njegovo jedro
oziroma rob. Navadno predstavlja poudarek v širšem prostoru. |
|
14. Obcestna pozidava predstavlja naselje
ali del naselja, ki se je razvilo vzdolž komunikacij, ki potekajo v
skladu s konfiguracijo terena. Včasih se v okviru naselij ali delov
naselja kaže zametek nepravilne mreže s krožnimi povezavami. Oblika
parcel je lahko dokaj pravilna in izhaja iz poteka komunikacije oziroma
stare parcelne strukture. |
|
15. Obulična pozidava predstavlja naselje
ali del naselja z berljivo cestno mrežo uličnega sistema večkrat v
kombinaciji z obcestnim sistemom pomembnejše komunikacije. Prostostoječe
stavbe so ob ulice postavljene v prepoznavnem redu. |
|
16. Posebno območje predstavlja naselje ali
del naselja, kjer je oblikovanje naselja ali dela naselja podrejeno
funkciji stavb in njegovi podobi v širšem krajinskem okviru. |
|
17. Svojevrstno območje je območje, kjer je
oblikovanje naselja ali dela naselja podrejeno funkciji stavb. Tip
oblikovanja se nanaša na posamezne stavbe kot so cerkve, gradovi, šole,
ipd., ki so na gradbeno parcelo umeščeni načrtovano in na osnovi
normativov ali posebnih prostorskih značilnosti. |
|
18. Razpršena pozidava - predstavljajo jo
posamezne stavbe ali manjše število stavb (zaselki) na poselitvenih
območjih izven strnjenih naselij. Značilna je postavitev objektov, ki
sledi konfiguraciji terena. |
|
19. Prostostoječa hiša I je stavbni tip,
večinoma namenjen za bivanje, ki predstavlja značilen tradicionalen tip
hiše s podolžnim tlorisom, pritličnega ali nadstropnega gabarita
običajno s pritličjem na nivoju terena, brez kolenčnega zidu ter s strmo
streho. |
|
20. Prostostoječa hiša II je stavbni tip,
manjših dimenzij, večinoma namenjen za bivanje, ki predstavlja
prostostoječo hišo podobno obstoječim hišam v okolici. |
|
21. Prostostoječa hiša III je tip
počitniških hiš (vikendov) majhnih dimenzij. |
|
22. Hiša znotraj vaškega jedra predstavlja
značilen tradicionalen tip hiše v gabaritih podoben okoliškim hišam
znotraj vaškega jedra z bolj strmo streho. |
|
23. Gospodarsko poslopje je stavbni tip,
srednje velikih dimenzij, namenjen opravljanju kmetijske dejavnosti. |
|
24. Svojevrstna stavba I je stavbni tip,
katerega oblikovanje izhaja iz funkcije stavbe. |
|
25. Svojevrstna stavba II je stavbni tip,
katerega oblikovanje izhaja iz funkcije stavbe, in je podoben okoliškim
stavbam. |
|
26. Svojevrstna stavba III je stavbni tip,
katerega oblikovanje izhaja iz funkcije stavbe, in je postavljen na
izpostavljeni legi. |
|
III/1. ENOTE UREJANJA PROSTORA |
|
49.
člen |
(1) Celotno območje občine je razdeljeno na enote
urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP), ki se ponekod delijo še
na manjša območja (v nadaljevanju: podEUP). Posamezna EUP oziroma podEUP
je zaključeno območje, za katero so določeni namenska raba, prostorski
izvedbeni pogoji in obveznost izdelave OPPN. |
(2) Meje EUP in podEUP ter namenske rabe prostora
so določene na podlagi podatkov o zemljiških parcelah in topografskih
podatkih v merilu 1:5000 ter podatkov o dejanskem stanju v prostoru. Ker
je natančnost izrisa meje namenskih rab med drugim odvisna tudi od
natančnosti zemljiško katastrskega prikaza (ta je odvisna od vrste
katastra, načina izmere in merila katastrskega načrta, v zadnjem času pa
se je izvedla tudi njegova digitalizacija) lahko prihaja do posameznih
razhajanj med zarisom namenskih rab in zemljiško katastrskim prikazom. O
dejanskem stanju takšnih razhajanj lahko odloči pristojna občinska
služba na osnovi prostorske dokumentacije, s katero razpolaga. |
|
III/2. OBMOČJA NAMENSKE RABE PROSTORA |
|
50.
člen |
Preglednica 5: Vrste območij osnovne in
podrobnejše namenske rabe prostora |
|
|
OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
|
S |
OBMOČJA
STANOVANJ |
|
SS |
stanovanjske površine |
|
SSs |
stanovanjske
površine, ki so namenjene bivanju brez spremljajočih dejavnosti |
|
SSc |
stanovanjske
površine, ki so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi |
|
SB |
stanovanjske površine za posebne namene |
|
SK |
površine
podeželskega naselja |
|
SKs |
površine
podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij manjšega
obsega z dopolnilnimi dejavnostmi, in bivanju |
|
SKk |
površine
podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij večjega
obsega z dopolnilnimi dejavnostmi, in bivanju |
|
SP |
površine
počitniških hiš, ki so namenjene za počitek |
|
C |
OBMOČJA
CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
|
CU |
osrednja
območja centralnih dejavnosti |
|
CD |
druga
območja centralnih dejavnosti |
|
CDi |
druga
območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena vzgojnim,
izobraževalnim in kulturnim dejavnostim |
|
CDv |
druga
območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena opravljanju
verskih obredov |
|
CDd |
druga
območja centralnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena
poslovnim dejavnostim ter bivanju |
|
CDb |
druga
območja centralnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena
poslovnim dejavnostim |
|
CDp |
druga
območja centralnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena
poslovnim in proizvodnim dejavnostim ter bivanju |
|
I |
OBMOČJA
PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
|
IG |
gospodarske cone |
|
IGl |
gospodarske
cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim,
trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim ter objektom in
dejavnostim letališča |
|
IK |
površine
z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
|
B |
POSEBNA
OBMOČJA |
|
BT |
površine
za turizem |
|
BD |
površine
drugih območij |
|
BC |
športni
centri |
|
Z |
OBMOČJA
ZELENIH POVRŠIN |
|
ZS |
površine
za oddih, rekreacijo in šport |
|
ZP |
parki |
|
ZD |
druge
urejene zelene površine |
|
ZK |
pokopališča |
|
P |
OBMOČJA
PROMETNE INFRASTRUKTURE |
|
PC |
površine
cest |
|
PŽ |
površine
železnic |
|
PL |
površine
letališča |
|
PO |
ostale
prometne površine |
|
POl |
površine, namenjene objektom in dejavnostim
letališča |
|
POm |
površine za mirujoči promet |
|
T |
OBMOČJA
KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE |
|
E |
OBMOČJA
ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
|
O |
OBMOČJA
OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
|
F |
OBMOČJA
ZA POTREBE OBRAMBE V NASELJU |
|
A |
POVRŠINE
RAZPRŠENE POSELITVE |
|
As |
površine
razpršene poselitve namenjene bivanju |
|
Am |
površine
razpršene poselitve namenjene pretežno kmetijski dejavnosti
manjšega obsega |
|
Ak |
površine
razpršene poselitve namenjene pretežno kmetijski dejavnosti
večjega obsega |
|
Ah |
površine
razpršene poselitve namenjene občasnemu bivanju |
|
OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
|
K1 |
NAJBOLJŠA
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
K2 |
DRUGA
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
|
G |
GOZDNA
ZEMLJIŠČA |
|
OBMOČJA VODA |
|
VC |
CELINSKE
VODE |
|
OSTALA
OBMOČJA |
|
OO |
OSTALA
OBMOČJA |
|
▄ |
RAZPRŠENA
GRADNJA, kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih
zemljišč (informacija o dejanskem stanju) |
|
III/3. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
|
III/3.1. Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) glede
namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
III/3.1.1 Vrste gradenj, vrste objektov glede na
namen, možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta
dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen |
|
51.
člen |
(splošno) |
Preglednica 6: Poimenovanje dejavnosti v
izvedbenem delu tega odloka in pojasnilo povezav z Uredbo o spremembah
in dopolnitvah Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list
RS, št. 17/08) |
|
Poimenovanje dejavnosti v tem odloku |
Standardna klasifikacija – SKD 2008 |
kmetijstvo
|
(A/01.1 do A/01.6) kmetijska
proizvodnja in z njo povezane storitve |
lovstvo |
(A/01.7) lovstvo |
gozdarstvo |
(A/02) gozdarstvo |
ribištvo |
(A/03) ribištvo in gojenje vodnih
organizmov |
rudarstvo |
(B) rudarstvo |
manjše proizvodne dejavnosti |
(1) pojem obsega naslednje predelovalne
dejavnosti:
- (C/10) proizvodnja živil,
- (C/11) proizvodnja pijač,
- (C/13) proizvodnja tekstilij,
- (C/14) proizvodnja oblačil,
- (C/15.12) proizvodnja potovalne galanterije,
sedlarskih in jermenarskih izdelkov,
- (C/15.2) proizvodnja obutve,
- (C/16) obdelava in predelava lesa; proizvodnja
izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva,
- (C/17.2) proizvodnja izdelkov iz papirja in kartona,
- (C/18) tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev
zapisa,
- (C/23.12) oblikovanje in obdelava ravnega stekla,
- (C23.41) proizvodnja gospodinjske in okrasne keramike,
- (C/31) proizvodnja pohištva,
- (C/32) druge raznovrstne predelovalne dejavnosti,
- (C/33) popravila in montaža strojev in naprav.
(2) v prejšnjem odstavku navedene
predelovane dejavnosti so dovoljene, kadar za naprave (za
opravljanje posamezne dejavnosti) ni treba pridobiti
okoljevarstvenega dovoljenja |
proizvodne dejavnosti |
(C) predelovalne dejavnosti, razen:
- (C/15.11) strojenje in dodelava usnja in krzna,
- (C/19) proizvodnja koksa in naftnih derivatov,
- (C/20) proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov,
- (C/21) proizvodnja farmacevtskih surovin in
preparatov,
- (C/22.1) proizvodnja izdelkov iz gume,
- (C/23.5) proizvodnja cementa, apna, mavca,
- (C/24) proizvodnja kovin,
- (C/25.4) proizvodnja orožja in streliva. |
oskrba z energijo |
(D) oskrba z električno energijo,
plinom in paro |
oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in
odpadki ter saniranje okolja |
(E) oskrba z vodo; ravnanje z
odplakami in odpadki; saniranje okolja |
gradbeništvo |
(F) gradbeništvo |
trgovina z motornimi vozili in popravila
motornih vozil |
(G/45) trgovina z motornimi vozili in
popravila motornih vozil |
trgovina |
(G/46, 47) posredništvo in trgovina
na debelo, razen z motornimi vozili; trgovina na drobno, razen z
motornimi vozili |
promet in skladiščenje |
(H) promet in skladiščenje razen
(H/53) poštna in kurirska dejavnost |
gostinstvo |
(I) gostinstvo |
poslovne dejavnosti |
(H/53) poštna in kurirska dejavnost |
(J) informacijske in komunikacijske
dejavnosti |
(K) finančne in zavarovalniške
dejavnosti |
(L) poslovanje z nepremičninami |
(M) strokovne, znanstvene in tehnične
dejavnosti |
(N) druge raznovrstne poslovne
dejavnosti |
(S) druge dejavnosti razen (S/94)
dejavnost članskih organizacij |
(U) dejavnost eksteritorialnih
organizacij in teles |
javna uprava |
(O) dejavnost javne uprave in
obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti |
izobraževanje |
(P) izobraževanje |
zdravstvo in socialno varstvo |
(Q) zdravstvo in socialno varstvo |
kulturne in razvedrilne dejavnosti |
(R/90) kulturne in razvedrilne
dejavnosti |
(R/91) dejavnost knjižnic, arhivov,
muzejev in druge kulturne dejavnosti |
prirejanje iger na srečo |
(R/92) prirejanje iger na srečo razen
(R/92.001) dejavnost igralnic |
dejavnost igralnic |
(R/92.001) dejavnost igralnic |
športnorekreacijske dejavnosti |
(R/93) športne in druge dejavnosti za
prosti čas |
dejavnost članskih organizacij |
(S/94) dejavnost članskih organizacij |
dejavnost gospodinjstev |
(T) dejavnost gospodinjstev z
zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo |
|
(2) Pojem bivanje se uporablja za opredelitev
dejavnosti na območjih, kjer ljudje lahko stalno prebivajo. |
(3) Pojem občasno bivanje se uporablja za
opredelitev dejavnosti na območjih počitniških hiš (sem se ne šteje
bivanje za potrebe turizma, zdravstva in socialnega varstva ter drugih
dejavnosti). |
|
52.
člen |
(celotno območje OPN, razen območja, ki se urejajo z DPN ali OPPN) |
(1) Na celotnem območju OPN, razen na območjih, ki
se urejajo z DPN ali OPPN in območjih EUP oziroma podEUP, za katere je
to posebej določeno, so dovoljene naslednje (A1.1): |
(1.1) vrste gradenj: |
·
gradnje novih objektov v skladu z določili tega člena, |
·
gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega
zakonito zgrajenega objekta (določilo ne velja za objekte kulturne
dediščine, razen v primeru, ko se za odstranitev predhodno pridobi
soglasje v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine), pri
čemer se ne sme bistveno spreminjati namembnosti in velikosti objekta, |
·
rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov, pri čemer se
ne sme bistveno spreminjati namembnosti objektov, |
·
vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov, |
·
odstranitev objektov (določilo ne velja za objekte
kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za odstranitev predhodno
pridobi soglasje v skladu s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine), |
(1.2) vrste objektov glede na namen: |
·
lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in
gozdne ceste, (na kmetijskih zemljiščih gradnja novih objektov iz te
alineje, razen poljskih poti in dostopov do objektov, skladnih s
prostorskim aktom, ni dovoljena; ob rekonstrukcijah državnih in
občinskih cest je dopustno urediti ali postaviti tudi objekte, ki jih te
pogojujejo (npr. nadkrite čakalnice na postajališčih, javne kolesarnice
z nadstreškom s tlorisno površino največ 15 m², kolesarske poti in
pešpoti, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti,
protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema), |
·
objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode, |
·
cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi, ki se ne urejajo z DPN ali OPPN, |
·
mostovi, viadukti, predori in podhodi (na kmetijskih
zemljiščih je gradnja novih objektov iz te alineje dopustna le izjemoma
ob rekonstrukcijah državnih in občinskih cest, na vodnih in priobalnih
zemljiščih pa so objekti iz te alineje dovoljeni le kot objekti javne
infrastrukture), |
·
jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, |
·
objekti za zaščito rečnih bregov in ureditev strug, |
·
nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami, |
·
hudourniške pregrade, |
·
stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov, |
·
gradnje novih objektov iz pete, šeste, sedme, osme in
devete alineje te točke so na kmetijskih zemljiščih dopustne le izjemoma
kot posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, |
(1.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
grajena spominska obeležja, spomeniki, kipi, križi (na
kmetijskih zemljiščih gradnja novih objektov iz te alineje ni
dovoljena), |
·
pomožni cestni objekti (na kmetijskih zemljiščih je
gradnja novih objektov iz te alineje dopustna le izjemoma ob
rekonstrukcijah državnih in občinskih cest), |
·
priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja (na kmetijskih zemljiščih je gradnja novih
priključkov na ceste dopustna le izjemoma ob rekonstrukcijah lokalnih
cest in javnih poti), |
·
vodna zajetja in objekti za akumulacijo vode in namakanje,
razen: bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni, |
·
pomožni komunalni objekti, |
·
grajene poljske poti in gozdne prometnice (na kmetijskih
zemljiščih gradnja novih gozdnih prometnic ni dovoljena), |
·
pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih
pojavov (na kmetijskih zemljiščih so dopustni do največ 40 m2
tlorisne površine), |
·
kolesarske, peš, gozdne in podobne poti (na kmetijskih
zemljiščih gradnja novih objektov iz te alineje ni dovoljena; izjemoma
je ob rekonstrukcijah lokalnih cest dopustna gradnja kolesarskih poti in
pločnikov ob vozišču ceste) |
·
pomoli, (na kmetijskih zemljiščih gradnja pomolov ni
dovoljena), |
(1.4) vrste drugih ureditev: |
·
objekti in ukrepi, ki so potrebni zaradi neposredno
grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma
zmanjšajo njihove posledice, |
·
objekti in ukrepi za zaščito, reševanje in pomoč ob
naravnih in drugih nesrečah, |
·
vojaški inženirski objekti, zaklonišča in drugi zaščitni
objekti med izrednim ali vojnim stanjem, |
·
objekti in ukrepi, namenjeni varstvu voda pred
onesnaženjem, |
·
objekti in ukrepi, namenjeni zagotovitvi varnosti plovbe
in varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
·
začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste
začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 63/16), |
·
raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in
geotermičnega energetskega vira, |
·
gradnje novih objektov iz prve, druge, tretje, četrte in
pete alineje te točke na kmetijskih zemljiščih niso dopustne. |
(1.5) Za objekte v okviru dostopov do objektov,
skladnih s prostorskim aktom, iz prve alineje (1.2) točke tega člena se
štejejo objekti: |
·
ki jih je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, |
·
ki so prepoznani kot razpršena gradnja (zemljišče pod
stavbo izven območij stavbnih zemljišč), |
·
ki jih je dopustno graditi na površinah razpršene
poselitve, |
·
ki jih je dopustno graditi na stavbnih zemljiščih, če
dostopov do objektov zaradi fizične strukture naselja ni mogoče
zagotoviti preko stavbnih zemljišč. |
(2) Pri gradnjah je potrebno upoštevati tudi
omejitve, ki jih na posameznem območju določajo različni režimi,
določeni s predpisi (varstvo kulturne dediščine, ohranjanje narave, vode
(vodna in priobalna zemljišča, ogrožena območja, vodovarstvena območja),
varstvo gozdov, varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture,
omejitve zaradi zračnega prometa ipd.). (A1.2) |
(3) Varovalni gozdovi, območja varovanja
kulturne dediščine in ohranjanja narave, ogrožena območja (poplavna,
erozijska, plazljiva, plazovita in druga podobna območja), vodovarstvena
območja ter druga območja varovanj in omejitev so razvidna iz prikaza
stanja prostora, prostorskega informacijskega sistema in veljavnih
področnih predpisov. Pogoj za poseganje na zemljišča, na katerih veljajo
določeni režimi, je pridobitev soglasja službe, pristojne za varstvo in
upravljanje varovanih objektov, območij in dobrin na podlagi posameznega
režima. Za ustrezno gospodarjenje z gozdovi in omogočanje javne rabe
gozdov, ki je dovoljena tudi nelastnikom gozdov, je treba ohranjati
obstoječe dostope do gozdov. Če so ti zaradi posegov v prostor in drugih
ureditev prekinjeni, je treba urediti nadomestne dostope. (A1.3) |
|
53.
člen |
(stavbna zemljišča, razen območja, ki se urejajo z DPN ali OPPN) |
(1) Na stavbnih zemljiščih (razen na območjih, ki
se urejajo z DPN in OPPN ter območjih EUP oziroma podEUP, za katere je
to posebej določeno) so, poleg vrst gradenj, ki so dovoljene na celotnem
območju OPN, dovoljene naslednje vrste gradenj: |
(1.1) pretežno pozidane površine EUP oziroma
podEUP z majhnim deležem nepozidanih stavbnih zemljišč (A2.1): |
·
dozidave in nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih
objektov v skladu z določili tega člena, glede na namensko rabo določeno
za EUP oziroma podEUP, |
·
rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov v skladu z
določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma
podEUP, |
·
sprememba namembnosti zakonito zgrajenih objektov v skladu
z določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma
podEUP, |
·
gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega
zakonito zgrajenega objekta (določilo ne velja za objekte kulturne
dediščine, razen v primeru, ko se za odstranitev predhodno pridobi
soglasje v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine),
glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP, |
·
urejanje površin potrebnih za ustrezno funkcioniranje EUP
ali podEUP, |
·
gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z
določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma
podEUP, |
(1.2) EUP oziroma podEUP z razpoložljivimi
nepozidanimi stavbnimi zemljišči (A2.2): |
·
poleg vrst gradenj iz točke (1.1) tega člena so na območju
EUP oziroma podEUP dovoljenje še gradnje novih objektov v skladu z
določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP ali podEUP, |
(1.3) EUP oziroma podEUP objektov posebne
vrednosti - pretežno objekti varovani po predpisih o varstvu kulturne
dediščine (A2.3): |
·
rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov v skladu z
določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma
podEUP, |
·
sprememba namembnosti zakonito zgrajenih objektov v skladu
z določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma
podEUP, |
·
gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega
zakonito zgrajenega objekta (določilo ne velja za objekte kulturne
dediščine, razen v primeru, ko se za odstranitev predhodno pridobi
soglasje v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine),
glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP, |
·
urejanje površin potrebnih za ustrezno funkcioniranje EUP
ali podEUP, |
·
gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z
določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP ali podEUP. |
(2) Vrste dejavnosti ter vrste objektov (vključno
z nezahtevnimi in enostavnimi objekti) glede na namen, ki so na
stavbnih zemljiščih dovoljene poleg objektov (vključno z nezahtevnimi in
enostavnimi objekti) glede na namen, dovoljenih za celotno območje OPN,
so v nadaljevanju določene po posameznih namenskih rabah. |
(3) Stanovanjske površine, ki so namenjene
bivanju brez spremljajočih dejavnosti (SSs) (A3.1): |
(3.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
bivanje do dveh stanovanj na stavbo, dejavnost članskih
organizacij in gospodinjstev, |
·
javna uprava, poslovne dejavnosti, izobraževanje,
zdravstvo in socialno varstvo, kulturne in razvedrilne dejavnosti ter
oddajanje zasebnih sob ali apartmajev gostom v obsegu do 50% bruto
tlorisnih površin stavbe; pogoj glede obsega ne velja za gasilske
domove, |
(3.2) vrste objektov glede na namen: |
·
stanovanjske stavbe, |
·
gasilski domovi, garaže in parkirišča, |
·
večnamenske stavbe, |
·
otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine, |
·
bazeni in bajerji, |
(3.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe
pozidave, bazeni za kopanje, okrasni bazeni in grajeni ribniki, |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
ograje in podporni zidovi, |
·
male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F), |
·
samostojna parkirišča, |
·
športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje in
druga motorna vozila, |
·
zakloni, zakloniki, |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas prireditve ali med
sezono pod pogoji kot jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje
graditve objektov. |
(4) Stanovanjske površine, ki so namenjene
bivanju s spremljajočimi dejavnostmi (SSc) in površine razpršene
poselitve namenjene bivanju (As) (A3.2): |
(4.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
bivanje do dveh stanovanj na stavbo, gostinstvo, dejavnost
članskih organizacij in gospodinjstev, |
·
trgovina, javna uprava, poslovne dejavnosti,
izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne in razvedrilne
dejavnosti v obsegu do 50% bruto tlorisnih površin stavbe; pogoj glede
obsega ne velja za gasilske domove, |
·
manjše proizvodne dejavnosti, ki ne potrebujejo površin za
tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, in
gradbene stroje, v obsegu do pet zaposlenih in 50% bruto tlorisnih
površin stavbe, |
·
obstoječe kmetijske dejavnosti in obstoječe trgovine z
motornimi vozili in popravila motornih vozil, katerih obsega ni
dovoljeno povečati, |
(4.2) vrste objektov glede na namen: |
·
stanovanjske stavbe, gostinske stavbe, |
·
obstoječe nestanovanjske kmetijske stavbe, obstoječe
stavbe za prodajo in popravila motornih vozil, |
·
gasilski domovi, garaže in parkirišča, |
·
večnamenske stavbe, |
·
otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine, |
·
bazeni in bajerji, |
(4.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: nabor dovoljenih vrst nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen je enak kot pri stanovanjskih površinah (SSs) –
šifra A3.1.
(5) Površine podeželskega naselja, ki so
namenjene površinam kmetij manjšega obsega z dopolnilnimi dejavnostmi,
in bivanju (SKs) in površine razpršene poselitve namenjene pretežno
kmetijski dejavnosti manjšega obsega (Am) (A3.3): |
(5.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
bivanje do dveh stanovanj na stavbo, gostinstvo, dejavnost
članskih organizacij in gospodinjstev, |
·
kmetijstvo do 40 GVŽ, |
·
dopolnilne dejavnosti kmetij, |
·
trgovina, javna uprava, poslovne dejavnosti,
izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne in razvedrilne
dejavnosti v obsegu do 50% bruto tlorisnih površin stavbe; pogoj glede
obsega ne velja za gasilske domove, |
·
manjše proizvodne dejavnosti, ki ne potrebujejo površin za
tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, in
gradbene stroje, v obsegu do 50% bruto tlorisnih površin stavbe, |
·
obstoječe trgovine z motornimi vozili in popravila
motornih vozil, katerih obsega ni dovoljeno povečati, |
(5.2) vrste objektov glede na namen: |
·
stanovanjske stavbe, nestanovanjske kmetijske stavbe,
objekti za dopolnilne dejavnosti kmetij, gostinske stavbe, |
·
obstoječe stavbe za prodajo in popravila motornih vozil, |
·
gasilski domovi, garaže in parkirišča, |
·
večnamenske stavbe, |
·
otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine, |
·
bazeni in bajerji, |
(5.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe
pozidave, bazeni za kopanje, okrasni bazeni in grajeni ribniki, |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
ograje in podporni zidovi, |
·
male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F), |
·
samostojna parkirišča, |
·
športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje in
druga motorna vozila, |
·
zakloni, zakloniki, |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas prireditve ali med
sezono pod pogoji kot jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje
graditve objektov, |
·
objekti za rejo živali do dovoljenega obsega v okviru
posamezne kmetije iz podtočke (5.1) te točke, |
·
pomožni kmetijsko - gozdarski objekti,
|
·
objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost. |
(6) Površine podeželskega naselja, ki so
namenjene površinam kmetij večjega obsega z dopolnilnimi dejavnostmi, in
bivanju (SKk) in površine razpršene poselitve namenjene pretežno
kmetijski dejavnosti večjega obsega (Ak) (A3.4): |
·
veljajo enaka določila kot za točko (5) tega člena, razen
za kmetijsko dejavnost, za katero se dopušča obseg do 60 GVŽ. |
(7) Površine počitniških hiš (SP) in površine
razpršene poselitve namenjene občasnemu bivanju (Ah) (A3.5): |
(7.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
bivanje in občasno bivanje, dopušča se eno stanovanje na
stavbo ali ureditev enega apartmaja za oddajanje (kratkotrajna
nastanitev), dejavnost članskih organizacij in gospodinjstev, |
(7.2) vrste objektov glede na namen: |
·
stanovanjske stavbe, stavbe za kratkotrajno nastanitev z
enim apartmajem, |
·
parkirne površine za potrebe EUP, |
·
večnamenske stavbe, |
·
zelenice in druge urejene zelene površine, |
·
bazeni in bajerji, |
(7.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe
pozidave, bazeni za kopanje, okrasni bazeni in grajeni ribniki, |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
ograje in podporni zidovi, |
·
male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F), |
·
samostojna parkirišča, |
·
zakloni, zakloniki. |
(8) Osrednja območja centralnih dejavnosti (CU)
(A3.6): |
(8.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
bivanje, trgovina, gostinstvo, poslovne dejavnosti, javna
uprava, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne in
razvedrilne dejavnosti, prirejanje iger na srečo, športnorekreacijske
dejavnosti, dejavnost članskih organizacij in gospodinjstev, |
·
kmetijstvo do 20 GVŽ, |
·
dopolnilne dejavnosti kmetij, |
·
manjše proizvodne dejavnosti, ki ne potrebujejo površin za
tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, in
gradbene stroje, v obsegu do 50% bruto tlorisnih površin stavbe, |
·
obstoječe trgovine z motornimi vozili in popravila
motornih vozil, katerih obsega ni dovoljeno povečati, |
(8.2) vrste objektov glede na namen: |
·
stanovanjske, gostinske (razen kampi), poslovne in upravne
stavbe, trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, razen
sejemske dvorane, razstavišča in bencinski servisi, stavbe splošnega
družbenega pomena, nestanovanjske kmetijske stavbe, objekti za
dopolnilne dejavnosti kmetij, obredne stavbe, |
·
obstoječe stavbe za prodajo in popravila motornih vozil, |
·
garažne stavbe in parkirišča, |
·
večnamenske stavbe, |
·
igrišča za športe na prostem, otroška in druga javna
igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene
površine, |
·
bazeni in bajerji, |
(8.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe
pozidave, bazeni za kopanje, okrasni bazeni in grajeni ribniki, |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
ograje in podporni zidovi, |
·
male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F), |
·
samostojna parkirišča, |
·
športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje in
druga motorna vozila, |
·
zakloni, zakloniki, |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas prireditve ali med
sezono pod pogoji kot jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje
graditve objektov, |
·
objekti za rejo živali do dovoljenega obsega v okviru
posamezne kmetije iz podtočke (8.1) te točke, |
·
pomožni kmetijsko - gozdarski objekti,
|
·
objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost, |
·
objekti za oglaševanje. |
(9) Druga območja centralnih dejavnosti, ki so
namenjena vzgojnim, izobraževalnim in kulturnim dejavnostim (CDi)
(A3.7): |
(9.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
izobraževanje, kulturne in razvedrilne dejavnosti,
športnorekreacijske dejavnosti, dejavnost članskih organizacij, |
(9.2) vrste objektov glede na namen: |
·
stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
dvorane za družabne prireditve, muzeji in knjižnice, stavbe za šport,
|
·
garaže in parkirišča, |
·
večnamenske stavbe, |
·
igrišča za športe na prostem, bazenska kopališča na
prostem, otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine, |
(9.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: nabor dovoljenih vrst nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen je enak kot pri stanovanjskih površinah (SSs) –
šifra A3.1.
(10) Druga območja centralnih dejavnosti, ki so
namenjena opravljanju verskih obredov (CDv) (A3.8): |
(10.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
dejavnost verskih in drugih članskih organizacij, pogrebna
dejavnost, trgovina, |
·
bivanje za potrebe dejavnosti verskih organizacij do dveh
stanovanj na stavbo, izobraževanje za potrebe dejavnosti verskih
organizacij, |
(10.2) vrste objektov glede na namen: |
·
obredne stavbe, stanovanjske stavbe, stavbe za
izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, muzeji in knjižnice,
pokopališča, pokopališke stavbe, |
·
garaže in parkirišča, |
·
večnamenske stavbe, |
·
otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine, |
(10.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: nabor dovoljenih vrst nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen je enak kot pri stanovanjskih površinah (SSs) –
šifra A3.1.
(11) Druga območja centralnih dejavnosti, ki so
pretežno namenjena poslovnim dejavnostim ter bivanju (CDd) (A3.9): |
(11.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
bivanje, manjše proizvodne dejavnosti, trgovina z
motornimi vozili in popravila motornih vozil, trgovina, gostinstvo,
poslovne dejavnosti, javna uprava, prirejanje iger na srečo,
športnorekreacijske dejavnosti, dejavnost članskih organizacij in
gospodinjstev, |
(11.2) vrste objektov glede na namen: |
·
stanovanjske, gostinske (razen kampi), poslovne in upravne
stavbe, trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, razen
sejemske dvorane in razstavišča, industrijske stavbe in skladišča, razen
rezervoarji in silosi, |
·
garažne stavbe in parkirišča, |
·
večnamenske stavbe, |
·
otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine, |
·
bazeni, bajerji, |
(11.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe
pozidave, bazeni za kopanje, okrasni bazeni in grajeni ribniki, |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
ograje in podporni zidovi, |
·
male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F), |
·
samostojna parkirišča, |
·
športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje in
druga motorna vozila, |
·
zakloni, zakloniki, |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas prireditve ali med
sezono pod pogoji kot jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje
graditve objektov, |
·
objekti za oglaševanje. |
(12) Druga območja centralnih dejavnosti, ki so
pretežno namenjena poslovnim dejavnostim (CDb) (A3.10): |
(12.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
dovoljene so dejavnosti z dopustnim obsegom iz (11.) točke
tega člena, razen bivanje in dejavnost gospodinjstev, |
(12.2) vrste objektov glede na namen:
|
·
dovoljeni so objekti glede na namen iz (11.) točke tega
člena, razen stanovanjske stavbe, |
(12.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: nabor dovoljenih vrst nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen je enak kot pri drugih območjih centralnih
dejavnosti (CDd) – šifra A3.9. |
(13) Druga območja centralnih dejavnosti, ki so
pretežno namenjena poslovnim in proizvodnim dejavnostim ter bivanju
(CDp) (A3.11): |
(13.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
bivanje, proizvodne dejavnosti, gradbeništvo, trgovina z
motornimi vozili in popravila motornih vozil, trgovina, promet in
skladiščenje, gostinstvo (razen nastanitev), poslovne dejavnosti, javna
uprava, prirejanje iger na srečo, športnorekreacijske dejavnosti,
dejavnost članskih organizacij in gospodinjstev, |
(13.2) vrste objektov glede na namen: |
·
stanovanjske stavbe, gostilne, restavracije in točilnice,
poslovne in upravne stavbe, trgovske stavbe in stavbe za storitvene
dejavnosti, razen sejemske dvorane in razstavišča, industrijske stavbe
in skladišča, razen rezervoarji in silosi, |
·
garažne stavbe in parkirišča, |
·
večnamenske stavbe, |
·
otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine, |
·
bazeni, bajerji, |
(13.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe
pozidave, bazeni za kopanje, okrasni bazeni in grajeni ribniki, |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
ograje in podporni zidovi, |
·
male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F), |
·
samostojna parkirišča, |
·
zakloni, zakloniki, |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas prireditve ali med
sezono pod pogoji kot jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje
graditve objektov, |
·
objekti za oglaševanje. |
(14) Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
(IK) (A3.12): |
(14.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
kmetijstvo, ribištvo, |
·
dopolnilne dejavnosti kmetij, |
·
bivanje, kadar se vsaj en član družine ukvarja s
kmetijstvom, na območju EUP ali podEUP je dovoljeno največ eno
stanovanje; bivanje je dovoljeno urediti sočasno ali po izgradnji
nestanovanjskih kmetijskih objektov, |
(14.2) vrste objektov glede na namen: |
·
nestanovanjske kmetijske stavbe in objekti, objekti za
dopolnilne dejavnosti kmetij, |
·
enostanovanjske stavbe, |
·
garaže in parkirišča za potrebe EUP in podEUP, |
·
večnamenske stavbe, |
·
zelenice in druge urejene zelene površine, |
(14.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: nabor dovoljenih vrst nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen je enak kot pri površinah podeželskega naselja
(SKs) – šifra A3.3., pri čemer ne veljajo omejitve glede obsega
kmetijske dejavnosti. |
(15) Površine za turizem (BT) (A3.13): |
(15.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
gostinstvo, trgovina, izobraževanje, zdravstvo in socialno
varstvo, kulturne in razvedrilne dejavnosti, prirejanje iger na srečo,
dejavnost igralnic, športnorekreacijske dejavnosti, dejavnost članskih
organizacij, |
(15.2) vrste objektov glede na namen: |
·
gostinske stavbe, trgovske stavbe in stavbe za storitvene
dejavnosti, razen nakupovalni centri, trgovski centri, veleblagovnice,
sejemske dvorane, razstavišča, bencinski servisi in avtopralnice, stavbe
za kulturo in razvedrilo, stavbe za šport, |
·
garaže in parkirišča, |
·
večnamenske stavbe, |
·
igrišča za športe na prostem, bazenska kopališča na
prostem, otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine, |
(15.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: nabor dovoljenih vrst nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen je enak kot pri stanovanjskih površinah (SSs) –
šifra A3.1. |
(16) Površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS)
(A3.14): |
(16.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
športnorekreacijska dejavnost, gostinstvo, razen
nastanitev, dejavnost članskih organizacij, |
(16.2) vrste objektov glede na namen: |
- športna igrišča, razen površine za
avtomobilistične in motoristične dirke, jahališča, |
- pomožne stavbe na športnih igriščih (sanitarije,
slačilnice, prostori za športne rekvizite, uprava ipd.), |
- gostilne, restavracije in točilnice za potrebe
EUP oziroma podEUP, |
- garaže in parkirišča, |
- večnamenske stavbe, |
- otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi,
parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine, |
(16.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
- pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki,
vodometi, |
- ograje in podporni zidovi,
|
- male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni
pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
in grajeno javno dobro (šifra F), |
- samostojna parkirišča,
|
- športna igrišča na prostem razen poligoni za
motorje in druga motorna vozila, |
- zakloni, zakloniki, |
- začasni objekti, namenjeni prireditvam ali
sezonski ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas prireditve
ali med sezono pod pogoji kot jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo
področje graditve objektov. |
(17) Pokopališča (ZK) (A3.15):
|
(17.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
- pogrebna dejavnost, trgovina, |
(17.2) vrste objektov glede na namen: |
·
pokopališča, pokopališke stavbe, |
·
kapele in podobno, |
·
parkirišča, |
·
javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene
zelene površine, |
(17.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
ograje in podporni zidovi, |
·
male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F), |
·
samostojna parkirišča, |
·
zakloni, zakloniki, |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas prireditve ali med
sezono pod pogoji kot jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje
graditve objektov. |
(18) Površine cest (PC) (A3.16): |
(18.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
promet in skladiščenje, |
(18.2) vrste objektov glede na namen: |
·
avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste, |
·
cestno vzdrževalne baze, |
·
zelenice in druge urejene zelene površine, |
(18.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
grajena urbana oprema, objekti za razsvetljavo, drogovi,
vodnjaki in vodometi, |
·
ograje in podporni zidovi. |
(19) Površine za mirujoči promet (POm)
(A3.17): |
(19.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
promet in skladiščenje, |
(19.2) vrste objektov glede na namen: |
·
garaže in parkirišča, |
·
zelenice in druge urejene zelene površine, |
(19.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: nabor dovoljenih vrst nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen je enak kot pri pokopališčih (ZK) – šifra A3.15. |
(20) Območja komunikacijske infrastrukture (T)
(A3.18): |
(20.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
/, |
(20.2) vrste objektov glede na namen: |
·
oddajne stavbe za radio in televizijo in stavbe
telekomunikacijskih oddajniških centrov, stavbe telefonskih central in
podobno, poslovne in upravne stavbe za potrebe EUP oziroma podEUP, |
·
zelenice in druge urejene zelene površine, |
(20.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: nabor dovoljenih vrst nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen je enak kot pri pokopališčih (ZK) – šifra A3.15. |
(21) Območja energetske infrastrukture (E)
(A3.19): |
(21.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
oskrba z energijo, |
(21.2) vrste objektov glede na namen: |
·
energetski objekti s pripadajočo opremo in instalacijami,
za katere ni predvidena izdelava DPN ali OPPN, poslovne in upravne
stavbe za potrebe EUP oziroma podEUP, |
·
parkirišča za potrebe EUP in podEUP, |
·
zelenice in druge urejene zelene površine, |
(21.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: nabor dovoljenih vrst nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen je enak kot pri pokopališčih (ZK) – šifra A3.15. |
(22) Območja okoljske infrastrukture (O) (A3.20): |
(22.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter
saniranje okolja, |
(22.2) vrste objektov glede na namen: |
·
objekti in naprave s področja oskrbe z vodo, čiščenja
odpadnih voda ter ravnanja in odstranjevanja odpadkov, poslovne in
upravne stavbe za potrebe EUP oziroma podEUP, |
·
parkirišča za potrebe EUP in podEUP, |
·
zelenice in druge urejene zelene površine, |
(22.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: nabor dovoljenih vrst nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen je enak kot pri pokopališčih (ZK) – šifra A3.15. |
(23) Območja za potrebe obrambe v naselju (F)
(A3.21): |
(23.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
obramba, |
(23.2) vrste objektov glede na namen: |
·
obrambni objekti, vojašnice, stavbe za nastanitev
policistov, gasilski domovi, stavbe za nastanitev sil za zaščito,
reševanje in pomoč in drugi objekti za potrebe obrambe, |
·
parkirišča za potrebe EUP in podEUP, |
·
zelenice in druge urejene zelene površine, |
(23.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
ograje in podporni zidovi, |
·
male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F), |
·
samostojna parkirišča, |
·
športna igrišča na prostem, |
·
zakloni, zakloniki, |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas prireditve ali med
sezono pod pogoji kot jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje
graditve objektov. |
|
54.
člen |
(kmetijska in gozdna zemljišča, območja voda in ostala območja, razen
območja, ki se urejajo z DPN ali OPPN) |
(1) Na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih
zemljiščih (razen na območjih, ki se urejajo z DPN in OPPN) so, poleg
vrst gradenj, ki so dovoljene na celotnem območju OPN, dovoljene
naslednje (A4.1): |
(1.1) vrste gradenj: |
·
gradnje novih objektov v skladu z določili tega člena,
glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP, |
·
spremembe namembnosti zakonito zgrajenih objektov glede na
namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP, pod pogojem, da je nova
namembnost v skladu določili tega člena (na kmetijskih zemljišč vrsta
gradenj iz te alineje ni dovoljena), |
·
dozidave in nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb
razpršene gradnje, pri čemer se ne sme povečevati zmogljivosti stavb (na
kmetijskih zemljišč vrsta gradenj iz te alineje ni dovoljena). |
(2) Vrste dejavnosti ter vrste objektov (vključno z
nezahtevnimi in enostavnimi objekti) glede na namen, ki so na kmetijskih
in gozdnih zemljiščih, območjih voda in ostalih območjih dovoljeni poleg
objektov (vključno z nezahtevnimi in enostavnimi objekti) glede na
namen, dovoljenih za celotno območje OPN, so v nadaljevanju določene po
posameznih namenskih rabah. |
(3) Območja kmetijskih zemljišč (K1 in K2) (A5.1): |
(3.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
kmetijstvo, |
(3.2) vrste objektov glede na namen: |
·
sistemi za namakanje in osuševanje, |
·
vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih
zemljišč, |
·
opazovalnice kot netemeljene lesene konstrukcije (npr.
lovske preže, ptičje in druge podobne opazovalnice), |
(3.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec,
kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo
proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne
nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in
nadkritje, zaščitna mreža), |
·
napajalna korita, |
·
začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka
oziroma v času sezone: |
objekti namenjeni prireditvam: |
·
oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, |
·
cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, |
·
začasna tribuna za gledalce na prostem, |
premični objekti za rejo živali v leseni
izvedbi (npr. premični čebelnjak), |
·
rastlinjaki za potrebe kmetijske dejavnosti v 100 metrskem
pasu okrog stavbnih zemljišč, na katerih je v okviru EUP oziroma podEUP
dovoljena gradnja objektov za potrebe kmetijske dejavnosti, |
·
čebelnjaki kot leseni enoetažni pritlični objekti na
točkovnih temeljih, namenjeni gojenju čebel, s tlorisno površino največ
40 m2, |
·
staje kot leseni enoetažni pritlični objekti na točkovnih
temeljih, namenjeni zavetju rejnih živali na paši, s tlorisno površino
največ 100 m2 |
·
krmišča s tlorisno površino največ 30 m2, |
·
kmečke lope v 50 metrskem pasu okrog stavbnih zemljišč, na
katerih je v okviru EUP oziroma podEUP dovoljena gradnja objektov za
potrebe kmetijske dejavnosti, na drugih kmetijskih zemljiščih (K2) so v
takšnem pasu dovoljeni še: skednji, kašče, gnojišča, zbiralniki gnojnice
ali gnojevke, hlevski izpusti in koritasti silosi. |
(3.4) vrste drugih ureditev: |
·
agrarne operacije po predpisih, ki urejajo kmetijska
zemljišča, |
·
krčitev gozdov za kmetijske namene, |
·
obnova obstoječih kozolcev brez povečav v enakih
materialih kot je osnovna izvedba. |
(3.5) Objekte iz zadnjih treh alinej (3.3) točke
tega člena lahko na kmetijskih zemljiščih gradi investitor, ki ima v
lasti oziroma zakupu najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco
dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine,
trajne nasade in druge kmetijske površine, ali najmanj 5.000 m2
zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med
trajne nasade in ki v okviru obstoječih stavbnih zemljišč nima
razpoložljivih prostih površin. |
(3.6) Za objekte iz druge (napajalna korita),
četrte (rastlinjaki) in zadnje alineje (3.3) točke tega člena, razen za
koritaste silose, se skladno s 302. členom Zakona o urejanju prostora
(ZUreP-2) še naprej uporablja Uredba o razvrščanju objektov glede na
zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13) in sicer
smiselno glede dimenzij objektov, kot so določene za nezahtevne objekte. |
(4) Gozdna zemljišča (G) (A5.2): |
(4.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
lovstvo, gozdarstvo, |
(4.2) vrste objektov glede na namen: |
·
/, |
(4.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
grajene gozdne vlake, |
·
obore za rejo divjadi, |
·
čebelnjaki kot enoetažni in pritlični objekti s tlorisno
površino največ 20 m², |
·
krmišča, |
·
ograje v skladu z Zakonom o gozdovih (postavitev zidanih
ograj ni dovoljena), |
·
grajene ograje za pašo živine, ki ne smejo biti višje od
1,5 metra, paša pa mora biti opredeljena v gozdnogojitvenem načrtu, |
·
grajena oprema trim steze in vadbena oprema ter kapelice, |
·
kozolci, kmečke lope, skednji in seniki za potrebe
kmetijske dejavnosti v 20 metrskem pasu okrog stavbnih zemljišč,
na katerih je v okviru EUP oziroma podEUP dovoljena gradnja objektov za
potrebe kmetijske dejavnosti; če postavitev oziroma gradnja ni možna na
območju stavbnih zemljišč, in je pridobljeno soglasje pristojnega zavoda
za gozdove, |
(4.4) vrste drugih ureditev: |
·
gozdarska investicijska vzdrževalna dela, |
·
gospodarjenje z gozdovi v skladu z veljavnimi načrti za
gospodarjenje z gozdovi ter predpisi s področja gozdov, |
·
krčitev gozdov za kmetijske namene do površine 0,5 ha, pod
pogojem, da taka krčitev ni v gozdu, ki je v skladu s predpisi
opredeljen kot varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom, |
·
sanacije območij izkoriščanja, odlagališč odpadkov in
drugih degradiranih območij v osnovno namensko rabo. |
(5) Celinske vode (VC) (A5.3): |
(5.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
lovstvo, ribištvo, |
(5.2) vrste objektov glede na namen: |
·
/, |
(5.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
/, |
(5.4) vrste drugih ureditev: |
·
/. |
(6) Ostala območja (OO) (A5.4): |
(6.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
/, |
(6.2) vrste objektov glede na namen: |
·
/, |
(6.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
pomožni objekti na smučišču, pod pogojem, da se pridobi
soglasje pristojne občinske službe za prostor, |
(6.4) vrste drugih ureditev: |
·
sanacije območij izkoriščanja, odlagališč odpadkov in
drugih degradiranih območij v osnovno namensko rabo. |
(7) Razpršena gradnja (A5.5): |
(7.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
/, |
(7.2) vrste objektov glede na namen: |
·
/, |
(7.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
znotraj funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele,
določene z upravnimi dovoljenji (v primeru zakonito zgrajenih stavb, ki
funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele nimajo določene pa se te
objekte lahko postavlja znotraj funkcionalno zaokroženega območja, ki se
ga določi tako, da se zazidano površino osnovne stavbe pomnoži s
faktorjem 2,5): |
(a) majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev
obstoječe pozidave (na kmetijskih je postavitev novih objektov iz te
alineje dovoljena le na zemljišču, ki je bilo pri izdaji dovoljenja za
gradnjo z lokacijsko ali gradbeno dokumentacijo določeno kot pripadajoče
funkcionalno zemljišče k objektu), |
(b) male komunalne čistilne naprave,
nepretočne greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro (šifra F),
|
(c) pomožni kmetijsko-gozdarski objekti
za potrebe kmetijske dejavnosti (razen kleti, vinske kleti in grajene
gozdne prometnice), te je dovoljeno postaviti tudi izven območja
določenega z uvodno alinejo te točke, |
(d) ograje (na kmetijskih zemljiščih so
dopustne le ograje nižje od 2,2 metra na zemljišču, ki je bilo pri
izdaji dovoljenja za gradnjo z lokacijsko ali gradbeno dokumentacijo
določeno kot pripadajoče funkcionalno zemljišče k objektu), |
(e) podporni zidovi (na kmetijskih zemljiščih je
gradnja podpornih zidov dovoljena le v okviru agromelioracij in na
zemljišču, ki je bilo pri izdaji dovoljenja za gradnjo z lokacijsko ali
gradbeno dokumentacijo določeno kot pripadajoče funkcionalno zemljišče k
objektu), |
(f) samostojna parkirišča (na kmetijskih zemljiščih
gradnja novih objektov iz te točke ni dovoljena). |
|
III/3.2. Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) glede
lege objektov |
|
55.
člen |
(1) Lega objektov na zemljišču (B1): |
(1.1) Novi objekti morajo biti odmaknjeni od
parcelnih meja tako, da ni motena sosednja posest in da je možno
vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, namenjene gradnji. |
(1.2) Od obstoječih objektov morajo biti novi
objekti oddaljeni najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični,
požarnovarnostni in drugi pogoji. |
(1.3) Novi objekti morajo biti od cestnega telesa
državnih in lokalnih cest oddaljeni najmanj 8,0 m, od javnih poti in
ostalih nekategoriziranih javnih cest pa najmanj 6,0 m oziroma v skladu
s cestno-prometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste.
Odstopanje od teh določil je dopustno le v soglasju z upravljavcem cest
ter takrat, kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni
liniji naselja ali dela naselja. |
(1.4) Ograje se lahko postavijo do meje sosednjih
zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče.
Ograja, se lahko gradi na meji parcel, če se lastniki zemljišč, ki jih
razmejuje, o tem sporazumejo (pisna overjena soglasja lastnikov
sosednjih zemljišč). Za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno
pridobiti soglasje upravljavcev. Ograje morajo biti od cestišča lokalnih
cest in javnih poti praviloma oddaljene najmanj 1,5 m, od roba pločnika
pa praviloma najmanj 0,8 m. Izjemoma so lahko odmiki tudi drugačni, če z
njimi soglaša upravljavec ceste. Ograje je treba načrtovati tako, da ne
ovirajo preglednosti na cestah in vzdrževanje cest. |
(1.5) Odmik novih stavb od gozdnega roba mora biti
tolikšen (povprečna višina odraslih dreves gozda v neposredni bližini
lokacije), da gospodarjenje z gozdom ne ogroža objektov oz. rab
prostora; če tega odmika ni, investitor prevzema odgovornost za poškodbe
na svojem objektu, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje s
sosednjim gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic. |
(1.6) Objekti gospodarske javne infrastrukture ter
druge prometne, manipulacijske, parkirne in podobne utrjene površine, se
lahko brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč gradijo do meje
sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje
zemljišče. |
(2) Poleg določil prejšnjega odstavka je treba po
tipih glede na značilnosti naselja ali dela naselja upoštevati še
naslednja merila in pogoje: |
(2.1) Na območju »vaških jeder« mora
postavitev objektov upoštevati tlorisno zasnovo EUP oziroma podEUP in
obstoječe gradbene linije. Novi objekti (razen izjeme določene v prvem
odstavku tega člena) morajo biti od meja sosednjih zemljišč oddaljeni za
najmanj polovico svoje višine od terena do kapne lege, vendar ne manj
kot 2,5 m. Nezahtevni in enostavni objekti (razen izjeme določene v
prvem odstavku tega člena) morajo biti od meja sosednjih zemljišč
oddaljeni najmanj 1,5 metra. Manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju
(pisna overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč. Gradnja objekta
na mestu prej odstranjenega objekta, se lahko v istih ali manjših
gabaritih kot dosedanji objekt zgradi brez soglasja lastnikov sosednjih
zemljišč. Na območjih naselbinske dediščine so dovoljeni tudi drugačni,
z morfologijo obstoječega naselja določeni odmiki, če se zanje pridobi
soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. (B2.1) |
(2.2) Na območju »gručastega naselja«
mora postavitev objektov upoštevati tlorisno zasnovo EUP oziroma
podEUP. Novi objekti (razen izjeme določene v prvem odstavku tega
člena) morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 4,0 m,
nezahtevni in enostavni objekti (razen izjeme določene v prvem odstavku
tega člena) pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju
(pisna overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč. Na terenu v
naklonu mora biti daljša stranica stavbe postavljena vzporedno s
plastnicami. Izjemoma je postavitev (orientacija) stavb lahko drugačna,
če se z grafično analizo okolice, ki jo mora vsebovati projekt za
pridobitev gradbenega dovoljenja utemelji, da postavitev stavbe upošteva
ohranjeni identitetni urbanistični vzorec naselja oziroma dela naselja
oziroma prevladujočo postavitev stavb. Gradnja objekta na mestu
prej odstranjenega objekta, se lahko v istih ali manjših gabaritih kot
dosedanji objekt zgradi brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.
Na območjih naselbinske dediščine so dovoljeni tudi drugačni, z
morfologijo obstoječega naselja določeni odmiki, če se zanje pridobi
soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. (B2.2) |
(2.3) Na območju »obcestne
pozidave« mora postavitev objektov upoštevati tlorisno zasnovo
celotne EUP oziroma podEUP in obstoječe razpoznavne gradbene linije.
Novi objekti (razen izjeme določene v prvem odstavku tega člena)
morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 4,0 m,
nezahtevni in enostavni objekti (razen izjeme določene v prvem odstavku
tega člena) pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju
(pisna overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč. Na terenu v
naklonu mora biti daljša stranica stavbe postavljena vzporedno s
plastnicami. Izjemoma je postavitev (orientacija) stavb lahko
drugačna, če se z grafično analizo okolice, ki jo mora vsebovati projekt
za pridobitev gradbenega dovoljenja utemelji, da postavitev stavbe
upošteva ohranjen identitetni urbanistični vzorec naselja oziroma dela
naselja oziroma prevladujočo postavitev stavb. Gradnja objekta na mestu
prej odstranjenega objekta, se lahko v istih ali manjših gabaritih kot
dosedanji objekt zgradi brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.
(B2.3) |
(2.4) Na območju »obulične
pozidave« morajo biti novi objekti (razen izjeme določene v prvem
odstavku tega člena) od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 4,0 m,
nezahtevni in enostavni objekti (razen izjeme določene v prvem odstavku
tega člena) pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju
(pisna overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč. Postavitev
objektov mora slediti obstoječim stavbam. Če ob posamezni ulici
prevladuje enotna orientacija slemen, jo je treba upoštevati. Cestno
omrežje naj se dopolnjuje po principu ulice in naj se po možnosti
nadgradi s krožnimi povezavami. Gradnja objekta na mestu prej
odstranjenega objekta, se lahko v istih ali manjših gabaritih kot
dosedanji objekt zgradi brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.
(B2.4) |
(2.5) Na »posebnem območju«
morajo biti novi objekti (razen izjeme določene v prvem odstavku
tega člena) od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 4,0 m,
nezahtevni in enostavni objekti (razen izjeme določene v prvem odstavku
tega člena) pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju
(pisna overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč. Gradnja objekta
na mestu prej odstranjenega objekta, se lahko v istih ali manjših
gabaritih kot dosedanji objekt zgradi brez soglasja lastnikov sosednjih
zemljišč. (B2.5) |
(2.6) Na »svojevrstnem območju«
mora postavitev objektov upoštevati tlorisno zasnovo EUP oziroma
podEUP. Novi objekti (razen izjeme določene v prvem odstavku tega člena)
morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 4,0 m,
nezahtevni in enostavni objekti (razen izjeme določene v prvem odstavku
tega člena) pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju
(pisna overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč. Gradnja
objekta na mestu prej odstranjenega objekta, se lahko v istih ali
manjših gabaritih kot dosedanji objekt zgradi brez soglasja lastnikov
sosednjih zemljišč. (B2.6) |
(2.7) Na območju »razpršene
pozidave« mora postavitev objektov upoštevati tlorisno
zasnovo EUP oziroma podEUP. Novi objekti (razen izjeme določene v
prvem odstavku tega člena) morajo biti od meja sosednjih zemljišč
oddaljeni najmanj 4,0 metre, nezahtevni in enostavni objekti (razen
izjeme določene v prvem odstavku tega člena) pa najmanj 1,5 metra.
Manjši odmiki so dovoljeni pri gradnji manj zahtevnih, nezahtevnih in
enostavnih objektov, če so za njih pridobljena soglasja (pisna overjena
soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč. Manjši odmiki so dovoljeni tudi
pri gradnji manj zahtevnih objektov, če meja s sosednjimi zemljišči
sovpada z mejo zazidljivosti in sicer brez soglasja lastnika sosednjega
zemljišča, v kolikor odmik ni manjši od 1,5 metra. Praviloma mora
biti na terenu v naklonu daljša stranica stavbe postavljena vzporedno s
plastnicami. Gradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta, se
lahko v istih ali manjših gabaritih kot dosedanji objekt zgradi brez
soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. (B2.7) |
(2.8) Na »nepozidanem območju«
morajo biti novi objekti (razen izjeme določene v prvem odstavku tega
člena) od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4,0 m, nezahtevni in
enostavni objekti (razen izjeme določene v prvem odstavku tega člena) pa
najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna overjena
soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč. Prometno omrežje mora biti
praviloma zasnovano v krožnih povezavah. Na terenu v naklonu mora biti
daljša stranica stavbe praviloma postavljena vzporedno s plastnicami.
(B2.8) |
|
III/3.3. Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) glede
velikosti |
|
III/3.3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča |
|
56.
člen |
(1) Maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji v EUP oziroma podEUP, ki glede na značilnosti naselja
ali dela naselja predstavljajo vaška jedra je 0,45, minimalni delež
zelenih površin v okviru parcele, namenjene gradnji pa je 10%. (C1.1) |
(2) Maksimalna zazidana površina (štejejo se
vse stavbe) na parceli, namenjeni gradnji na površinah z namensko rabo z
oznako SP in Ah je 90 m², minimalni delež zelenih površin v okviru
parcele, namenjene gradnji je 15%. (C1.2) |
(3) Na površinah z namensko rabo z oznako
SSs, SKs, SKk, As, Am in Ak, razen za vaška jedra, je maksimalni faktor
zazidanosti v okviru parcele, namenjene gradnji 0,40, minimalni delež
zelenih površin v okviru parcele, namenjene gradnji pa je 30%. (C1.3) |
(4) Na površinah z namensko rabo z oznako
SSc, je maksimalni faktor zazidanosti v okviru parcele, namenjene
gradnji 0,35, minimalni delež zelenih površin v okviru parcele,
namenjene gradnji pa je 30%. (C1.4) |
|
(5) Na površinah z namensko rabo z oznako CU, CDd,
CDb in CDp, razen za vaška jedra, je maksimalni faktor zazidanosti v
okviru parcele, namenjene gradnji 0,40, minimalni delež zelenih površin
v okviru parcele, namenjene gradnji pa je 10%. (C1.5) |
(6) Na površinah z namensko rabo z oznako BT
je maksimalni faktor zazidanosti v okviru parcele, namenjene gradnji
0,25, minimalni delež zelenih površin v okviru parcele, namenjene
gradnji pa je 25%. (C1.6) |
(7) Na površinah z namensko rabo z oznako
CDi in CDv se zazidanost določi v skladu z normativi in standardi, ki
urejajo posamezno področje. (C1.7) |
(8) Na površinah z namensko rabo z oznako
SSc in SP je potrebno praviloma minimalno parcelo, namenjeno gradnji
določeno na osnovi ostalih določil odloka zaradi ohranjanja arhitekturne
krajine, v primeru nagiba terena, ki je večji od 12° sorazmerno povečati
tako, da je pri naklonu 25°, v smeri naklona večja (daljša) za 100%.
(C1.8) |
(9) Kadar je obstoječa zazidanost parcele,
namenjene gradnji večja od dovoljene so na tej parceli dovoljene
(C1.9): |
·
rekonstrukcije in vzdrževanje objektov, |
·
odstranitve objektov (določilo ne velja za objekte
kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za odstranitev predhodno
pridobi soglasje v skladu s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine), |
·
spremembe namembnosti, kadar se ne povečuje potrebno
število parkirnih mest, |
·
nadzidave, kadar ni presežen višinski gabarit določen za
EUP oziroma podEUP in kadar se ne povečuje potrebno število parkirnih
mest, |
·
gradnja na mestu prej odstranjenega objekta. |
|
III/3.3.2. Velikost objektov
|
|
57.
člen |
(1) Prostostoječe (tradicionalne) hiše I (C2.1): |
·
Tlorisni gabarit stavb mora biti podolgovat v razmerju
stranic vsaj 1:1,5. Tloris je lahko lomljen. Tlorisni gabarit
stanovanjskih dvojčkov mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:2.
Odstopanje od predpisanega razmerja stranic je dovoljeno, kadar ga ni
možno zagotoviti zaradi izoblikovanosti terena. Odstopanje je treba
obrazložiti in utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja. |
·
Višinski gabarit je lahko pritličen do (K) + P + M z
višino kolenčnega zidu do 1,0 m ali nadstropen do (K) + P + 1 + M, pri
katerem je kota pritličja največ 0,3 m nad terenom (razen v primeru
zagotavljanja varstva pred škodljivim delovanjem voda), šteje se
najvišji del terena, in višina kolenčnega zidu največ 0,3 m. Pri
določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin
upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da nove stavbe ne
izstopajo iz silhuete naselja. |
(2) Prostostoječe hiše II
(C2.2): |
·
Tlorisni gabarit stavb mora biti podolgovat v razmerju
stranic vsaj 1:1,3. Tloris je lahko lomljen. Tlorisni gabarit
stanovanjskih dvojčkov mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:2.
Odstopanje od predpisanega razmerja stranic je dovoljeno, kadar ga ni
možno zagotoviti zaradi izoblikovanosti terena ali je za območje EUP oz.
podEUP značilno drugačno razmerje. Odstopanje je treba obrazložiti in
utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
·
Na območju naselij Cerklje na Gorenjskem, Adergas,
Češnjevek, Glinje, Lahovče, Poženik, Praprotna Polica, Pšata, Pšenična
Polica, Spodnji Brnik, Šmartno, Trata pri Velesovem, Vašca, Velesovo,
Vopovlje, Zalog pri Cerkljah in Zgornji Brnik se dovoljuje višinski
gabarit do (K) + P + 1 + M, pri čemer višina kapne lege ne sme presegati
višine 6,9 m nad terenom. Na terenu v naklonu se višina kapne lege meri
od najvišjega dela terena. Pri določanju višine stavb je potrebno poleg
predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja
tako, da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja. |
·
Na območju naselij Ambrož pod Krvavcem, Apno, Ravne,
Sidraž, Stiška vas, Sveti Lenart, Šenturška Gora, Štefanja Gora,
Cerkljanska Dobrava, Viševca in Vrhovje ter »Pobočju Krvavca« in
»Pobočju Štefanje Gore« se dovoljuje višinski gabarit do (K) + P + M
oziroma P (delno vkopano) + 1 + M (na terenu v naklonu) z višino
kolenčnega zidu do 1,0 m. |
(3) Prostostoječe (počitniške) hiše
III (C2.3): |
·
Tlorisna zasnova mora biti podolžna.
|
Dovoljuje se višinski
gabarit do (K) + P + M oziroma P (delno vkopano) + 1 + M (na terenu v
naklonu) z
višino kolenčnega zidu do 1,0
m. |
(4) Hiše znotraj vaškega jedra
(C2.4): |
·
Pri načrtovanju postavitve stavbe na parcelo ter določanju
tlorisnih gabaritov je treba izdelati urbanistični vzorec za EUP oziroma
podEUP na zemljiškem katastru ali ortofoto posnetku v merilu vsaj 1:1000
in postavitev ter razmerje tlorisnih gabaritov novogradnje vključiti v
urbanistični vzorec. |
·
Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo in
tradicijo stavb in ne smejo presegati maksimalne višine slemena najvišje
stavbe v EUP oziroma podEUP. |
·
Upoštevanje določil prejšnje in predprejšnje alineje mora
biti obrazloženo in utemeljeno v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja. |
(5) Gospodarska poslopja (C2.5): |
·
Osnovni tlorisni gabarit gospodarskih poslopij in hlevov
mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,8, drugih
nestanovanjskih kmetijskih stavb pa vsaj 1:1,3. Tloris je lahko lomljen.
|
·
Dovoljuje se višinski gabarit do (K) + P z možnostjo
izrabe podstrešja. Pri določanju višine stavbe je potrebno upoštevati
tudi vertikalni gabarit naselja, tako da nove stavbe ne izstopajo iz
silhuete naselja. |
·
Pri določanji velikosti objektov, ki so v celoti podrejeni
tehnološkim procesom (standardizirani) so dopustna odstopanja od določil
te točke, pri čemer pa vertikalni gabarit ne sme presegati višine
najvišjega objekta na območju EUP oziroma podEUP oziroma v okolici. |
(6) Svojevrstne stavbe I (C2.6):
|
·
Tlorisni gabarit mora biti prilagojen konfiguraciji
terena, velikosti in legi parcele, namenjene gradnji, namembnosti
območja in funkciji stavb. |
·
Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo
stavb in ne smejo presegati višine najvišje stavbe v okolici. Določila
prejšnjega stavka ni potrebno upoštevati za gradnje objektov, katerih
višina je določena z normativi (šolske telovadnice ipd.) in oblikovanje
novih prostorskih dominant, vendar je potrebno z umestitvijo le teh
ohranjati obstoječe dominante, kar mora biti v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja dokazano s prostorsko presojo relevantnih pogledov
(fotomontaže, skice). Med najvišje stavbe v okolici iz prvega stavka
prejšnje alineje se ne štejejo zvoniki, dimniki, gasilski stolpiči,
tehnološki objekti ipd. Maksimalni višinski gabarit stavb na območjih
pokopališč (ZK) in površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS) je (K) +
P. Pritličje je nad teren lahko dvignjeno največ 0,6 m (razen v primeru
zagotavljanja varstva pred škodljivim delovanjem voda). |
·
Prostorninsko razsežnejše stavbe morajo biti po možnosti
členjene na manjše gradbene mase oziroma je treba ustrezno načrtovati
krajinsko ureditev okolice z visokoraslo debelno vegetacijo na vizualno
izpostavljenih delih. |
(7) Svojevrstne stavbe II
(C2.7): |
·
Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in
legi parcele, namenjene gradnji, ter namembnosti območja in funkciji
stavb. |
·
Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo
stavb in ne smejo presegati maksimalne višine slemena najvišje stavbe v
okolici oziroma je maksimalna višina določena za EUP oziroma podEUP v
poglavju III/4. Določbe po posameznih enotah urejanja prostora.
Med najvišje stavbe v okolici iz prvega stavka se ne štejejo zvoniki,
dimniki, gasilski stolpiči, tehnološki objekti ipd. |
·
Prostorninsko razsežnejše stavbe morajo biti členjene na
manjše gradbene mase. |
(8) Svojevrstne stavbe III
(C2.8): |
·
Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in
legi parcele, namenjene gradnji ter namembnosti območja in funkciji
stavb. |
·
Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo
stavb in ne smejo presegati maksimalne višine slemena najvišje stavbe v
okolici oziroma se mora izgled stavbe vključiti v krajinski okvir na
način, s katerim krajinska podoba ne bo osiromašena, kar mora biti v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja dokazano s prostorsko
presojo relevantnih pogledov (fotomontaže in podobni prostorski
prikazi). Gradnje in prostorske ureditve lahko izjemoma izstopajo iz
krajinske tipike ali oblikovne enovitosti grajenega okolja pri
tehnoloških objektih, kjer tehnološke zahteve ne omogočajo oblikovnega
prilagajanja novega objekta okoliškim stavbam oziroma širšemu prostoru.
Upravičenost takšnega posega je potrebno utemeljiti v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
·
Prostorninsko razsežnejše stavbe morajo biti členjene na
manjše gradbene mase. |
|
III/3.4. Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) glede
oblikovanja |
|
III/3.4.1. Oblikovanje objektov |
|
58.
člen |
(1) Prostostoječe (tradicionalne) hiše I
(D1.1): |
·
Strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše
stranice oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru
lomljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Štirikapne (oziroma
večkapne) strehe in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je
dovoljen v razponu od 35 do 45. Strešna kritina je lahko sive do
grafitno sive, rjave ali opečne barve (pri zimskih vrtovih in
nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo in steklu podobni
brezbarvni materiali). S strešniki je treba ustvariti drobno teksturo.
Strehe nadstreškov so lahko tudi enokapne v minimalnem naklonu ali
ravne, če so pohodne. |
·
Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken,
klasičnih in pultnih frčad ter frčad trikotne oblike. Frčade ne smejo
biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse frčade
enakega tipa. Skupna dolžina frčad na posamezni strešini ne sme
presegati 1/2 dolžine te strešine. V primeru osvetlitve mansardnih
prostorov v dveh etažah oziroma dveh horizontalnih pasovih je spodnja
vrsta odprtin lahko izvedena s frčadami, zgornja vrsta odprtin pa le s
strešnimi okni. |
·
Oblikovanje stavb mora izhajati iz lokalne tradicije.
Uporaba materialov, način gradnje in izbor barv morata upoštevati
lokalne značilnosti. Barve, ki so v prostoru izrazito moteče in
neavtohtone (npr. citronske in druge živo rumene, vijolične, živo
zelene, živo, temno in turkizno modre ipd.), niso dovoljene. Barva
fasade mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja
določena. Stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.)
izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni.
Balkonske ograje morajo biti preproste, praviloma izvedene z vertikalno
položenimi deskami. |
·
Klimatske naprave, satelitske antene in podobne elemente
je treba na objekte umeščati diskretno. |
·
Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic
in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti
vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine
slemena osnovne strehe. |
·
Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in
gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v
primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te točke. |
(2) Prostostoječe hiše II (D1.2):
|
·
Obliko, naklon, kritino in smeri slemen je potrebno
prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe stavb so praviloma dvokapnice
s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice
istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene
s čopi. Štirikapne (oziroma večkapne) strehe in lomljene strešine niso
dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 30 do 45 z
upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oz. dela naselja. Strešna
kritina je lahko sive do grafitno sive, rjave ali opečne barve (pri
zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo in
steklu podobni brezbarvni materiali). Strehe nadstreškov so lahko tudi
enokapne v minimalnem naklonu ali ravne, če so pohodne. |
·
Oblikovanje strešin je lahko tudi drugačno, če je značilno
za območje EUP oziroma podEUP oziroma naselja, kar je potrebno
obrazložiti in utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja. |
·
Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in
frčad. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi
morajo biti vse frčade enakega tipa. Skupna dolžina frčad ne sme
presegati 1/2 dolžine strešine. V primeru osvetlitve mansardnih
prostorov v dveh etažah oziroma dveh horizontalnih pasovih je spodnja
vrsta odprtin lahko izvedena s frčadami, zgornja vrsta odprtin pa le s
strešnimi okni. |
·
Arhitektonsko oblikovanje naj upošteva kakovostne principe
tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje občine.
Uporaba materialov, način gradnje in izbor barv morata upoštevati
lokalne značilnosti. Barve, ki so v prostoru izrazito moteče in
neavtohtone (npr. citronske in druge živo rumene, vijolične, živo
zelene, živo, temno in turkizno modre ipd.), niso dovoljene. Barva
fasade mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja
določena. Stolpiči niso dovoljeni, historiziranje ni želeno. Stolpiči s
pravokotno tlorisno zasnovo so izjemoma dovoljeni kot poudarki posebnih
lokacij kot so križišča pomembnejših cest, trgi ter razpoznavne
prostorske osi, kar mora biti v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja prikazano in obrazloženo. Balkonske ograje morajo biti
preproste. |
·
Klimatske naprave, satelitske antene in podobne elemente
je treba na objekte umeščati diskretno. |
·
Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic
in sončnih sprejemnikov na ali v streho, njihov najvišji del pa ne sme
presegati višine slemena osnovne strehe. Na stavbah kulturne dediščine
morajo biti postavljeni vzporedno s strešino. Fotovoltaične celice in
sončne sprejemnike je dovoljeno uporabiti (razen na stavbah kulturne
dediščine) kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški,
balkonske ograje ipd.). |
·
Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in
gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v
primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te točke. |
(3) Prostostoječe (počitniške) hiše III
(D1.3): |
·
Strehe stavb so dvokapnice s slemenom v smeri daljše
stranice. Naklon streh je dovoljen v razponu od 35 do 42. Lomljene in
štirikapne (ali večkapne) strehe niso dovoljene. Strešna kritna je lahko
sive do grafitno sive barve (pri zimskih vrtovih in nadstreških se
dovoljuje še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali).
Strehe nadstreškov so lahko tudi enokapne v minimalnem naklonu ali
ravne, če so pohodne. |
·
Za odpiranje strešin in oblikovanje stavb veljajo enaka
določila kot za prostostoječe (tradicionalne) hiše I (D1.1), za
postavitev ali vgradnjo fotovoltaičnih celic in sončnih zbiralnikov pa
enaka določila kot za prostostoječe hiše II (D1.2). |
·
Klimatske naprave, satelitske antene in podobne elemente
je treba na objekte umeščati diskretno. |
·
Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in
gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v
primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te točke. |
(4) Hiše znotraj vaškega jedra (D1.4):
|
·
Obliko, naklon, kritino in smer slemena je potrebno
prilagoditi tradicionalni značilnosti vaškega jedra. Naklon streh je
dovoljen v razponu od 35 do 42 z upoštevanjem prevladujočega naklona
naselja oziroma dela naselja. Strešna kritina je sive oziroma opečne
barve (pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno
steklo in steklu podobni brezbarvni materiali). Strehe nadstreškov so
lahko tudi enokapne v minimalnem naklonu ali ravne, če so pohodne. |
·
Za odpiranje strešin, oblikovanje stavb in postavitev ali
vgradnjo fotovoltaičnih celic in sončnih zbiralnikov veljajo enaka
določila kot za prostostoječe (tradicionalne) hiše I (D1.1). Pri
posegih na obstoječih stavbah ter dozidavah in nadzidavah je potrebno
praviloma ohranjati ornamente, značilne gradbene materiale, detajle,
razporeditve odprtin in njihova razmerja. |
·
Klimatske naprave, satelitske antene in podobne elemente
je treba na objekte umeščati diskretno. |
·
Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in
gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v
primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te točke. |
(5) Gospodarska poslopja (D1.5): |
·
Strehe stavb so dvokapnice s slemenom v smeri daljše
stranice. V primeru lomljenega tlorisa so strehe lahko sestavljene in
istega naklona. Lahko so zaključene s čopi. Štirikapne (ali večkapne)
strehe in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v
razponu do 30 do 45. Strešna kritina mora biti sive barve, za potrebe
tehnologije pa je lahko tudi iz brezbarvnega stekla in steklu podobnih
brezbarvnih materialov. Pritlična dozidava na čelni fasadi ima lahko
tudi enokapno streho. |
·
Za odpiranje strešin veljajo enaka določila kot za
prostostoječe (tradicionalne) hiše I (D1.1). |
·
Arhitektonsko oblikovanje naj upošteva kakovostne principe
oblikovanja, značilne za območje občine. Uporaba materialov, način
gradnje in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. Barve, ki
so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronske in druge
živo rumene, vijolične, živo zelene, živo, temno in turkizno modre ipd.)
niso dovoljene. Barva fasade mora biti v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja določena. |
·
Klimatske naprave, satelitske antene in podobne elemente
je treba na objekte umeščati diskretno. |
·
Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic
in sončnih sprejemnikov na ali v streho, njihov najvišji del pa ne sme
presegati višine slemena osnovne strehe. Na stavbah kulturne dediščine
morajo biti postavljeni vzporedno s strešino. Dovoljeno jih je uporabiti
(razen na stavbah kulturne dediščine) kot elemente oblikovanja fasad. |
·
Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in
gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v
primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te točke. |
·
Pri oblikovanju objektov, ki so v celoti podrejeni
tehnološkim procesom (standardizirani) so dopustna odstopanja od določil
te točke, pod pogojem, da ne izstopajo iz podobe naselja. |
(6) Svojevrstne stavbe I (D1.6): |
·
Strehe stavb so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik
in obdelave. Oblikovanje streh v EUP oziroma podEUP naj bo enotno. |
·
Arhitekturno oblikovanje in uporaba materialov naj bo
enotno za EUP oziroma podEUP in naj sledi funkciji stavbe. Svojevrstne
stavbe I so lahko oblikovane kot dominante. |
·
Klimatske naprave, satelitske antene in podobne elemente
je treba na fasade umeščati diskretno. |
·
Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic
in sončnih sprejemnikov. Na objektih kulturne dediščine je za njihovo
namestitev potrebno pridobiti pogoje in soglasje zavoda, pristojnega za
varstvo kulturne dediščine. |
·
Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in
gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v
primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te točke. |
(7) Svojevrstne stavbe II (D1.7): |
·
Obliko, naklon, kritino in smeri slemen strehe je potrebno
prilagoditi splošni podobi naselja oziroma je oblika strehe določena za
EUP oziroma podEUP v poglavju III/4. Določbe po posameznih enotah
urejanja prostora. |
·
Arhitektonsko oblikovanje naj upošteva kakovostne principe
tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje občine.
Uporaba materialov, način gradnje in izbor barv morata upoštevati
lokalne značilnosti. Barve, ki so v prostoru izrazito moteče in
neavtohtone (npr. citronske in druge živo rumene, vijolične, živo
zelene, živo, temno in turkizno modre ipd.), niso dovoljene. Barva
fasade mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja
določena. |
·
Klimatske naprave, satelitske antene in podobne elemente
je treba na objekte umeščati diskretno. |
·
Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic
in sončnih sprejemnikov. |
·
Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in
gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v
primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te točke. |
(8) Svojevrstne stavbe III (D1.8): |
·
Obliko, naklon in smeri slemen strehe je potrebno
prilagoditi splošni podobi naselja ali širšega prostora oziroma je
oblika strehe določena za posamezno EUP oziroma podEUP v poglavju
III/4. Določbe po posameznih enotah urejanja prostora. Kritine
morajo biti po izgledu tradicionalne. Kritine, ki na moteč način
odbijajo svetlobo, niso dovoljene na vizualno izpostavljenih lokacijah.
|
·
Arhitektonsko oblikovanje naj upošteva kakovostne principe
tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje občine.
Uporaba materialov, način gradnje in izbor barv morata upoštevati
lokalne značilnosti. Barve, ki so v prostoru izrazito moteče in
neavtohtone (npr. citronske in druge živo rumene, vijolične, živo
zelene, živo, temno in turkizno modre ipd.), niso dovoljene. Barva
fasade mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja
določena. |
·
Klimatske naprave, satelitske antene in podobne elemente
je treba na objekte umeščati diskretno. |
·
Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic
in sončnih sprejemnikov. Na vizualno izpostavljenih lokacijah morajo
biti postavljeni ali vgrajeni diskretno. |
·
Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in
gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v
primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te točke. |
|
III/3.4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in
zelenih površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za
oblikovanje nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor |
|
59.
člen |
(1) Ohranja naj se čim več obstoječe lokalno
značilne vegetacije (travniški sadovnjaki na robu naselij, večja in
pomembnejša drevesa v naseljih, ob znamenjih in sredi kmetijskih
površin, živice – še posebej v okviru Šenturške Gore, Sv. Lenarta,
Ambroža in Stiške vasi). Na robovih naselij in v krajini naj se po
možnosti ohranja značilna postavitev kozolcev. Pri novih zasaditvah pa
naj se praviloma uporabi lokalno značilne avtohtone drevesne in grmovne
vrste. Robove naselij, zlasti vaških ter robove parcel vizualno
izpostavljenih stavb naj se intenzivno zasadi praviloma z avtohtono
vegetacijo (visokodebelni sadovnjaki) oziroma se dopolni obstoječo
vegetacijo. Pri ureditvi javnih površin je potrebno upoštevati
kakovostne principe tradicionalnega oblikovanja (ureditev trgov z
markantnim drevesom – vaško lipo, kostanjem ipd.). Na javnih površinah
ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin.
Tlorisna površina otroškega igrišča mora biti najmanj 50 m², priporoča
pa se ureditev igrišč z minimalno tlorisno površino 200 m² za mlajše
otroke oziroma 500 m² za druge otroke in mladostnike. Rezervoarje za
utekočinjeni naftni plin ali nafto na terenu je potrebno praviloma
postaviti na vizualno neizpostavljene lokacije in jih skriti za gostim
zelenjem ali leseno ogrado. (D2.1) |
(2) Pri urejanju okolice objektov naj se
upošteva konfiguracija terena. Zasipavanje dolin in opuščenih strug ni
dovoljeno. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena
sosednjemu zemljišču. Na razgibanem terenu (razen za gradbene inženirske
objekte) se razporeditev oziroma izravnava zemeljskih mas izvede tako,
da se z nasipavanjem ne preseže najvišje kote okoliškega terena.
Izravnava zemeljskih mas se na pobočjih (razen za gradbene inženirske
objekte) izvede tako, da se brežine oblikujejo v naravnih naklonih.
Škarpe in podporni zidovi (razen v primerih varstva pred škodljivim
delovanjem voda na ogroženih območjih, zagotavljanja varnosti zaradi
neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo
oziroma zmanjšajo njihove posledice ter gradnje javnih objektov) so
dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin, kar
mora biti obrazloženo in utemeljeno v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja. Škarpe in podporni zidovi so praviloma dovoljeni do višine
1,5 m. (D2.2) |
(3) Dostopne poti in gospodarske površine je
potrebno izoblikovati po terenu. Zasebni dovozi naj bodo primerno
utrjeni. Za tlakovanje povoznih in drugih površin v okviru parcele,
namenjene gradnji naj se praviloma uporablja materiale v nevtralnih,
neizstopajočih barvah, ki dajejo izgled členjenosti. Po enakem principu
naj se ureja tudi tlakovanje trgov, poti na območju zelenih površin in
parkirišč za osebna vozila. Materiali morajo biti propustni, tlakovanje
pa izvedeno tako, da je možno zagotoviti ustrezen odtok padavinskih voda
(čim večji delež padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin je
potrebno ponikati in v največji možni meri zmanjšati hipni odtok z
urbanih površin). (D2.3) |
(4) Pri urejanju okolice objektov in javnih
površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati
vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije
in odvečni gradbeni material ter urediti okolico – obvezni sta sanacija
terena in ozelenitev. Rezervoarje za utekočinjeni naftni plin na terenu
je treba praviloma postaviti na vizualno neizpostavljene lokacije in jih
skriti za gosto zelenje. (D2.4) |
(5) Objekti za lastne potrebe –
majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave
(D2.5): |
(5.1) Objekti za lastne potrebe morajo biti
praviloma (kadar za območje oziroma okolico ni značilno drugačno
oblikovanje oziroma gre za objekte, katerih oblikovanje je podrejeno
tehnoloških procesom) oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali
osnovnega objekta. Ute in senčnice se lahko oblikuje tudi kot oblikovne
posebnosti. |
(5.2) V primeru, da objekti za lastne potrebe
predstavljajo dozidavo k osnovnemu objektu, jih je treba oblikovati
skladno z določili, ki veljajo za slednjega. Kadar so za oblikovanje
osnovnih objektov predpisana velikostna razmerja (npr. tlorisni
gabariti) se te lahko zagotavlja skupaj z osnovnim objektom. |
(5.3) Objekti za lastne potrebe so lahko zgrajeni
le gradbenih parcelah stavbe, h kateri se gradijo, in sicer najdlje za
čas njenega obstoja, pri čemer je potrebno upoštevati dovoljeno stopnjo
izkoriščenosti zemljišč določeno za posamezno EUP oziroma podEUP. |
(5.4) Pri oblikovanju objektov, ki so v celoti
podrejeni tehnološkim procesom (standardizirani), so dopustna odstopanja
od določil točke (5) tega člena. |
(6) Ograjevanje parcel v naselju ali delu naselja naj upošteva tip,
material in višino ograj, ki je značilna zanj. Vstopna in uvozna vrata
se ne smejo odpirati proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati
preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza iz vidika prometne varnosti
problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna
rešitev obvezna. Postavitev ograj v križiščih in ob skupnih dostopnih
poteh najmanj dveh stavb mora omogočati načrtovanje in izvedbo ustreznih
uvoznih radijev. (D2.6) |
(7) Za ograjevanje parcel se v nižinskem delu občine v naseljih
ali delih naselij praviloma uporablja žive meje, žične ali lesene
ograje. V stanovanjskih območjih višine ograj ne smejo presegati 1,20 m,
kar ne velja za varovalne, igriščne in protihrupne ograje. Masivne,
razen protihrupne ograje niso dovoljene, razen v primeru ohranjanja
kulturne dediščine. Protihrupne ograje ni dovoljeno oblikovati kot
enolične betonske elemente ampak je za njihovo oblikovanje potrebno
smiselno upoštevati določila za podporne zidove in škarpe. (D2.7) |
(8) Za ograjevanje parcel se v hribovitem
delu občine in na Krvavcu na stavbnih zemljiščih upošteva tip, material
in višino ograj, ki je značilna za okolico oziroma posamezno planino.
Ograje naj bodo lesene ali iz naravnega kamna, kar ne velja za igriščne
in varovalne ograje. V stanovanjskih in počitniških območjih višina
ograje ne sme presegati enega metra, kar ne velja za varovalne, igriščne
in protihrupne ograje. (D2.8) |
(9) Podporni zidovi in škarpe morajo biti arhitekturno oblikovani
oziroma obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Praviloma naj se
upoštevajo kvalitetni principi gradnje in oblikovanja, ki so značilni za
posamezno območje. (D2.9) |
(10) Urbana oprema in objekti za oglaševanje (D2.10): |
(10.1) Objekti oziroma predmeti, s katerimi se opremljajo javne
površine, morajo biti v naselju ali delu naselja oblikovani enotno in
usklajeno z ostalimi elementi okoliške pozidave in odprtega prostora.
Postavljeni morajo biti tako, da ne ovirajo rabe javnih površin in
drugih objektov ter ne ovirajo vzdrževanja gospodarske javne
infrastrukture. |
(10.2) Najvišji deli napisov in reklam ne smejo presegati višine stavbe.
Na objektih in območjih dediščine reklame niso dovoljene. Nadstreški,
izvesne table in napisi nad vhodi ter izložbami morajo biti najmanj 2,5
m nad pohodno površino. |
(10.3) Najvišja točka objekta za oglaševanje ne sme
presegati višine 5 m nad terenom. Za vse objekte za oglaševanje velja,
da ne smejo: |
·
vizualno preglasiti ambienta oziroma nanj drugače moteče
vplivati, |
·
presegati merila okoliške arhitekture,
|
·
zakrivati pogledov na kulturno oziroma naravno dediščino
in na večje zelene površine, |
·
ovirati in ogrožati prometne varnosti, kar velja tudi v
času lepljenja plakatov, |
·
biti nameščeni na kozolce, skednje, hleve in na podobne
gospodarske objekte ter v drevorede. |
(11) Začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi in
prireditvam se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna in
je zanje možno organizirati ustrezne parkirne površine. (D2.11) |
(12) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, objekti za rejo živali
ter objekti za kmetijske proizvode in dopolnilne dejavnosti (D2.12): |
(12.1) Oblikovanje objektov mora izhajati iz lokalne tradicije. Uporaba
materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. |
(12.2) V primeru, da pomožni kmetijsko – gozdarski objekti, objekti za
rejo živali ter objekti za kmetijske proizvode in dopolnilne dejavnosti
predstavljajo dozidavo k osnovnemu objektu, jih je potrebno oblikovati
skladno z določili, ki veljajo za slednjega. Kadar so za oblikovanje
osnovnih objektov predpisana velikostna razmerja (npr. tlorisni
gabariti) se te lahko zagotavlja skupaj z osnovnim objektom. |
(12.3) Tloris dvojnega kozolca (toplarja) mora biti podolgovate oblike v
razmerju stranic vsaj 1:1,5. Višina kote vrha njegove kapne lege je
lahko do 5,5 metra nad terenom (razdalja se meri od najnižjega dela
terena). Streha mora biti simetrična dvokapnica, sive ali opečne barve,
z naklonom med 38° do 45°, s strešniki je treba ustvariti drobno
teksturo. |
(12.4) Pri oblikovanju objektov za rejo živali (razen ribogojnic),
kmečkih lop, pastirskih stanov, skednjev, senikov, koruznjakov, pokritih
skladišč za lesna goriva, krmišč, molzišč in kašč ter objektov za
kmetijske proizvode in dopolnilne dejavnosti kot prostostoječih stavb je
potrebno upoštevati še naslednje pogoje: |
·
tlorisni gabarit stavb zazidane površine do 40 m² mora
biti podolgovat, med 40 m² in 80 m² podolgovat v razmerju stranic vsaj
1:1,3, nad 80 m² pa podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,5, |
·
višinski gabarit je lahko največ pritličen z izkoriščenim
podstrešjem, |
·
strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše
stranice, lahko so zaključene s čopi, naklon streh je dovoljen v razponu
od 30° do 45°, strešna kritina mora biti sive in opečne barve, s
strešniki je treba ustvariti drobno teksturo. |
(12.5) Pri načrtovanju in gradnji objektov, ki so v
celoti podrejeni tehnološkim procesom (standardizirani), so dopustna
odstopanja od določil točke (12) tega člena, pri čemer pa vertikalni
gabarit ne sme presegati višine najvišjega objekta na območju EUP
oziroma podEUP. |
(12.6) Okolico koritastih silosov je potrebno
urediti tako, da bodo v prostoru čim manj vidno zaznavni (npr. zasaditi
okolico z drevesno in grmovno vegetacijo, ob stranicah nasuti zemljino
in jo ozeleniti ipd.). Koritasti silos je gradbeno inženirski objekt, ki
ni stavba, nima strehe in ni zaprt. |
(13) Sečnjo dreves in grmovja je dovoljeno izvajati v obdobju med 15.
avgustom in 15. marcem. (D2.13) |
|
III/3.5. Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) in
merila za parcelacijo |
|
III/3.5.1 Parcela, namenjena gradnji (gradbena
parcela): |
|
60.
člen |
(1) Pri določitvi parcele, namenjene gradnji
oziroma gradbene parcele je potrebno upoštevati (E1.1): |
·
namensko rabo prostora, tip oblikovanja glede na
značilnosti naselja ali dela naselja ter stavbne tipe določene za EUP
ali podEUP, |
·
namembnost, velikost in zmogljivost objekta s površinami
potrebnimi za njegovo uporabo in vzdrževanje (dovozi in dostopi,
parkirna mesta, utrjene in zelene površine), |
·
faktor zazidanosti, minimalne odmike od sosednjih zemljišč
in delež zelenih površin, ki so določeni za EUP oziroma podEUP, |
·
možnost priključevanja na komunalno opremo in objekte in
omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, |
·
možnost postavitve pomožnih objektov, |
·
lastniško in parcelno strukturo zemljišč, pri čemer se
mora omogočiti načrtovana raba sosednjih zemljišč, |
·
zdravstveno tehnične zahteve kot so odmik od sosednjega
objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje in intervencijske poti; |
·
določila v zvezi s povečanjem parcele, namenjene gradnji
zaradi terena v naklonu, |
·
da je potrebno ob obstoječem cestnem telesu zagotoviti 1,0
m do 2,0 m širok pas z omejeno lastniško pravico, ki je namenjen gradnji
gospodarske javne infrastrukture. |
(2) Gradbena parcela oziroma parcela, namenjena
gradnji (E1.2) |
(2.1) Gradbena parcela lahko v okviru stavbnih
zemljišč sega na območja več EUP oziroma podEUP. V takšnih primerih je
potrebno določiti deleže površin znotraj posameznih EUP oziroma podEUP.
Za posamezno gradnjo je v takšnih primerih potrebno praviloma upoštevati
namensko rabo ter prostorske izvedbene pogoje (vključno s posebnimi
določbami), ki veljajo za prostorsko enoto, kamor sega največji delež
površin gradbene parcele. |
(2.2) Gradbena parcela stavbe mora biti v
celoti določena na stavbnih zemljiščih. |
(2.3) Za obstoječe stavbe, katerim gradbena parcela
ni bila določena, razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko
funkcionalno zemljišče objekta v uporabi, pa ne omogoča oblikovanja
gradbene parcele v skladu z merili in pogoji, ki veljajo za nove
objekte, se za njeno določitev ne upoštevajo določila odloka, ki se
nanašajo na faktor zazidanosti, faktor zelenih površin, število
parkirišč. Gradbene parcele se tem objektom določijo na podlagi upravnih
dovoljenj za njihovo gradnjo, če pa ta ne obstajajo oziroma gradbena
parcela v njih ni bila določena, pa v okviru dejansko razpoložljivih
zemljišč, katerih površine pa ni dovoljeno zmanjševati. |
(2.4) Gradbeno parcelo, razen parcel gospodarske
javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena, je
treba pred izdajo uporabnega dovoljenja vzpostaviti kot praviloma eno
zemljiško parcelo. |
(2.5) Za gradnjo objekta, katerega gradbena parcela
meji na obstoječe ali načrtovane občinske javne ceste ali drugo grajeno
javno dobro lokalnega pomena, je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja
izvesti postopek ureditve meje, parcelacije, nove izmere ali drug
postopek, s katerim se uredi dejansko stanje in prenesti lastništvo
občinskih javnih cest ali drugega grajenega javnega dobra lokalnega
pomena na Občino. |
(2.6) Minimalna velikost gradbene parcele za
dvostanovanjsko stavbo – dvojček je najmanj 500 m2 (najmanj
250 m2 na enoto dvojčka). |
|
III/3.5.2 Parcelacija |
|
61.
člen |
(1) Delitev in združevanje zemljiških parcel je, ne
glede na ostala določila tega člena, vedno dovoljeno za potrebe gradnje
javne infrastrukture in za potrebe določitve javnega dobra. (E2.1) |
(2) Delitev in združevanje zemljiških parcel
(E2.2) |
(2.1) Delitev in združevanje zemljiških parcel za
oblikovanje novih gradbenih parcel je dovoljeno pod pogojem, da se te
oblikujejo na podlagi določil tega odloka in da imajo vse parcele
zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste. Pri določanju nove gradbene
parcele stavbe ni dovoljeno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki
po pogojih in merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne
gradbene parcele stavbe, razen če se ti nezazidani deli združijo v
gradbene parcele že obstoječih stavb ali če ti nezazidani deli
predstavljajo dostopno cesto do zalednih zemljišč. |
(2.2) Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo
parcele obstoječih stavb, je dovoljeno v primeru, če nova zemljiška
parcela, na kateri stoji obstoječa stavba, po merilih in pogojih tega
odloka ustreza kriterijem samostojne gradbene parcele stavbe. |
(2.3) Zemljiško parcelo, ki je delno stavbna in
delno kmetijska, je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za
zahtevni in manj zahtevni objekt odmeriti oziroma razdeliti na stavbni
del in na kmetijski del. |
(3) Za izvajanje parcelacije se za načrtovane
stavbe določa naslednje minimalne velikosti parcel, namenjenih gradnji: |
|
-
prostostoječe enostanovanjske stavbe |
min 400 m2 |
(E2.3.1)
|
-
prostostoječe dvostanovanjske stavbe |
min 400 m2 |
(E2.3.2)
|
-
dvostanovanjske stavbe – dvojčki |
min 500 m2 |
(E2.3.3)
|
-
prostostoječe atrijske stavbe |
min 400 m2 |
(E2.3.4)
|
- počitniške
hiše. |
min 250 m2 |
(E2.3.5) |
|
III/3.6. Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) glede
priključevanja objektov na gospodarsko |
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
III/3.6.1. Pogoji glede priključevanja objektov
na gospodarsko javno |
infrastrukturo in grajeno javno dobro
(F1) |
|
62.
člen |
(1)
Gradnja objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture,
objektov za oglaševanje ter nezahtevnih in enostavnih objektov, ki ne
potrebujejo komunalnih priključkov) je dovoljena le na zemljiščih, ki
imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno opremljenost: dostop do
javne ceste, oskrbo z električno energijo, oskrbo s pitno vodo, urejeno
odvajanje odpadnih voda. Za nestanovanjske objekte, ki za svoje
delovanje ne potrebujejo vse gospodarske javne infrastrukture, se
komunalna opremljenost stavbnega zemljišča določi v postopku pridobitve
gradbenega dovoljenja glede na namen objektov. Gradnja novih objektov
naj bo zasnovana tako, da bo omogočala racionalno oskrbo s komunalnimi
vodi. (F1.1) |
(2) Na nezazidanih območjih predvidenih za
gradnjo, kjer še ni zgrajene prometne in komunalne infrastrukture, je
gradnja objektov možna šele po izgradnji javne prometne in komunalne
infrastrukture oziroma sočasno. (F1.2) |
(3)
Če nameravana gradnja leži na območju opredeljenem kot varovalni pas
gospodarske javne infrastrukture, mora investitor pred začetkom
izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti
projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje upravljavcev
gospodarske javne infrastrukture. Za enostavne in nezahtevne objekte ni
treba pridobiti projektnih pogojev. (F1.3) |
(4)
Če se bo nameravana gradnja priključila na objekte gospodarske javne
infrastrukture oziroma, če se bo zaradi gradnje spremenila kapaciteta
obstoječih priključkov, mora investitor od upravljavcev gospodarske
javne infrastrukture pred izdelavo projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja pridobiti soglasje za priključitev. Nezahtevne in enostavne
objekte je potrebno priključiti na komunalno opremo, kadar je za njihovo
uporabo to potrebno. (F1.4) |
|
III/3.6.2. Pogoji glede priključevanja na
grajeno javno dobro (F2) |
|
63.
člen |
(1) Priključevanje na javne ceste (F2.1): |
·
Vsak objekt na zaključeni parceli, namenjeni gradnji
(razen izjeme iz prejšnjega člena) mora imeti zagotovljen, urejen in
varen dovozni priključek na javno cesto. |
·
Priključki posameznih objektov in dovozne ceste morajo
biti praviloma vezani na občinsko cesto in z njo na državno cesto. Na
javno cesto se, če za to obstajajo prostorsko tehnične možnosti,
priključuje več objektov skupno. |
·
Novi priključki na javno cesto morajo biti praviloma
locirani na nasprotni strani že obstoječih priključkov, če za to
obstajajo prostorsko tehnične možnosti. |
(2) Pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in
umeščanje površin za mirujoči promet (F2.2): |
(2.1) Pri gradnjah, rekonstrukcijah in spremembah
namembnosti je potrebno na parceli, namenjeni gradnji zagotoviti
zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah za
stanovalce, zaposlene in obiskovalce. Parkirne in manipulativne površine
morajo biti z ustreznimi odmiki, ki so glede na kategorijo ceste
različni, fizično ločene od cestnega sveta. Manipulacijske površine ob
parkiriščih morajo biti urejene tako, da se prepreči vzvratno
vključevanje vozil na državne in lokalne ceste. |
(2.2) Parkirišča se oblikuje tako, da se ob robovih
in vmesnih pasovih zasadi drevesa, ki zagotavljajo ustrezno osenčenje
parkirnih površin. Na vsaka štiri parkirna mesta je potrebno zagotoviti
vsaj eno drevo. Odstopanja so dovoljena pri urejanju parkirnih mest nad
obstoječimi garažnimi kletmi. Večja parkirišča morajo biti opremljena s
smetnjaki in klopmi. |
(2.3) Glede na namembnost oz. dejavnost je potrebno
pri izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno število
parkirnih mest (v nadaljevanju PM): |
|
|
- enostanovanjske stavbe |
2 PM |
- dvostanovanjske stavbe |
4 PM |
- večstanovanjske stavbe |
2 PM / stanovanje + 1 PM / 10 stanovanj |
- počitniške hiše |
1 PM |
- domovi za ostarele
|
1 PM / 5 postelj |
- stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji
|
1 PM / stanovanje |
- vrtci, šole
|
2 PM / oddelek + 1 PM / 2 zaposlena |
- športna igrišča |
1 PM / 250 m2 površine igrišč |
- športne površine s prostori za gledalce |
1 PM / 250 m2 površine igrišč + 1
PM / 10 sedežev za gledalce |
- stavbe za fitnes ipd. |
1 PM / 15 m2 |
- zdravstveni domovi |
1 PM / 2 zaposlena + 1 PM na 30 m2
koristne površine |
- bolnišnice
|
1 PM / 2 zaposlena + 1 PM na 5 postelj |
- prireditveni prostori |
1 PM / 5 sedežev |
- cerkve |
1 PM / 20 sedežev |
- trgovine |
1 PM / 30 m2 koristne prodajne
površine oz. min. 2 PM + 1 PM / 2 zaposlena |
- gostilne |
1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2 zaposlena |
- hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev |
1 PM / 2 sobi in 1 PM / 6 sedežev |
- obrtni in industrijski obrati |
1 PM / 50 m2 neto površine ali
vsaj 1 PM / 2 zaposlena |
- skladišča |
1 PM / 100 m2 neto površine ali 1
PM / 2 zaposlena |
- poslovni prostori s strankami |
1 PM / 30 m2 neto površine |
- poslovni prostori brez strank |
1 PM / 2 zaposlena |
- pokopališča |
1 PM / 30 grobov |
|
|
(2.4) Za oddajanje zasebnih sob ali apartmajev
(znotraj stanovanjskih in počitniških hiš) je potrebno zagotoviti 1 PM /
sobo ali apartma z do štirimi ležišči oziroma 2 PM / apartma z več kot
štirimi ležišči. |
(2.5) Pri določanju parkirnih mest za objekte v
javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je potrebno zagotoviti 5
% parkirnih mest rezerviranih za vozila oseb z invalidskimi vozički. V
primeru, da je PM manj kot 20 je potrebno zagotoviti 1 PM za vozila oseb
z invalidskimi vozički. |
(2.6) Med javno površino in garažo oziroma med
javno površino in ograjo ali zapornico, ki vozilom zapira pot do
parkirnih (garažnih) mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora,
na katerem se vozilo lahko ustavi, dokler na parkirišče oziroma garažo
ni omogočen dovoz oziroma izvoz. Odstopanje od teh določil je dopustno v
soglasju z upravljavcem cest. |
(2.7) V primeru skupnega parkirišča za objekte z
različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem
parkiranju. |
(2.8) Kadar na parceli, namenjeni gradnji, ni
tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila
parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen
parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih
ustreznih površinah, pod pogojem, da je omogočena njihova trajna uporaba
– dokazila pa morajo biti priložena projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja. Pri stanovanjskih stavbah je te površine potrebno zagotoviti
v oddaljenosti največ 200 m od stavbe, ki ji služijo. |
|
III/3.6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo (F3) |
|
64.
člen |
(1) Priključevanje |
(1.1) Vsi objekti (razen izjeme iz 62. člena)
morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje. Lastna oskrba s
pitno vodo je dovoljena, kjer (kadar) ni zagotovljena javna oskrba in ob
pogoju, da je pridobljeno vodno dovoljenje za lastno oskrbo s pitno
vodo. Po izgradnji in začetku obratovanja javnega vodovodnega omrežja se
morajo vsi objekti, ki na javno vodovodno omrežje še niso priključeni in
je njihova priključitev možna, priključiti v roku šestih mesecev.
(F3.1.1) |
(1.2) Uporabniki industrijske vode morajo imeti
zaprte sisteme. (F3.1.2) |
(1.3) Objekti, za katere je potrebna dodatna
požarna varnost, si morajo zagotoviti interno hidrantno omrežje.
(F3.1.3) |
(2) Odmiki (F3.2) |
Vse gradnje morajo biti od osi vodovoda odmaknjene
minimalno 2 m. Spreminjanje nivelete obstoječega terena nad traso
vodovoda, je dovoljeno le do ± 0,20 m. V rezervatih obstoječih in
predvidenih vodovodnih koridorjev ni dovoljena gradnja novih objektov in
naprav, razen ob soglasju upravljavca. |
|
III/3.6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja
ter čiščenja odpadnih voda |
|
65.
člen |
(1) Priključevanje na javno kanalizacijsko omrežje: |
(1.1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbah
na območju, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, se mora odvajati
neposredno v javno kanalizacijo (razen izjemoma, kadar to dopušča
predpis o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode). V
javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna
voda, ki nastaja v stavbi izven območja, ki je opremljeno z javno
kanalizacijo, kadar to določa predpisu o odvajanju in čiščenju komunalne
in padavinske odpadne vode. (F4.1.1) |
(1.2) Na območjih, kjer, v
skladu z operativnim programom občine, ni predvidena gradnja javne
kanalizacije, morajo lastniki stavb zagotoviti odvajanje in čiščenje
komunalne odpadne vode v malih komunalnih čistilnih napravah z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
njihovi upravljavci pa morajo zagotoviti prevzem blata z uporabo
storitev javne službe. Iz nestanovanjskih stavb se lahko komunalna
odpadna voda odvaja tudi v male komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, ki ni objekt javne kanalizacije
in je v lasti in upravljanju lastnika ali lastnikov nestanovanjskih
stavb, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, njihovi upravljavci
pa morajo zagotavljati prevzem blata z uporabo storitev javne službe.
Izjemoma se lahko komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi ali
stavbah, zbira v nepretočnih greznicah, če je skupna obremenitev zaradi
odvajanja odpadne vode iz stavb manjša od 50 PE in so izpolnjeni pogoji
iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih
komunalnih čistilnih naprav in predpisa o odvajanju in čiščenju
komunalne in padavinske odpadne vode, njihovi upravljavci pa morajo
zagotoviti prevzem celotne količine komunalne odpadne vode z uporabo
storitev javne službe. Lastniki obstoječih stavb (na območjih iz te
točke) morajo odvajanje in čiščenje komunalne urediti skladno določilom
prejšnjih stavkov te točke najpozneje do 31. decembra 2017, na
občutljivih območjih pa najpozneje do 31. decembra 2015. (F4.1.2) |
(1.3) Na območjih, kjer sistem javne kanalizacije
še ni zgrajen, je pa predvidena njegova izgradnja v skladu z občinskim
operativnim programom, se odpadne komunalne vode odvaja v skladu z
določili prejšnje točke tega člena. Po izgradnji kanalizacijskega
omrežja in začetku njegovega obratovanja na teh območjih se komunalne
odpadne vode odvaja v skladu z določili iz predprejšnje točke tega
člena. Lastniki obstoječih stavb se morajo na zgrajeno kanalizacijsko
omrežje (razen izjemoma, kadar to dopušča predpis o odvajanju in
čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode) priključiti v roku šestih
mesecev od začetka obratovanja kanala. Po priključitvi na javno
kanalizacijsko omrežje je treba obstoječe greznice in male komunalne
čistilne naprave odstraniti ali očistiti in zasuti oziroma preurediti v
druge namene pod nadzorom izvajalca gospodarske javne službe.
(F4.1.3) |
(1.4) Na območju, ki je opremljeno z javno
kanalizacijo, mora upravljavec naprave industrijsko odpadno vodo
odvajati v javno kanalizacijo, če je to tehnično možno in je za čiščenje
industrijske odpadne vode zagotovljena zmogljivost komunalne ali skupne
čistilne naprave, ki zaključuje javno kanalizacijo oziroma je dovoljen
tudi drugačen način odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode,
kadar to dovoli ministrstvo, pristojno za okolje na osnovi predpisa o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo. Industrijsko odpadno vodo je prepovedano odvajati v
greznice. Prav tako je industrijsko odpadno vodo prepovedano odvajati v
male komunalne čistilne naprave, razen kadar to dovoli ministrstvo,
pristojno za okolje na osnovi predpisa o emisiji snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih .naprav. (F4.1.4) |
(2) Odvajanje padavinskih voda (F4.2) |
Padavinsko odpadno
vodo, ki odteka s strehe objekta, mora lastnik objekta odvajati
neposredno ali posredno v vode, kadar je to tehnično izvedljivo, razen
če to vodo uporabi kot dodatni vir vode za namene, pri katerih ni treba
zagotoviti kakovosti za pitno vodo, na primer splakovanje stranišč,
pranje perila ali zalivanje. Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z
utrjenih, tlakovanih ali drugim materialom prekritih površin objektov in
je onesnažena z usedljivimi snovmi, mora upravljavec teh objektov zajeti
in mehansko obdelati v skladu s predpisom o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Izjemoma je
dovoljeno razpršeno odvajanje padavinske odpadne vode, kadar to dopušča
predpis o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in
javno kanalizacijo. Odvajanje padavinskih voda v naseljih je treba
predvideti na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z
urbanih površin. |
(3) Padavinske in odpadne vode iz objektov, parcel
in zunanje ureditve ne smejo pritekati na javne ceste in ne smejo biti
speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa. (F4.3)
|
|
III/3.6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z
električno energijo |
|
66.
člen |
(1) Priključevanje (F5) |
(1.1) Objekte (razen izjem iz 62. člena) je
potrebno priključiti na električno omrežje. Pri lociranju objektov in
naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega
omrežja in naprav ter varovalni pas sistemov elektrike. |
(1.2) Širina varovalnega pasu elektroenergetskega
omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od
zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša: |
·
za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne
transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 15 m; |
·
za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35
kV 3 m; |
·
za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1
kV do vključno 20 kV 10 m; |
·
za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti do vključno
20 kV 1 m; |
·
za nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1 kV 1,5 m; |
·
za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko
postajo srednje napetosti 2 m. |
(1.3) Za posege v varovalni pas elektroenergetskega
omrežja je potrebno pridobiti projektne pogoje in mnenje upravljavca
omrežja. |
(1.4) V varovalnih pasovih elektroenergetskih
vodov, objektov in naprav ni dopustna gradnja: |
·
bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov,
namenjenih bivanju in rekreaciji, ter stanovanjskih objektov, |
·
objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa
ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, |
·
objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene
ali gostinske dejavnosti, |
·
otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in
rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila
ljudi, |
·
objektov, v katerih je vnetljiv material, na parkiriščih
pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo
vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. |
|
III/3.6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s
plinom |
|
67.
člen |
(1) Priključevanje (F6) |
(1.1) Priključevanje na plinovodno omrežje
je praviloma obvezno. Energijo za delovanje sistemov v stavbah je
dovoljeno zagotavljati ali kombinirati z uporabo obnovljivih virov
energije tudi v večjem obsegu od minimalnih zahtev, ki jih določa
predpis o učinkoviti rabi energije v stavbah. |
(1.2) Na območjih, kjer plinovodno omrežje še ni
zgrajeno, je pa, v skladu z občinskim predpisom, predvidena njegova
izgradnja, se priporoča, da se po njegovi izgradnji in začetku
obratovanja nanj priključijo vsi objekti (ob menjavi peči ipd.). |
|
III/3.6.7. Pogoji glede priključevanja na
komunikacijska omrežja |
|
68.
člen |
(1) Objekte se lahko priključi na zgrajena
komunikacijska omrežja pod pogoji upravljavcev. (F7) |
|
III/3.6.8. Odlaganje odpadkov (F8) |
|
68.a
člen. |
(1) Upoštevati je potrebno odlok o ravnanju s
komunalnimi odpadki v Občini Cerklje na Gorenjskem. |
(2) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v
tipiziranih posodah za odpadke ali posebnih plastičnih vrečkah (v skladu
z določili predpisa o ravnanju s komunalnimi odpadki) na zbirnem mestu.
Zbirno mesto mora biti praviloma v objektu ali na pripadajoči parceli,
namenjeni gradnji, tako da je dostopno vozilom za odvoz. Če to zaradi
danosti prostora ni možno, se s pristojno službo za gospodarjenje z
odpadki določi odjemno mesto praviloma na javni površini ali drugi
funkcionalni površini (zbirna in odjemna mesta ne smejo ovirati in
ogrožati prometa na javnih površinah). Zbiranje nevarnih odpadkov mora
biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga
predpisujejo veljavni predpisi. Dovoljeno je zbiranje organskih odpadkov
na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. |
(3) Za ločeno zbiranje odpadkov se, v skladu z
občinskimi predpisi, v posameznih območjih, na primerno dostopnih
mestih, locira ekološke otoke. Oblikovanje in umestitev v prostor naj
bosta taka, da bo vpliv na vidne kakovosti prostora čim manjši. |
(4) Za gradbene odpadke se prvenstveno predvideva
predelava za ponovno uporabo oziroma se jih odvaža na deponijo urejeno
za odlaganje tovrstnih odpadkov. Deponiranje gradbenih odpadkov se lahko
zagotavlja tudi povezano s sanacijo površinskih kopov mineralnih
surovin, če to dopušča občinski podrobni prostorski načrt, v
skladu z dovoljenji izdanimi na podlagi predpisov iz varstva okolja. |
|
III/3.6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra (F9) |
|
69.
člen |
(1) Splošno |
(1.1) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji
obstoječih vodov gospodarske javne infrastrukture je treba v okviru
območja predvidenega posega praviloma predvideti tudi kompleksno prenovo
ali rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so
neustrezni zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih
razlogov. |
(1.2) Gradnja mostov, cest ter drugih omrežij
gospodarske javne infrastrukture v območju vodotokov mora biti takšna,
da se ne zmanjša prevodna sposobnost struge vodotoka, pri čemer pa mora
biti zagotovljena varnost objektov pred visokimi vodami. Potek tras
gospodarske javne infrastrukture je treba načrtovati tako, da je
prečkanj vodotokov čim manj. Potek gospodarske javne infrastrukture se
lahko na posameznih delih zaradi prostorskih omejitev načrtuje tudi
vzporedno z vodotokom, v kolikor poseg nima negativnega vpliva na vode
in se ga zgradi na način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost
brežine vodotoka. |
(1.3) Potek omrežij gospodarske infrastrukture mora
biti medsebojno usklajen. Praviloma naj se jih združuje v skupne
koridorje. |
(1.4) Omrežja gospodarske javne infrastrukture
morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na
katerih zaradi tehničnih in drugih razlogov potek po javnih površinah ni
možen. |
(1.5) Trase linijskih infrastrukturnih sistemov naj
čim manj posegajo v območja sklenjenih kvalitetnih kmetijskih površin
oziroma naj se z njimi ne razdrobi posestne strukture. Podzemne vode
gospodarske javne infrastrukture na kmetijskih zemljiščih se mora
izvesti na taki globini, da je omogočena nemotena raba teh zemljišč. Po
izvedeni gradnji je potrebno na kmetijskih zemljiščih vzpostaviti
prvotno stanje. V območju gozdov in kmetijskih zemljišč naj se nove
objekte in omrežja gospodarske javne infrastrukture v največji možni
meri umešča v okviru že obstoječih infrastrukturnih koridorjev. |
(1.6) Pri nadaljnjem načrtovanju posegov v prostor
se upošteva morebitno širitev avtoceste za en prometni pas. |
(2) Gradnja prometnega omrežja |
(2.1) Gradnja cestnega omrežja |
(2.1.1) Omrežje javnih komunikacij mora biti
enostavno in čitljivo ter dobro označeno. |
(2.1.2)
Minimalna širina lokalnih cest je 5,5 m, javnih poti pa 5,0 m. V
naseljih z uvedenim uličnim sistemom je širina krajevnih cest lahko
manjša od 5,5 m, vendar ne sme biti manjša od 4,5 m, razen v hribovitem
delu občine in kadar ni možno zagotoviti zadostnih površin, zaradi
ohranjanja značilnih kakovostnih vzorcev pozidave, kjer je minimalna
širina javne ceste 2,75 m. Po potrebi se lahko zgradijo tudi
izogibališča. |
(2.1.3) Slepe ceste praviloma niso dovoljene.
Izjemoma so slepe ceste dovoljene, v kolikor ima na zaključku ceste
urejeno ustrezno obračališče. |
(2.1.4) Ob regionalnih in lokalnih cestah je v
naseljih potrebno izvesti hodnike za pešce (razen kadar ni možno
zagotoviti zadostnih površin, zaradi ohranjanja značilnih kakovostnih
vzorcev pozidave), ki morajo biti opremljeni z javno razsvetljavo. Ob
pomembnejših cestah je potrebno izvesti tudi kolesarske steze in poti.
Glede na prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč naj se
kolesarske poti izvedejo izven cestnih teles. |
(2.1.5) Z javnih cest morajo biti omogočeni
nemoteni dovozi do kmetijskih in gozdnih zemljišč. |
(2.2) Zračni promet |
(2.2.1) Del območja občine Cerklje na Gorenjskem se
nahaja v območju izključne, omejene in nadzorovane rabe prostora javnega
Letališča Jožeta Pučnika, znotraj katerih veljajo zaradi varnosti
zračnega prometa nekatere omejitve pri načrtovanju posegov v prostor
(višinske omejitve, zaznamovanje objektov in ovir oziroma prepoved
gradnje). |
(2.2.2) Na območju Občine Cerklje na Gorenjskem se
za ovire za zračni promet štejejo: |
(a) v coni letališča objekti, instalacije, naprave,
drevje in zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitve terena za
ceste, kanale in podobno, |
(b) zunaj cone letališča: |
·
v krogu s polmerom 10 km od referenčne točke letališča –
objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 m ali višje kot 30
m, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 m višji od referenčne
točke letališča, |
·
objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven
kroga iz prejšnje točke, in ki so višji od 30 m in ki stojijo na
naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške
pokrajine za več kot 100 m, |
·
vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100
m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad
dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m. |
(c) Za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi
objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za
najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest,
železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno. |
(2.2.3) Za postavitev nove ali povečanje oziroma
povišanje obstoječe ovire za zračni promet je potrebno pridobiti
soglasje ministrstva pristojnega za promet (ovire v coni civilnega
letališča) ali ministrstva pristojnega za obrambo (ovire v coni
vojaškega letališča). |
(2.2.4) Ovire je potrebno označiti in zaznamovati v
skladu z veljavnimi predpisi. |
(2.2.5) Objekti v neposredni bližini letališča se
načrtujejo, projektirajo in gradijo na podlagi veljavnih predpisov o
graditvi objektov, veljavnih predpisov s področja letalstva in varnosti
zračnega prometa ter dokumentov kot so ICAO dokumenti: Priloga št. 14 k
Čikaški konvenciji – I. Letališča. (ICAO Annex 14 – Aerodromes), Airport
Planning Manual, Airport Design Manual, Airport Services Manual,
predpisi ECAC in JAA in drugi. |
(3) Gradnja vodovodnega omrežja |
(3.1) Na vodovodnem omrežju je potrebno
zgraditi hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno požarno vodo
oziroma v območjih, ki ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode,
urediti ustrezne požarne bazene ali zagotoviti dostop k površinskim
vodotokom pod pogoji, ki jih določi pristojni organ. |
(4) Gradnja kanalizacijskega sistema |
(4.1) Na območju občine je treba dograditi
javni kanalizacijski sistem v skladu z zahtevami veljavne zakonodaje in
operativnega programa. |
(4.2) Kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu.
Odpadne komunalne vode se vodi na lokalne čistilne naprave oziroma na
centralno čistilno napravo. |
(4.3) Kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno
vodotesno. |
(4.4) Padavinske vode s cest in drugih površin, na
katerih se odvija promet, morajo biti speljane in očiščene na način, kot
to določajo predpisi. |
(5) Gradnja elektroenergetskega omrežja |
(5.1) Nizko in srednje napetostno elektro
omrežje ter omrežje javne razsvetljave je v naseljih potrebno zgraditi v
podzemni in kabelski izvedbi. |
(5.2) Na območjih, kjer se načrtuje gradnja novih
objektov in na območjih, kjer je napetost nezadostna, je potrebno
izvesti ojačitve obstoječega omrežja oz. zagotoviti lokacije za nove
transformatorske postaje in trase za priključne srednjenapetostne vode. |
(5.3) Prečkanje prometne infrastrukture je potrebno
izvesti z zaščitnimi cevmi (cevnimi propusti). |
(5.4.) Na področju Štefanje Gore je potrebno
zagotoviti ustrezni lokaciji za izgradnjo dveh novih kabelskih
transformatorskih postaj, ki bosta nadomestili obstoječo (TP 266
Štefanja Gora). |
(6) Gradnja plinovodnega omrežja |
(6.1) Omrežje zemeljskega plina se praviloma
gradi v podzemni izvedbi. Pri prečkanju cest in vodotokov je dovoljena
tudi nadzemna izvedba. |
(7) Gradnja komunikacijskih omrežij |
(7.1) Za gradnjo komunikacijskih omrežij je
potrebno upoštevati določila (5.) točke tega člena. |
(7.2) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije se
upoštevajo predpisi s področja elektronskih komunikacij in
elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoji: |
·
objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno
načrtovati v primerni oddaljenosti od stanovanjskih in drugih objektov,
občutljivih na elektromagnetno sevanje, |
·
objekte in naprave mobilne telefonije se načrtuje v
prostoru tako, da so vidne in okoljske kvalitete najmanj prizadete, |
·
na objektih in območjih varovanih s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine objekti in naprave mobilne telefonije
praviloma niso dovoljeni; dopustni so le izjemoma in na način, da ne
spreminjajo ali razvrednotijo njihovega pomena in videza, |
·
na območjih naravnih vrednot, na ekološko pomembnih
območjih, na zavarovanih območjih in na posebnih varstvenih območjih se
te naprave postavlja le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti,
zaradi katerih je območje pridobilo ta status. |
(7.3) Z objekta RTV na Krvavcu potekajo koridorji
za RTV, PTT in EGS, v katerih ne sme biti ovir. |
(8) Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov |
(8.1) Infrastrukturne sisteme je praviloma
potrebno načrtovati tako, da so čim manj vidno izpostavljeni. Pri
posegih v prostor, kjer je vidna izpostavljenost neizogibna, je potrebno
zagotoviti kakovostno oblikovanje (barva in oblika stebrov ipd.), ki
mora upoštevati prevladujočo urbano in krajinsko tipiko ter naravne
danosti prostora. |
(8.2) Nadzemne objekte okoljske, komunikacijske in
energetske infrastrukture v naseljih se praviloma priključuje k
obstoječim objektom, razen če taka postavitev ni možna zaradi varnostnih
ali prostorskih razlogov. Umešča in oblikuje se jih tako, da čim manj
vplivajo na vidne kvalitete prostora (odmaknjeno od osrednjih javnih
prostorov, nevpadljivo oblikovanje ipd.). |
(8.3) Pri urejanju obcestne krajine je potrebno
zagotoviti primerno oblikovanje brežin (neenakomeren naklon) in rastja
(zakrivanje in odkrivanje pogledov, označevanje posebnih okoliščin).
Uporabljati je potrebno lokalno značilne rastlinske vrste. |
(8.4) Hodniki za pešce morajo biti zaradi varnosti
pešcev iz hrapavih materialov in imeti ob prehodih za pešce poglobljene
robnike, da ni oviran prehod funkcionalno oviranim osebam. |
(8.5) Izgradnja javne razsvetljave naj se izvede enotno za celotno
naselje oziroma del naselja. Dostopne ceste in hodniki za pešce morajo
biti praviloma urejeni z nizkimi uličnimi svetilkami, glavne ulice in
ceste pa z visokimi. Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju
oz. izboru tipa svetilke, ki mora upoštevati obstoječe oblikovno
kvalitetne rešitve značilne za določeno okolje. V vaških jedrih je tip
in obliko svetilke potrebno prilagoditi kulturnemu izročilu. Svetilnost
in usmerjenost svetil mora biti skladna s predpisi, ki urejajo svetlobno
onesnaževanje okolja. Načrtuje naj se uporaba takšnih svetil, ki
omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše
okolice ter ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. V drugem delu noči naj
ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to
dopustno. |
|
III/3.7. Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč |
|
III/3.7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine (G1) |
|
70.
člen |
(1) Na objektih in območjih kulturne dediščine,
varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine (v nadaljevanju
objekti in območja kulturne dediščine), veljajo pri gradnji in drugih
posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje
kulturne dediščine. Objekti in območja kulturne dediščine so: |
·
kulturni spomeniki, |
·
vplivna območja kulturnih spomenikov, |
·
varstvena območja dediščine, |
·
registrirana nepremična dediščina, |
·
vplivna območja dediščine. |
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so
razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka
o občinskem prostoskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz
veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o
razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij
dediščine). |
(3) V primeru neskladja ostalih določb tega odloka
s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
(4) Kulturnovarstveni pogoji in kulturnovarstveno
soglasje |
(4.1) Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno
soglasje (ki jih izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine po
predpisih za varstvo kulturne dediščine) je potrebno pridobiti za posege
v: |
·
kulturni spomenik, |
·
vplivno območje kulturnega spomenika, če to obveznost
določa akt o razglasitvi, |
·
varstveno območje dediščine, |
·
registrirano kulturno dediščino, ki je razvidna iz prikaza
stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka, |
·
enoto urejanja prostora, če to obveznost določa prostorski
akt. |
(4.2) Kulturnovarstveno soglasje za posege v
vplivno območje dediščine ni potrebno, razen, če je to posebej
opredeljeno z določbami prostorskega akta (kot poseben prostorski
izvedbeni pogoj, ki velja za posamezno EUP ali podEUP). |
(4.3) Za kompleksne posege oziroma za posege v
strukturne elemente spomenika je treba pripraviti konservatorski načrt,
ki je del projektne dokumentacije za pridobitev kulturnovarstvenega
soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so
določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S
kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in
usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom. |
(4.4) Če se upravičeno domneva, da je v
nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja
nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno
poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno
s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas
predhodnih raziskav dediščine določipristojna javna služba. Za izvedbo
raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine. |
(5) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na
območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča,
stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali
zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za
raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo
kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za
raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni
enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju tega člena:
zavod) treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških
raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi
pristojna javna služba. |
(6) Za poseg v objekt ali območje kulturne
dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli
spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali
ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To
so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s
predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se
ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih
predpisov. |
(7) Na objektih in območjih kulturne dediščine so
dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali
zvišanju njene vrednosti ter kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na
mestu samem (in situ).Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in
nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled
objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne
dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote
objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in
materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. |
(8) Odstranitve objektov ali območij ali delov
objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji
kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta kulturne
dediščine mora poleg določil tega odloka upoštevati tudi pogoje,
določene v soglasju za odstranitev dediščine. |
(9) Za kulturne spomenike in njihova vplivna
območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje
varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V
primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za
kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z
varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. |
(10) Za varstvena območja dediščine veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o
določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega
odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine,
veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v
aktu o določitvi varstvenih območij dediščine. |
(10.1.) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni
kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v
prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane
vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so
nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega
odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno
dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. |
(10.2.) Za posamezne vrste registrirane kulturne
dediščine veljajo še naslednji prostorski izvedbeni pogoji: |
(10.2.1.)
Pri posegih na registrirani stavbni dediščini se ohranjajo varovane
vrednote, kot so: |
·
tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
·
gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova,
|
·
oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad,
oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad,
fasadni detajli), |
·
sestavine in pritikline, |
·
stavbno pohištvo in notranja oprema, |
·
funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega
zunanjega prostora, |
·
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
·
pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko
izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
·
celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v
okolici značilnostim stavbne dediščine), |
·
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(10.2.2.)
Pri posegih v registrirano naselbinsko dediščino se ohranjajo varovane
vrednote, kot so: |
·
naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža,
razporeditev odprtih prostorov), |
·
odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in
odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in
nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
·
prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja
(drevesa, vodotoki itd.), |
·
prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na
reliefne značilnosti, poti itd.), |
·
naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
|
·
podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike
strešin, kritina), |
·
odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in
pogledi iz njega), |
·
stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema,
ulične fasade itd.), |
·
oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, |
·
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(10.2.3.)
Pri posegih na registrirani memorialni dediščini se ohranjajo varovane
vrednote, kot so: |
·
avtentičnost lokacije, |
·
materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali
drugih nepremičnin, |
·
vsebinski in prostorski kontekst objekta z okolico objekta
ter vedute. |
(10.2.4.)
Pri posegih v registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino se
ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
·
krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba
(naravne in grajene ali oblikovane prvine), |
·
značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika
parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela
drevesa), |
·
avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, |
·
preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene
strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi, |
·
sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna
raba zemljišč), |
·
tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva
(kozolci, znamenja), |
·
odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in
stavbo oziroma naseljem, |
·
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(10.2.5.) Pri posegih v registrirana arheološka
najdišča veljajo režimi varstva določeni v 12. točki tega člena. |
(10.2.6.) Pri posegih v drugo registrirano
dediščino se ohranjajo še varovane vrednote, kot so: |
·
materialna substanca, ki je še ohranjena, |
·
lokacija in prostorska pojavnost, |
·
vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
(10.2.7.) Pri posegih v registrirano
vrtnoarhitekturno dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
·
zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze), |
·
grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna
oprema, likovni elementi), |
·
naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief), |
·
podoba v širšem prostoru oziroma odnos kulturne dediščine
z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene
in utemeljene meje), |
·
rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne
za razvoj in obstoj rastlin, in |
·
vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost
med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami,
pomembnimi za delovanje celote. |
(11) V
vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da morajo biti posegi in
dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Ohranja
se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost kulturne
dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno. |
(12) Na
območja registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na
način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline. Registrirana
arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi
najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali
arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski
kontekst. |
(12.1)
Prepovedano je predvsem: |
·
odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati,
meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
·
poglabljati dna vodotokov ter jezer, |
·
ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
·
gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine, |
·
postavljati in graditi trajne ali začasne objekte,
vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali
drugih oznak, razen kadar so ti
nujno za
učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča. |
(12.2)
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna
zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč, ob
izpolnitvi naslednjih pogojev: |
·
če ni možno najti drugih rešitev, in
|
·
če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih
arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za
gradnjo. |
(12.3) V
primeru, da se območje ureja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom,
je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve
vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka
priprave prostorskega akta. |
(13) Na območjih, ki še niso bila predhodno
arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni
znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo
ali posegi v zemeljske plasti. |
(14) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja
obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ali lastnika
zemljišča, v primeru gradnje pa tudi investitorja ali odgovornega vodjo
del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje
nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno
enoto zavoda, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke
stroke. |
(15) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno
pristojni osebi zavoda omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo
izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. |
(16) Objekte in območja kulturne dediščine je
potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo –
čez objekte in območja kulturne dediščine praviloma ne smejo potekati
gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne
ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in
telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije
viškov materialov ipd. |
|
III/7.2. Ohranjanje narave (G2) |
|
71.
člen |
(1) Za gradnjo objektov oziroma izvajanje del, ki
bi lahko ogrozila biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto, zavarovano
območje, območje pričakovanih naravnih vrednot in posebno varstveno
območje Natura je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in
naravovarstveno soglasje ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave,
v posameznih primerih pa je treba zagotoviti tudi naravovarstveni nadzor
v času izvajanja gradbenih del. |
(2) V cerkvah naj se morebitna obnovitvena ali
urejevalna dela prilagodijo življenjskemu ciklusu netopirjev, izvajalci
del naj se obrnejo na ZRSVN, Kranj. Morebitno urejanje okolice cerkva
naj se prilagodi tako, da se ohranja drevesa, sklenjene mejice, grmovje
in gozd. |
(3) V posebnem varstvenem območju Kamniško –
Savinjske Alpe na območju Krvavca in Zvoha se ohranja obstoječe razmerje
travišč, zavarovanih rastišč rastlinskih vrst in ruševja ter gozda
oziroma drevja. |
(4) Na območju Krvavca naj se vzpostavi ustrezen
prometni režim, ki bo preprečeval nezaželeno in prepovedano vožnjo z
motornimi vozili v naravnem okolju zaradi zagotavljanja ugodnega stanja
kvalifikacijskih vrst ptic. |
(5) Na posebnem varstvenem območju Olševek –
Adergas se ohranja naravne potoke z brežinami brez spreminjanja vodnega
režima zaradi zagotavljanja ugodnega stanja kvalifikacijske vrste
kačjega pastirja velikega studenčarja. |
(6) Pri načrtovanju posegov v prostor je treba
upoštevati pogoje, usmeritve in priporočila za varstvo zavarovanih
območij, območij Natura 2000, naravnih vrednot in ekološko pomembnih
območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedene v strokovnih
gradivih »Naravovarstvene smernice za strategijo prostorskega razvoja
občine Cerklje na Gorenjskem« (ZRSVN OE Kranj, avgust 2005) in
»Naravovarstvene smernice za prostorski red občine Cerklje na
Gorenjskem« (ZRSVN OE Kranj, maj 2007), ki se hranijo na sedežu občine
Cerklje na Gorenjskem. |
(7) Med gradnjo je treba izvajati ukrepe
preprečevanja širjenja invazivnih tujerodnih vrst predvsem tako, da se
na območje dovaža le zemeljski material, ki ne vsebuje ostankov
tujerodnih vrst, delovne stroje pa se pred začetkom del očisti, po
končanih delih pa naj investitor najmanj tri leta spremlja morebiten
pojav invazivnih tujerodnih vrst in jih nemudoma odstrani (cvetoče vrste
pred cvetenjem), ostanke pa sežge. Na javnih površinah naj se prednostno
sadi in seje avtohtone okrasne rastline, med neavtohtonimi pa le tiste,
ki zanesljivo niso invazivne. Enako se priporoča tudi lastnikom zasebnih
zemljišč. |
|
III/3.7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin
(G3) |
|
72.
člen |
(1) Splošno (G3.1) |
(1.1) Gradnje in druge prostorske ureditve
so možne v vseh območjih, ki jih določa ta odlok, če v okolju ne
povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi. Vsak poseg v
okolje mora biti načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjše
obremenjevanje okolja. |
(2) Varstvo zraka (G3.2) |
(2.1) Pri načrtovanju, graditvi in obratovanju objektov ter
urejanju površin je potrebno upoštevati predpise s področja učinkovite
rabe energije v stavbah. V stavbah je treba zagotoviti racionalno
(učinkovito) rabo energije na področjih toplotne zaščite, ogrevanja,
hlajenja, prezračevanja ali njihove kombinacije, priprave tople vode in
razsvetljave v stavbah ter zagotavljanja lastnih obnovljivih virov
energije za delovanje sistemov. |
(2.2) Pri zasnovi nove pozidave je potrebno
upoštevati prevetrenost in lokalno cirkulacijo zraka. |
(3) Varstvo tal (G3.3) |
(3.1) Pri gradnji objektov je potrebno humus
odstraniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali
izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. |
(3.2) Pri posegih v prostor je potrebno zavarovati
plodno zemljo pred uničenjem ter zagotoviti ukrepe za zaščito tal med
izvajanjem gradbenih del. |
(3.3) Evidentirati in
sanirati je potrebno divja odlagališča odpadkov, pripraviti sanacijske
načrte ter izvesti ustrezne ureditvene in omilitvene ukrepe. |
(4) Varstvo voda (G3.4) |
(4.1) Poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na
vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega
soglasja. |
(4.2) Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru
voda je potrebno upoštevati omejitev posegov v vodna in priobalna
zemljišča v naseljih in izven njih kot jih določa veljavna zakonodaja s
področja urejanja voda. Na območju občine Cerklje na Gorenjskem se
nahajajo površinske vode 2. reda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega
na vodah 2. reda pet metrov od meje vodnega zemljišča. Izjemoma je lahko
meja priobalnega zemljišča tudi drugačna in je določena v skladu z
veljavno zakonodajo. |
(4.3) Posegi v vodovarstvena območja so dopustni le ob doslednem
upoštevanju omejitev in pogojev iz veljavnih predpisov o zavarovanju
vodnih virov. Na vodovarstvenih območjih so prepovedane dejavnosti, ki
bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov.
Dovoljeni so ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih
virov. |
(4.4) Odvajanje odpadnih komunalnih voda, ki nastajajo v stavbah je
podrobneje opredeljeno v poglavju 6.4 Pogoji glede zbiranja in odvajanja
ter čiščenja odpadnih voda. Na vodovarstvenih območjih mora biti interno
in javno kanalizacijsko omrežje vodotesno ter zaključeno s čistilno
napravo oziroma skladno s predpisi o zavarovanju vodnih virov.
Neprečiščene komunalne odpadne vode se ne sme odvajati neposredno v
vodotoke ali ponikati na vodovarstvenih območjih. |
(4.5) Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in rekreacijske namene,
pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve
kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Z
ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda oziroma se zagotovijo
ustrezni izravnalni ukrepi. |
(4.6) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dovoljeno, razen na
krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka v
primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, propust
na javnih cestah in poteh). |
(4.7) Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo
naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Kjer
razmere dopuščajo, je potrebno ohranjati naravni potek vodotoka.
Vegetacijo ob vodotokih je potrebno ohranjati v čim večji meri ali jo
ponovno zasaditi. Sečnjo dreves in grmovja je dovoljeno izvajati v
obdobju med 15. avgustom in 15. marcem. |
(4.8) Rekreacijski rabi se namenja območja, kjer je možno urediti dostop
brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer taka raba nima
vpliva na druge kakovosti krajine. Dostopne poti
ipd. je praviloma potrebno urediti brez posegov v strugi in na
obrežnih zemljiščih. |
(4.9) Na vodnem in priobalnem zemljišču je
prepovedano je gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin.
Prepovedano je tudi odlaganje odpadkov. |
(5) Območja kmetijskih zemljišč in gozdov
(G3.5) |
(5.1) Za vse posege (vključno s posegi, dovoljenimi na celotnem
območju OPN) v gozd in gozdni prostor je treba pridobiti pisno soglasje
oziroma dovoljenje zavoda, pristojnega za gozdove. Dovoljenje zavoda,
pristojnega za gozdove, je treba pridobiti tudi za krčitve gozda in
izsekavanje posameznih dreves, ki morajo biti pred posekom označena. |
(5.2) Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba
ohranjati pasove vegetacije, posamezna debelejša drevesa in skupine
dreves. Ohranjati je treba tudi gozdni rob. |
(5.3) V največji možni meri je potrebno ohranjati sklenjene kakovostne
kmetijske površine. Z novimi posegi naj se ne razdrobi posestna
struktura. Občina si bo v okviru svoje pristojnosti prizadevala v
največji možni meri ohranjati kvalitetna kmetijska zemljišča za
pridelavo in oskrbo prebivalstva s kakovostno lokalno pridelano hrano. |
(5.4) Sečnjo dreves in grmovja je dovoljeno izvajati v obdobju med 15.
avgustom in 15. marcem. |
(5.5) Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno upoštevati
tipološke značilnosti krajine ter zagotavljati ohranitev ekološkega
ravnovesja, značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru in
značilnosti obstoječega gozdnega roba. |
(5.6) Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano
pogozdovati. |
|
III/3.7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in obrambne potrebe (G4) |
|
73.
člen |
(1)
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (G4.1) |
(1.1)
Načrtovanje in gradnjo objektov je potrebno zasnovati tako, da se
preprečijo oziroma zmanjšajo škodljivi vplivi naravnih in drugih nesreč
ter da se omogoči zaščita, reševanje in pomoč. |
(1.2)
Prostorske potrebe za področje zaščite in reševanja se določi v
občinskem načrtu zaščite in reševanja. |
(1.3) Na erozijskih (območja običajnih in zahtevnih zaščitnih ukrepov),
na pogojno stabilnih zemljiščih in plazljivih območjih je treba za vsako
gradnjo oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije
objektov in naprav, predhodno pridobiti geološko - geomehansko poročilo
o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja, kadar strokovnjak s
tega področja v skladu s predpisi in na osnovi značilnosti terena
ugotovi, da je treba tako poročilo izdelati. Na območjih, kjer se nivo
podzemne vode lahko dvigne do kote, ki ogroža varnost stavb, je potrebno
v primeru načrtovanja kletne etaže z geomehanskim poročilom v projektu
za pridobitev gradbenega določiti nivo podzemne vode in opredeliti
ustrezne ukrepe oziroma rešitve. |
(2) Obramba (G4.2)
|
(2.1) Potrebe po varovanju prebivalstva ter dobrin pred vojnim
delovanjem se urejajo v skladu z veljavnimi predpisi. |
(2.2) Območja izključne rabe so namenjena izključno za obrambne potrebe,
na katerih potekajo aktivnosti obrambe. V območjih izključne rabe
prostora za potrebe obrambe so skladno s prostorsko zakonodajo in
zakonodajo na področju graditve dovoljene prostorske ureditve ter
gradnja objektov za potrebe obrambe (gradnja novih objektov,
rekonstrukcije objektov, vzdrževanje in odstranitev objektov) ter
ostale ureditve za potrebe obrambe ne glede na vrsto objektov glede na
zahtevnost. |
(2.3) Območja možne izključne rabe prostora so območja, ki so primarno
namenjena za druge potrebe, ki se jih v primeru izrednega in vojnega
stanja lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje
vojske. Posegi na območju možne izključne rabe morajo omogočati njihovo
uporabo za obrambne potrebe v navedenih primerih, oziroma so posegi
lahko takšni, da je mogoča takojšnja vzpostavitev uporabe območja za
obrambne potrebe. |
(2.4) Območja omejene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na katerih
so nujne omejitve iz varnostnih in tehničnih vzrokov. V oddaljenosti do
1 km od območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali stolpi je
treba za vsako novogradnjo visoko nad 18 m pridobiti projektne pogoje in
soglasje ministrstva za obrambo. V oddaljenosti do 2 km od takih območij
je treba za vsako novogradnjo visoko nad 25 m pridobiti projektne pogoje
in soglasje ministrstva za obrambo, razen za novogradnje v okolici
območij za potrebe obrambe na vzpetinah zunaj naseljenih območij. |
(3) Poplavna območja (G4.3) |
(3.1) Poplavna območja in razredi poplavne
nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih
in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne
nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti so sestavni del
prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti
še niso določeni, so sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna
karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih. |
(3.2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane
karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je
pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor
treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v
prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav.
Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje
ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. |
(3.3) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev
oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo
ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev
načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne
ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v
prostor. |
(3.4) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo etapno v
skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas
izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih
ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja,
karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti. |
(3.5) Na poplavnih območjih, za katera razredi
poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo
rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo
na vodni režim in stanje voda. |
(3.6) Ne glede na določbe podtočk (3.2) in (3.5) te
točke so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti,
ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in
dejavnosti v skladu ter pod pogoji, ki jih določajo predpisi o vodah. |
(4) Zahteve glede varovanja pred požari (G4.4) |
(4.1) Pri graditvi objektov je potrebno
upoštevati predpise s področja varnosti pred požari. |
(4.2) Objekti morajo biti projektirani in grajeni
tako, da je z upoštevanjem njihovega odmika od meje parcele omejeno
širjenje požara na sosednje objekte. Z namenom preprečitve širjenja
požara na sosednje objekte morajo biti upoštevane tudi protipožarne
ločitve (v kolikor ni možno zagotoviti ustreznih odmikov med objekti in
od parcelne meje). |
(4.3) Zagotoviti je potrebno vire za zadostno
oskrbo z vodo za gašenje. |
(4.4) Ob posegih v prostor je potrebno zagotoviti
neoviran in varen dostop za gašenje in reševanje. Ureditev dovozov,
dostopov, postavitvenih in delovnih površin za gasilce ob stavbi se
uredi v skladu s predpisi s področja varnosti pred požari in veljavnim
standardom. |
|
74.
člen |
III/3.7.5. Varstvo vojnih grobišč (G5) |
(1) V občini Cerklje na Gorenjskem se
nahajajo naslednja vojna grobišča: |
·
Ambrož pod Krvavcem, lokacija: 46.2937 S, 14.5392 V,
Štefanja Gora – 2 (180120222) gr. (01) izven pokopališča, grobišče 12
borcev NOV, |
·
Cerkljanska Dobrava, lokacija: 46.2331 S, 14.5401 V,
Cerkljanska Dobrava – 1 (180120041 gr. (01) izven pokopališča, grob
neznanega borca, |
·
Cerklje na Gorenjskem, lokacija: 46.2527 S, 14.4881 V,
Cerklje na Gorenjskem – 1 (180120051) gr. (92) krajevno pokopališče,
grob petih neznanih borcev NOV, |
·
Cerklje na Gorenjskem, lokacija: 46.2527 S, 14.4881 V,
Cerklje na Gorenjskem – 1 (180120051) gr. (01) krajevno pokopališče,
grobišče 4 padlih borcev, |
·
Štefanja Gora, lokacija: 46.2756 S, 14.4885 V, Štefanja
Gora – 1 (180120221) gr. (01) izven pokopališča, , grob borca NOV, |
·
Štefanja Gora, lokacija: 46.286 S, 14.4891 V, Štefanja
Gora – 3 (180120223) gr. (01) izven pokopališča, grob neznanega borca
(NOV), |
·
Trata pri Velesovem, lokacija: 46.2665 S, 14.4611 V. |
(2) Na vojnih grobiščih je prepovedano: |
·
spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju s predpisi o
vojnih grobiščih, |
·
poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne
elemente, |
·
izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev
spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih
grobišč. |
|
III/3.8. Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) glede
varovanja zdravja (H1) |
|
III/3.8.1. Zahteve v zvezi z osončenjem in
svetlobnim onesnaženjem (H1.1) |
|
75.
člen |
(1.1) Pri
vseh prostorih za bivanje in delo je treba zagotoviti minimalno
zahtevano osončenje oziroma osvetlitev, skladno z veljavno zakonodajo.
Na območjih, namenjenih stanovanjskim površinam, ki so namenjene bivanju
brez spremljajočih dejavnosti (SSs), stanovanjskim površinam, ki so
namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi (SSc) in površinam
razpršene poselitve, namenjenih bivanju (As) mora biti praviloma
zagotovljeno osončenje vsaj enega prostora za bivanje. Kot osončen šteje
tisti prostor, v katerem sončni žarki 21. decembra vsaj eno uro
osvetljujejo sredino okenske površine. Pri določanju osončenja je kot
ovire potrebno upoštevati okoliški teren in stavbe. |
(1.2) Pri
načrtovanju razsvetljave je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje
emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja
svetlobnega onesnaževanja okolja. Nestanovanjske stavbe, prometna
infrastruktura in sprehajalne poti izven naselij praviloma ne smejo biti
osvetljeni, razen kadar je to nujno potrebno zaradi varnosti ljudi in
premoženja ter zaradi prometne varnosti. Uporabljajo naj se svetlobna
tipala. Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine
vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin,
ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca občine, ne sme
presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh, določene s predpisom s področja
svetlobnega onesnaževanja. Zunanja razsvetljava mora biti nameščena
(oziroma prilagojena) tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih
varovanih prostorov, ni prekomerna. Za razsvetljavo se, razen izjemoma
kadar to dopuščajo predpisi, uporabljajo svetilke, katerih delež
svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%. |
|
III/3.8.2. Pogoji za varstvo pred hrupom (H1.2) |
|
76.
člen |
(1) II. stopnja varstva pred hrupom se določa
na: |
·
stanovanjskih površinah, ki so
namenjene bivanju brez spremljajočih dejavnosti (SSs)
za EUP z oznakami AŽ34, AŽ45, AŽ50, |
·
stanovanjskih površinah, ki so namenjene bivanju s
spremljajočimi dejavnostmi (SSc) za EUP oziroma
podEUP z oznakami AP2, AP3, CD2, RV1, SV4, SV5, SV12, ŠU1/2, ŠU4/1,
ŠU7, ŠU13, ZG8, |
·
površinah počitniških hiš (SP)
za EUP z oznakami AP5,
AŽ28, AŽ32, AŽ63, SV14, ŠU17, |
·
površinah za turizem (BT) za EUP oziroma podEUP z oznakami
AŽ24, AŽ53, AŽ55, AŽ56, AŽ57/3, AŽ57/4, AŽ57/2, AŽ59/1, AŽ59/2, AŽ64,
AŽ66, ČŠ7/4, ŠM6, ŠT11, ŠT14, ŠT15, ŠU16. |
(2) III. stopnja varstva pred hrupom se določa
na: |
·
površinah podeželskega naselja, ki so namenjene površinam
kmetij manjšega obsega z dopolnilnimi dejavnostmi, in bivanju (SKs),
|
·
površinah podeželskega naselja, ki so namenjene površinam
kmetij večjega obsega z dopolnilnimi dejavnostmi, in bivanju (SKk),
|
·
osrednjih območjih centralnih dejavnosti (CU), |
·
drugih območjih centralnih dejavnosti (CD), |
·
drugih območjih centralnih dejavnosti, ki so namenjena
vzgojnim, izobraževalnim in kulturnim dejavnostim (CDi), |
·
drugih območjih centralnih dejavnosti, ki so namenjena
opravljanju verskih obredov (CDv), |
·
drugih območjih centralnih dejavnosti, ki so pretežno
namenjena poslovnim dejavnostim ter bivanju (CDd), |
·
drugih območjih centralnih dejavnosti, ki so pretežno
namenjena poslovnim dejavnostim (CDb), |
·
drugih območjih centralnih dejavnosti, ki so pretežno
namenjena poslovnim in proizvodnim dejavnostim ter bivanju (CDp), |
·
površinah športnih centrov (BC), |
·
površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS),
|
·
parkih (ZP), |
·
drugih zelenih površinah (ZD),
|
·
pokopališčih (ZK), |
·
površinah razpršene poselitve namenjenih bivanju (As),
|
·
površinah razpršene poselitve namenjenih pretežno
kmetijski dejavnosti manjšega obsega (Am), |
·
površinah razpršene poselitve namenjenih pretežno
kmetijski dejavnosti večjega obsega (Ak), |
·
površinah razpršene poselitve namenjenih občasnemu bivanju
(Ah), |
·
na območjih EUP oziroma podEUP s podrobnejšo namensko rabo
prostora: stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez
spremljajočih dejavnosti (SSs), stanovanjske površine, ki so namenjene
bivanju s spremljajočimi dejavnostmi (SSc), površine počitniških hiš
(SP) in površine za turizem (BT), ki v prvem odstavku tega člena niso
opredeljena kot območja II. stopnja varstva pred hrupom. |
(3) III. stopnja varstva pred hrupom se določa tudi
na območjih celinskih voda (VC), ki niso razvrščena med mirna območja na
prostem v skladu s predpisi. |
(4) IV. stopnja varstva pred hrupom se določa
na: |
·
površinah gospodarskih con (IG),
|
·
površinah gospodarskih con, ki so namenjene obrtnim,
skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim
ter objektom in dejavnostim letališča (IGl), |
·
površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK), |
·
površinah drugih območij (BD), |
·
površinah cest (PC), |
·
površinah železnic (PŽ),
|
·
površinah letališč (PL), |
·
površinah, namenjenih objektom letališča (POl),
|
·
površinah za mirujoči promet (POm),
|
·
območjih komunikacijske infrastrukture (T),
|
·
območjih energetske infrastrukture (E),
|
·
območjih okoljske infrastrukture (O),
|
·
območjih za potrebe obrambe v naseljih (F), če hrup ne
nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri
opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(5) IV. stopnja varstva pred hrupom se določa tudi
na območjih kmetijskih (K1 in K2), gozdnih (G) zemljišč in ostalih
območjih (OO), ki niso razvrščena med mirna območja na prostem v skladu
s predpisi. |
(6) Območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR23,
CR37/1, CR37/2, CR38, CR44 so potencialna območja za opredelitev II.
stopnje varstva pred hrupom. Možnosti določitve območij II. stopnje
varstva pred hrupom iz prejšnjega stavka se preveri s strokovno podlago,
ki jo zagotovi pripravljavec. Rezultate te strokovne podlage se v OPN
vnese z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami. |
(7) Nove stavbe z varovanimi prostori je treba
načrtovati na primerni legi oziroma primerni oddaljenosti od obstoječih
virov hrupa tako, da se upošteva priporočila mednarodne zdravstvene
organizacije (Ldvn 55 dBA, Lnoč 40 dBA) oziroma, če teh vrednosti ni
mogoče zagotoviti, mejne vrednosti kazalcev hrupa za posamezno območje
stopnje varstva pred hrupom niso presežene. Izpolnitev pogoja iz
prejšnjega stavka se lahko zagotovi tudi z zmanjšanjem emisije na viru
hrupa ali omejitvijo širjenja hrupa v okolje ob cestah, ki so vir hrupa,
železnicah, parkiriščih ipd. (aktivni ukrepi). Izvedba pasivnih
protihrupnih ukrepov je dopustna le na obstoječih stavbah. |
(8) Pri projektiranju novogradenj in rekonstrukciji
obstoječih objektov je potrebno upoštevati negativni vpliv obstoječega
vira hrupa (avtoceste, letališča in drugih infrastrukturnih objektov) in
objekte že v osnovi zasnovati tako, da so varovani prostori kot jih
določajo predpisi s področja varstva pred hrupom čim manj izpostavljeni
hrupu. |
(9) Za
uporabo zvočne naprave na javni prireditvi, ki povzroča čezmerno
obremenitev okolja s hrupom, mora organizator prireditve pridobiti
dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, ki ga izda
pristojni občinski organ občine. V vlogi za pridobitev dovoljenja za
začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom mora organizator predložiti
podatke in priloge kot jih določa predpis o načinu uporabe zvočnih
naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup. Organizatorju
prireditve ni potrebno pridobiti dovoljenja za začasno čezmerno
obremenitev okolja s hrupom, če prireditev organizira na prireditvenem
prostoru, za katerega je pristojni občinski organ izdal dovoljenje za
začasno čezmerno obremenitev okolja zaradi uporabe zvočnih naprav. |
(10) Dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev
okolja s hrupom zaradi zvočnih naprav na shodih izda ministrstvo,
pristojno za okolje. |
|
III/3.8.3. Zahteve glede seizmoloških in
hidroloških značilnosti zemljišč (H1.3) |
|
77.
člen |
(1) Po
podatkih Agencije RS je na območju Občine Cerklje na Gorenjskem vrednost
projektnega pospeška tal med 0,200 in 0,225. |
(2) Pri
graditvi objektov je potrebno upoštevati predpise s področja mehanske
odpornosti in stabilnosti objektov ter predpise s področja voda. |
|
III/3.8.4. Zahteve glede varovanja pred elektromagnetnimi sevanji
(H1.4) |
|
78.
člen |
(1) Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji
vira sevanja mora investitor izbrati tehnične rešitve in upoštevati
dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da mejne vrednosti
elektromagnetnega polja, ki so določene v predpisih o elektromagnetnem
sevanju v naravnem in življenjskem okolju, niso presežene, in hkrati
omogočajo najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja zaradi
sevanja. Vire sevanja je treba umestiti v primerni oddaljenosti od
območij I. stopnje varstva pred sevanjem, da so vplivi na zdravje ljudi
čim manjši. |
(2) I.
stopnja varstva pred sevanjem |
(2.1) I.
stopnja varstva pred sevanjem se določa na stanovanjskih površinah, ki
so namenjene bivanju brez spremljajočih dejavnosti (SSs), stanovanjskih
površinah, ki so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi (SSc),
stanovanjskih površinah za posebne namene (SB), površinah podeželskega
naselja, ki so namenjene površinam kmetij manjšega obsega z dopolnilnimi
dejavnostmi, in bivanju (SKs), površinah podeželskega naselja, ki so
namenjene površinam kmetij večjega obsega z dopolnilnimi dejavnostmi, in
bivanju (SKk), površinah počitniških hiš (SP), osrednjih območjih
centralnih dejavnosti (CU), drugih območjih centralnih dejavnosti (CD),
drugih območjih centralnih dejavnosti, ki so namenjena vzgojnim,
izobraževalnim in kulturnim dejavnostim (CDi), drugih območjih
centralnih dejavnosti, ki so namenjena opravljanju verskih obredov
(CDv), drugih območjih centralnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena
poslovnim dejavnostim ter bivanju (CDd), drugih območjih centralnih
dejavnosti, ki so pretežno namenjena poslovnim dejavnostim (CDb), drugih
območjih centralnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena poslovnim in
proizvodnim dejavnostim ter bivanju (CDp), površinah za turizem (BT),
površinah drugih območij (BD), površinah športnih centrov (BC),
površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS), območjih parkov (ZP),
drugih urejenih zelenih površinah (ZD), območjih pokopališč (ZK),
površinah razpršene poselitve, namenjenih bivanju (As), površinah
razpršene poselitve, namenjenih pretežno kmetijski dejavnosti manjšega
obsega (Am), površinah razpršene poselitve, namenjenih pretežno
kmetijski dejavnosti večjega obsega (Ak) in površinah razpršene
poselitve, namenjenih občasnemu bivanju (Ah). |
(3)
II. stopnja varstva pred sevanjem |
(3.1) II.
stopnja varstva pred sevanjem se določa na območjih gospodarskih con
(IG), gospodarskih con, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim,
trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim ter objektom in
dejavnostim letališča (IGl), površinah z objekti za kmetijsko
proizvodnjo (IK), površinah cest (PC), površinah železnic (PŽ),
površinah letališč (PL), površinah, namenjenih objektom in dejavnostim
letališča (POl), površinah za mirujoči promet (POm), območjih
komunikacijske infrastrukture (T), območjih energetske infrastrukture
(E), območjih okoljske infrastrukture (O) in območjih za potrebe obrambe
v naselju (F). |
(3.2) II.
stopnja varstva pred sevanjem se določa tudi na vseh drugih območjih, ki
niso v točki (2) tega člena določena kot območja, na katerih velja I.
stopnja varstva pred sevanjem. |
(4)
Minimalni potrebni odmiki (odmiki se merijo od sredine osi daljnovoda na
višini 1 m od tal) od virov EMS, v katera ni dovoljeno umeščanje
objektov z varovanimi prostori so: |
·
za 110 kV daljnovod (v odvisnosti od tipa in oblike) min.
11 do 14 m od osi daljnovoda na vsako stran. |
Enake
odmike od objektov z varovanimi prostori je potrebno upoštevati tudi pri
umeščanju novih virov EMS. |
|
III/3.8.5 Pogoji za neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim
osebam (H1.5) |
|
79.
člen |
(1) Pri
graditvi objektov je potrebno upoštevati predpise s področja
zagotavljanja neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni
rabi ter večstanovanjskih stavb. |
|
III/3.8.6 Zahteve glede varovanja pred požari (H1.6) |
|
80.
člen |
(črtan) |
|
III/3.8.7 Kakovost zraka, voda in bivalnega okolja (H1.6) |
|
80.a člen |
(1)
Kakovost zraka |
(1.1)
Pri načrtovanju, graditvi in obratovanju objektov ter urejanju površin
je potrebno upoštevati predpise s področja kakovosti zraka. |
(1.2)
Novogradnje naj se prioritetno priključi na ekološko sprejemljivejše in
obnovljive vire energije, pri čemer je potrebno upoštevati lokalne
možnosti (podtalnica, geotermalna energija, plinovod, toplovod,
obstoječe skupne kotlovnice ipd.) ter lego objektov in streh za uporabo
sončne energije. |
(1.3) Z
ogrevanjem obstoječih stavb naj se postopoma preide na ekološko
sprejemljiva goriva in učinkovitejše naprave. |
(1.4) Na
območju občine je v večjih naseljih nižinskega dela in na območju
letališča zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje. V plinifikacijo je
smiselno vključiti tudi druga naselja nižinskega dela. V okviru izdelave
lokalnega energetskega koncepta je bilo ob energetskem pregledu stavb
ugotovljeno, da je splošno stanje objektov in ogrevalnih sistemov dobro.
Občina bo po potrebi nadalje izvajala energetsko sanacijo javnih
objektov in povečevala uporabo sistemov na obnovljive vire energije
(uporaba sončne energije, toplotne črpalke), hkrati pa bo s pomočjo
svetovanja, izobraževanja in obveščanja o možnih finančnih virih
spodbuja izboljšanje toplotne zaščite ostalih obstoječih stavb. |
(1.5)
Pomembne vire vonjav, kot so večje farme je treba načrtovati v primerni
oddaljenosti od stanovanjskih, gostinskih, poslovnih in upravnih stavb,
stavb splošnega družbenega pomena, igrišč za športe na prostem in drugih
objektov za šport, rekreacijo in prosti čas. Primerna oddaljenost za
nove in širitve obstoječih virov vonjav se določi na osnovi strokovne
ocene vpliva vonjav. |
(2)
Kakovost voda |
(2.1) Občina oziroma njene pristojne službe morajo (v okviru
svoje pristojnosti) za večino prebivalstva zagotavljati oskrbo s
kvalitetno pitno vodo in varstvo vodnih virov z določitvijo ustreznega
varstva na vodovarstvenih območjih. |
(2.2) Posegi v vodovarstvena območja so dopustni le ob doslednem
upoštevanju omejitev in pogojev iz veljavnih predpisov o zavarovanju
vodnih virov. Na vodovarstvenih območjih so prepovedane dejavnosti, ki
bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov.
Dovoljeni so ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih
virov. |
(2.3) Zasebni vodovod mora v primerih, ki jih določa predpis o oskrbi s
pitno vodo na območju Občine Cerklje na Gorenjskem, imeti upravljavca.
Skladno predpisu iz prejšnjega stavka mora občina na svojem območju
zagotavljati vodenje evidence zasebnih vodovodov in njihovih
upravljavcev. |
(3) Bivalno okolje |
(3.1) Razporeditev območij zelenih površin (ZS, ZP, ZD) je
določena s podrobnejšo namensko rabo prostora. Gradnja in ureditev
javnih vrtov, parkov, trgov, zelenic in drugih urejenih zelenih površin,
otroških in drugih javnih igrišč ter igrišč za športe na prostem je
dovoljena tudi na območjih drugih namenskih rab prostora kot to določa
53. člen tega odloka oziroma je to določeno po posameznih EUP ali podEUP
v nadaljevanju odloka. Razporeditev območij zelenih površin v strnjenih
urbanih območjih je treba načrtovati tako, da je omogočena varna peš
dostopnost prebivalcem. Odprte javne prostore v mestih je treba
načrtovati skladno z razvojem javnega potniškega prometa in omrežja poti
za kolesarje in pešce. |
(3.2) Za doseganje ciljev trajnostne mobilnosti je treba vzpodbujati
energetsko varčno in učinkovito vožnjo z motornimi vozili, vožnjo s
kolesom in hojo, uporabo javnega prevoza, lokalno nakupovanje,
spodbujanje lokalne samooskrbe ipd. V ta namen bi bilo potrebno
nadgrajevati sistem kolesarskih poti in varne dostope do postajališč
javnega potniškega prometa ter pristopiti k ureditvi parkirišč za
kolesa, postavitvi polnilnih postaj na zemeljski plin in elektro
polnilnic ipd. |
|
III/4. DOLOČBE PO POSAMEZNIH ENOTAH UREJANJA
PROSTORA |
|
III/4.1. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih
predvidenih OPPN |
|
III/4.1.1. Vrste gradenj, ki so dovoljene do
sprejetja predvidenega OPPN |
|
81.
člen |
(1) V območjih EUP oziroma podEUP, za katere je
predvidena izdelava OPPN, so do njihovega sprejetja dovoljene naslednje
vrste gradenj pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega kompleksnega
urejanja območja: |
·
nujne gradnje, rekonstrukcije, odstranitve in vzdrževanje
objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture, |
·
gradnje objektov za varstvo pred škodljivim delovanjem
voda na ogroženih območjih, |
·
rekonstrukcije in vzdrževanje obstoječih zakonito
zgrajenih objektov, |
·
gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega
zakonito zgrajenega objekta (določilo ne velja za objekte kulturne
dediščine, razen v primeru, ko se za odstranitev predhodno pridobi
soglasje v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine), pri
čemer se ne sme bistveno spreminjati namembnosti in velikosti objekta, |
·
odstranitve stavb (določilo ne velja za objekte kulturne
dediščine, razen v primeru, ko se za odstranitev predhodno pridobi
soglasje v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine), |
·
gradnje, ograj, škarp in podpornih zidov, pomožnih
kmetijsko – gozdarskih objektov na parcelah, namenjenih gradnji
obstoječih objektov, |
·
postavitev začasnih objektov, ki jih morajo lastniki
odstraniti na lastne stroške pred začetkom izvajanja OPPN, če so v
nasprotju z načrtovanimi posegi v OPPN, |
·
postavitve sončnih elektrarn do nazivne moči 1 MW, ki jih
morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred začetkom izvajanja
OPPN, če so v nasprotju z načrtovanimi posegi v OPPN, |
·
gradnja objektov za varstvo pred škodljivim delovanjem
voda na ogroženih območjih, |
·
gradnja objektov za zaščito rečnih bregov, |
·
gradnja hudourniških pregrad, nasipov in podobnih objektov
za zaščito pred poplavami, |
·
izvedba objektov in ukrepov, ki so potrebni zaradi
neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo
oziroma zmanjšajo njihove posledice, |
·
izvedba objektov in ukrepov za zaščito, reševanje in pomoč
ob naravnih in drugih nesrečah, |
·
gradnja vojaških inženirskih objektov, zaklonišč in drugih
zaščitnih objektov med izrednim ali vojnim stanjem, |
·
izvedba ukrepov, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
·
izvedba ukrepov, ki se nanašajo na izboljšanje
hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, vključno z
renaturacijo vodotokov), |
·
gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, |
·
izvedba objektov in ukrepov, namenjenih varstvu voda pred
onesnaženjem. |
(2) Pri gradnjah in drugih ureditvah iz prejšnjega
odstavka je treba upoštevati določila tega odloka. |
|
III/4.1.2. Usmeritve za izdelavo OPPN |
|
III/4.1.2.1. Cerklje |
|
82.
člen |
Območje podEUP z oznako CR14/2: |
·
območje je namenjeno širitvi pokopališča, |
·
za izdelavo OPPN je potrebno praviloma izvesti javni
natečaj, |
·
rob območja je potrebno intenzivno zazeleniti, znotraj
območja se lahko predvidijo dodatne zelene poteze, s posegi je potrebno
zagotoviti najmanj 15 m odmik od drevesne naravne vrednote – lipovca,
vzpostaviti je potrebno možnost primernih dostopov za pešce in
kolesarje, |
·
obstoječe kozolce je potrebno praviloma vključiti v
ureditev oziroma jih prestaviti na primerno lokacijo izven območja EUP. |
|
83.
člen |
Območja podEUP z oznakami CR39/2, CR39/3,
CR39/4: |
·
območje podEUP z oznako CR39/2 se namenja centralnim
dejavnostim z možnostjo nastanitve ter ureditve športno rekreacijskih
površin, območje podEUP z oznako CR39/3 ureditvi športno rekreacijskih
površin (športnih igrišč; morebitne pomožne stavbe je treba načrtovati
in umestiti na območje podEUP z oznako CR39/2) in površin za mirujoči
promet, območje podEUP z oznako CR39/4 pa bivanju s spremljajočimi
dejavnostmi, |
·
na območjih vseh podEUP se določa tudi možnost umestitve
počitniškega kampa (morebitne pomožne stavbe kampa je treba načrtovati
in umestiti izven območij, ki se prekrivajo z območjem opozorilne karte
poplav), |
·
urbanistično in arhitekturno oblikovanje naj bo kvalitetno
in podrejeno dominantam v prostoru, ureditev parkiranja za smučišče na
Krvavcu naj bo podrejeno drugim ureditvam, |
·
dovoljeni faktor izrabe območij podEUP z oznakama CR39/2
se mora praviloma gibati okrog 1, |
·
ohranjati je potrebno obstoječo vegetacijo ob vodotoku in
vzpostaviti možnosti povezav (peš in kolesarskih poti) s sosednjimi
območji, |
·
vse posege na območjih podEUP z oznakama CR39/3 in CR39/4
je treba načrtovati in izvajati tako, da se z njimi ne odvzema dodatnega
volumna za razlivanje poplavnih vod, kar bi negativno vplivalo na
sosednja območja, |
·
območja podEUP z oznakama CR39/3 in CR39/4 se lahko
dolgoročno (z ustreznimi spremembami OPN) nameni enakim dejavnostim kot
območje podEUP z oznako CR39/2, v kolikor bo na območju možno celostno
zagotoviti ustrezno poplavno varnost. |
|
84.
člen |
Območje podEUP z oznako CR43/4 |
·
območje se namenja bivanju s spremljajočimi dejavnostmi,
ki služijo dnevnim potrebam prebivalcev, lahko pa tudi kmetijam, |
·
dovoljeni faktor izrabe območja je praviloma med 0,6 in 1, |
·
urbanistično in arhitekturno oblikovanje naj izhaja iz
lokalne tradicije (vaška gručasta zasnova), po možnosti naj se ohranja
se čim več obstoječe vegetacije in se jo vključi v zasnovo, |
·
poudarek naj bo na zasnovi povezav (peš in kolesarskih
poti) s sosednjimi območji. |
|
85.
člen |
Območje podEUP z oznako CR62/1: |
·
območje se namenja bivanju s spremljajočimi dejavnostmi,
ki služijo dnevnim potrebam prebivalcev, lahko pa tudi kmetijam, |
·
dovoljeni faktor izrabe območja je praviloma med 0,6 in 1, |
·
urbanistično in arhitekturno oblikovanje naj izhaja iz
lokalne tradicije (vaška gručasta zasnova), |
·
upoštevati je potrebno prostorsko pojavnost cerkve sv.
Nikolaja (EŠD 1691), |
·
poudarek naj bo na zasnovi povezav (peš in kolesarskih
poti) s sosednjimi območji, |
·
na delu območja območja, ki se prekriva z opozorilno karto
poplav, do izboljšanja poplavnega stanja z izvedbo protipoplavnih
ukrepov, posegi (razen izjeme določne pod šifro G4.3) niso dovoljeni. |
|
III/4.1.2.2. Letališče (Jožeta Pučnika) |
|
86.
člen |
Območje EUP z oznako LT6: |
·
območje je namenjeno obrtnim, skladiščnim, prometnim,
trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim ter objektom in
dejavnostim letališča, možno je tudi umeščanje nastanitvenih programov, |
·
urbanistično oblikovanje mora upoštevati zasnove sosednjih
območjih (prometno omrežje), vizualno izpostavljeni robovi območja
morajo biti zazelenjeni (zelena bariera), v ureditve je potrebno
vključiti koridor železniškega omrežja, |
·
zaradi ohranjanja ekoloških in socialnih funkcij okrog
letališča je ob posameznem posegu v gozd v tej enoti urejanja prostora
potrebno skrčeno gozdno površino nadomestiti s funkcijsko enakovredno
ogozditvijo negozdne površine, tako da se ohranja in/ali dopolnjuje
plašč gozdov okrog letališča in/ali gozdnate biokoridorje med
Škofjeloškim hribovjem in Kamniško-savinjskimi Alpami. Če je lokacija za
nadomestno ogozditev funkcijsko pomembnejša od lokacije skrčenega gozda,
je nadomestna površina lahko manjša od skrčene. Če v zadevni krajini ni
mogoče najti ustrezne nadomestne površine izven območij kmetijskih
zemljišč, se ob predhodnih spremembah namenskih rab
za nadomestitev ogozdenega kmetijskega zemljišča zagotovi
nadomestno kmetijsko površino v območjih gozdnih zemljišč gozdnate ali
gozdne krajine. Ogozditev obsega saditev sadik ali načrtno naravno
zaraščanje, nego mladja, nego gošče ter prvo redčenje. Pri presoji
primernosti površin za nadomestno ogozditev ali nadomestno kmetijsko
površino ter pri izvajanju ogozditve nudi strokovno pomoč nosilec
urejanja gozdnega prostora. Namen, lokacijo in časovni potek ogozditve
se določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Določitev
površine in začetek izvajanja ogozditve morata biti zaključena pred
izdajo uporabnega dovoljenja in sta pogoj za njegovo izdajo. |
|
87.
člen |
Območji podEUP z oznakama LT13/1 in LT13/2: |
·
območje podEUP z oznako LT13/1 se namenja izgradnji
križišča na regionalni cesti, območje podEUP z oznako LT13/2 pa prometni
infrastrukturi (del ene od glavnih vzdolžnih prometnic območja
letališča), |
·
v ureditve je potrebno vključiti koridor železniškega
omrežja. |
|
III/4.1.2.3. Ambrož pod Krvavcem |
|
88.
člen |
Območje EUP z oznako AŽ67: |
·
območje se namenja žičniškim objektom in napravam,
spremljajočim servisnim objektom za potrebe urejanja smučišča in drugim
spremljajočim dejavnostim (gostinske in storitvene dejavnosti), |
·
ob EUP AŽ21 in AŽ22 se obvezno ohranja pas vegetacije
širine vsaj 10 m, |
·
pri načrtovanju prostorske ureditve in določitvi njene
lokacije je treba upoštevati, da je grafični prikaz območja EUP v
izvedbenem delu OPN prikazan na zemljiško katastrskem prikazu, prikaz
poteka žičnice Jezerca pa je povzet po prikazu na geodetskem načrtu
(razhajanja v prikazih so podrobneje obrazložena v strokovni podlagi
Sanacijski program Krvavca (UB URBANISTIČNI BIRO, d.o.o. Kamnik, št.
proj. 2/2013, 2013-2014). |
|
89.
člen |
Območje EUP z oznako AŽ69: |
·
območje se namenja parkiranju za potrebe športno
rekreacijskega centra Krvavec, |
·
odvečni material, ki bo nastal ob izkopu, gradbeni odpadki
in gradbeni material se ne smejo odlagati na travniških površinah, če to
ni mogoče pa je treba po izvedbi načrtovanih ureditev poskrbeti za
sanacijo in ponovno vzpostavitev vegetacije. |
|
III/4.1.2.4. Ravne |
|
90.
člen |
Območje EUP z oznako RV3: |
·
območje se namenja turističnim in športno rekreacijskim
ter drugim kompatibilnim dejavnostim, |
·
načrtovanje območja naj bo podrejeno krajinskemu okviru. |
|
III/4.1.2.5. Štefanja Gora |
|
91.
člen |
Območje EUP z oznako ŠT13: |
·
območje se namenja turističnim in športno rekreacijskim
dejavnostim, |
·
zasnovo območja je potrebno prilagoditi konfiguraciji
terena in oblikovati skladno krajinsko sliko z upoštevanjem obstoječih
dominant, oblikovanje stavb mora izhajati iz lokalne tradicije, lahko
tudi na sodoben način, |
·
maksimalni faktor pozidanosti območja EUP je 0,40, rob
območja mora biti zazelenjen, |
·
preveriti je potrebno dejansko erozijsko ogroženost terena
in v skladu z rezultati predvideti ustrezne ukrepe, |
·
v okviru postopka priprave občinskega podrobnega
prostorskega načrta se priporoča izvedba predhodnih arheoloških
raziskav. |
|
92.
člen |
Območje EUP z oznako ŠT19: |
·
območje se namenja prometni in žičniški infrastrukturi ter
parkiranju, |
·
maksimalni faktor pozidanosti območja EUP je 0,15, |
·
preveriti je potrebno dejansko erozijsko ogroženost terena
in v skladu z rezultati predvideti ustrezne ukrepe, |
·
v okviru postopka priprave občinskega podrobnega
prostorskega načrta je potrebno opraviti predhodne arheološke raziskave
v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča. |
|
III/4.1.2.6. Češnjevek |
|
93.
člen |
Območje podEUP z oznako ČŠ8/3: |
·
območje se namenja prometni infrastrukturi (rekonstrukcija
obstoječe ceste, v okviru katere je potrebno načeloma načrtovati tudi
površine za kolesarje), |
·
ohranjati je potrebno odprti prostor in vzdrževati
varovalne lastnosti, kamor sodi tudi značilni razpored posameznih
dreves; znotraj območja je prepovedano postavljanje nadzemne in podzemne
infrastrukture razen v primerih, ki jih s predhodnim pisnim
kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni Zavod; pri rekonstrukciji
ceste je potrebno ohranjati lipov drevored oziroma ga funkcijsko
enakovredno nadomestiti v kolikor se upravičeno izkaže, da je potrebna
odstranitev dreves. |
|
III/4.2. Prostorski izvedbeni pogoji na
posameznih območjih EUP oziroma podEUP |
|
III/4.2.1. Cerklje |
|
94.
člen |
Območja EUP z oznakami CR1, CR2, CR3, CR5, CR9,
CR11, CR16, CR22, CR29, CR45, CR51, CR52: |
(A) Namenska raba: CU |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: |
·
CR1, CR9, CR11, CR45: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.6, |
·
CR2, CR3, CR5, CR16, CR22, CR29, CR51, CR52: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.6. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
CR1, CR2, CR3, CR5, CR9, CR11, CR45, CR51, CR52: B1,
B2.1, |
·
CR16: B1, B2.8, upoštevati je treba gradbene linije
in gradbene meje, določene v grafičnem prikazu; pri umeščanju stavb na
gradbeno linijo ni treba upoštevati določil pod šifro B2.8, |
·
CR22, CR29: B1, B2.3. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
|
·
CR1, CR2, CR9, CR22, CR29, CR45, CR51, CR52:
maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji v EUP je 0,50,
C1.9, |
·
CR3 : maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji v EUP je 0,55, |
·
CR5, CR11: C1.1, C1.9, |
·
CR16: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji v EUP je 0,40, minimalni delež zelenih površin v
okviru parcele, namenjene gradnji je 20 %, C1.9. |
3.2. Velikost objektov:
|
·
CR1, CR2, CR3, CR5, CR9, CR11, CR22, CR45, CR51, CR52:
C2.4, |
·
CR16: C2.2, maksimalni višinski gabarit je
(K)+P+1+M, |
·
CR29: C2.7. |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov:
|
·
CR1, CR2, CR3, CR5, CR9, CR11, CR22, CR45, CR51, CR52:
D1.4, |
·
CR16: D1.2, |
·
CR29: D1.7. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2,
E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
95.
člen |
Območje EUP z oznako CR10: |
(A) Namenska raba: CU |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter |
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
|
·
bivanje, trgovina, trgovina z motornimi vozili in
popravila motornih vozil, gostinstvo, poslovne dejavnosti, javna uprava,
izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne in razvedrilne
dejavnosti, prirejanje iger na srečo, športnorekreacijske dejavnosti,
dejavnost članskih organizacij in gospodinjstev, |
·
kmetijstvo do 20 GVŽ, dopolnilne dejavnosti kmetij,
|
·
manjše proizvodne dejavnosti, ki ne potrebujejo površin za
tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, in
gradben stroje, v obsegu do 50% bruto tlorisnih površin stavbe; |
(b) vrste objektov glede na namen:
|
·
stanovanjske, gostinske (razen kampi), poslovne in upravne
stavbe, trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (razen
sejemske dvorane, razstavišča in bencinski servisi), stavbe splošnega
družbenega pomena, nestanovanjske kmetijske stavbe, objekti za
dopolnilne dejavnosti kmetij, obredne stavbe, stavbe za prodajo motornih
vozil ter avtomehanične in podobne delavnice, |
·
garažne stavbe in parkirišča, |
·
večnamenske stavbe, |
·
otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine; |
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe
pozidave, bazeni za kopanje, okrasni bazeni in grajeni ribniki, |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi, |
·
ograje in podporni zidovi, |
·
male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F), |
·
samostojna parkirišča, |
·
športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje in
druga motorna vozila, |
·
zakloni, zakloniki, |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas prireditve ali med
sezono pod pogoji kot jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje
graditve objektov, |
·
objekti za rejo živali do dovoljenega obsega v okviru
posamezne kmetije iz podtočke (a) te točke, |
·
pomožni kmetijsko - gozdarski objekti,
|
·
objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.1 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.1,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.4 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.4 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine:
G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
96.
člen |
Območja EUP z oznakami CR4, CR46, CR53: |
(A) Namenska raba: CDv |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.3, A3.8 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.6 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.7 |
3.2. Velikost objektov: C2.6 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine:
G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
97.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR6,
CR18/1, CR20, CR28, CR31, CR36, CR56/1 |
(A) Namenska raba: CDp |
(B) PIP |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: |
·
CR6: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.11 ter
druge dejavnosti (in objekti glede na namen) za potrebe kmetijske
zadruge, |
·
CR18/1: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.11
ter druge dejavnosti (in objekti glede na namen) za potrebe ravnanja z
odpadki, |
·
CR20, CR36, CR56/1: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.11, |
·
CR28: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.11 ter druge
dejavnosti (in objekti glede na namen) za potrebe kmetijstva, |
·
CR31: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.11. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
CR6: B1, B2.5, upoštevati je treba gradbene
linije in gradbene meje, določene v grafičnem prikazu; pri umeščanju
stavb na gradbeno linijo ni treba upoštevati določil pod šifro B2.5, |
·
CR18/1: B1, B2.5, |
·
CR20, CR28, CR31, CR36, CR56/1: B1, B2.3. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
|
·
CR6, CR31: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,50, C1.9, |
·
CR18/1, CR20, CR36, CR56/1: C1.5, C1.9, |
·
CR28: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,55, C1.9. |
3.2. Velikost objektov:
|
·
CR6: C2.7, maksimalni višinski gabarit je
(K)+P+2+M, |
·
CR18/1, CR20, CR28, CR31, CR36: C2.7, |
·
CR56/1: C2.7, maksimalni višinski gabarit je
(K)+P+1+M. |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.7 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13, |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
98.
člen |
Območje podEUP z oznako CR7/1 |
(A) Namenska raba: CDi |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.7 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.6 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.7,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.6. |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2.Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
99.
člen |
Območje EUP z oznako CR7/3 |
(A) Namenska raba: ZS |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.14, ne glede na določila pod šifro A3.14
do izboljšanja poplavnega stanja na delu območja EUP, ki se prekriva z
majhnim in srednjim razredom poplavne nevarnosti ni dovoljeno umeščanje
objektov in dejavnosti, za katere je treba izvesti nasutje, saj bi s tem
odvzeli dodaten volumen za razlivanje poplavnih vod, kar bi negativno
vplivalo na sosednja območja - dovoljeno je zgolj umeščanje objektov z
nizko stopnjo ranljivosti (športna in druga igrišča, zelene površine,
parkirišča, začasni objekti…), ki ne vplivajo na vodni režim. V
kolikor bo na območju možno celostno zagotoviti ustrezno poplavno
varnost, se dolgoročno (z ustreznimi spremembami OPN) nameni vzgojnim,
izobraževalnim in kulturnim dejavnostim. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, nove
stavbe , razen, če določila pod šifro B1 ne določajo drugače,
morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4,0 m,
nezahtevni in enostavni objekti (ki so stavbe), razen, če določila pod
šifro B1 ne določajo drugače, pa najmanj 1,50 m. Manjši odmiki so
dovoljeni ob soglasju (pisna overjena soglasja) lastnikov sosednjih
zemljišč. Celotno območje mora biti zasnovano naenkrat. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
maksimalni dovoljeni faktor zazidanosti EUP za prostore za športnike in
gledalce (garderobe, sanitarije, tribune, gostilne, restavracije in
točilnice ipd.) je 0,06 |
3.2. Velikost objektov: C2.6 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10,
D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
100.
člen |
Območje podEUP z oznako CR18/3 |
(A) Namenska raba: POm |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.17, ne glede na določila šifre A3.17 na
območju podEUP od vrst objektov glede na namen niso dovoljene garaže;
dovoljeno pa je urediti tudi površine za parkiranje avtobusov |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: / |
3.2. Velikost objektov: / |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: / |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10,
D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: / |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4, vse posege in ureditve je na območju podEUP
treba izvajati tako, da se z njimi ne odvzema dodatnega volumna za
razlivanje poplavnih vod, kar bi negativno vplivalo na sosednja območja |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
101.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8, CR12,
CR15, CR18/2, CR26, CR27, CR42, CR54 |
(A) Namenska raba: PC |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.16 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: / |
3.2. Velikost objektov: / |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: / |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.7 (nižinski del
občine), D2.8 (hriboviti del občine), D2.9, D2.10, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: / |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: / |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
102.
člen |
Območje EUP z oznako CR13 |
(A) Namenska raba: SSc |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.2, ne glede na določila pod šifro A3.2 se
na območju EUP dovoljuje tudi več kot dve stanovanji na stavbo. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.4 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji 0,40, minimalni
delež zelenih površin v okviru parcele, namenjene gradnji je 10 %,
C1.9. |
3.2. Velikost objektov:
|
·
tlorisna zasnova je enostavna ali kompleksna
(sestavljena), |
·
maksimalni višinski gabarit je (K) + P + 2 + M. |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov:
|
·
oblikovanje streh znotraj posamezne prostorske enote mora
biti enotno, strešna kritina mora biti sive ali opečne barve, z
nadzidavami se mora praviloma ohranjati oblika strehe; odpiranje strešin
je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad, na posamezni strehi morajo
biti vse frčade enakega tipa, v primeru osvetlitve mansardnih prostorov
v več etažah je spodnja vrsta odprtin lahko izvedena s frčadami, vse
ostale pa le s strešnimi okni, |
·
rekonstrukcije fasade so dopustne pod pogojem, da se
hkrati rekonstruira celotna posamična fasada, |
·
arhitektonska zasnova stavb mora biti enotna za celotno
območje EUP, |
·
dozidave in nadzidave morajo biti v skladu osnovno stavbo, |
·
dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih
celic in sončnih sprejemnikov, klimatske naprave,
satelitske antene in podobne elemente je treba
na fasade umeščati diskretno. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
103.
člen |
Območje podEUP z oznako CR14/1 |
(A) Namenska raba: ZK |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.15 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.6 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: / |
3.2. Velikost objektov: C2.6 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10,
D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
104.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR17,
CR23, CR37/1, CR37/2, CR44, CR57 |
(A) Namenska raba: SSs |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
·
CR17, CR23, CR37/1, CR44, CR57: A1.1, A1.2, A1.3,
A2.1, A2.2, A3.1, |
·
CR37/2: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.1, ne
glede na določila pod šifro A3.1 se na območju podEUP dovoljuje tudi več
kot dve stanovanji na stavbo. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
CR17, CR23, CR37/1, CR37/2, CR44: B1, B2.4 |
·
CR57: B1, B2.8, prometno zasnovo je treba
načrtovati za celotno območje EUP naenkrat, poudarek mora biti na
racionalni rabi prostora in omogočanju enakopravnega dostopanja glede na
lastniška razmerja, sestavni del prometne zasnove je tudi opis
upoštevanja prej navedenega; prometna zasnova je obvezna sestavina vseh
projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju EUP (izdelati
je potrebno dva dodatna izvoda prometne zasnove, ki ju je potrebno
posredovati Občini Cerklje na Gorenjskem in Upravni enoti Kranj). |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
|
·
CR17, CR23, CR37/1, CR44: C1.3, C1.9, |
·
CR37/2: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,30, C1.9, |
·
CR57: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,40, minimalni delež zelenih površin v okviru
parcele, namenjene gradnji je 20 %, C1.9. |
3.2. Velikost objektov: |
·
CR17, CR23, CR37/1, CR37/2, CR44. C2.2, |
·
CR57: C2.2, posebno pozornost je treba
nameniti določanju maksimalnega višinskega gabarita, tako da kompleks
stavb ne bo izstopal iz silhuete naselja in bo upošteval prostorsko
pojavnost obstoječih dominant (Cerkev Marijinega vnebovzetja – EŠD
1686). |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
105.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR19,
CR24/1, CR24/3, CR25, CR33, CR35 |
(A) Namenska raba: SKk |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
·
CR19, CR24/1, CR24/3, CR25: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1,
A2.2, A3.4, |
·
CR33, CR35: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.4,
ne glede na določila šifre A3.4 za trgovino, poslovne in manjše
proizvodne dejavnosti ne veljajo omejitve glede dopustnega obsega, od
vrst dejavnosti so dovoljeni še gostinstvo, od vrst objektov glede na
namen pa še gostinske, poslovne in upravne stavbe ter trgovske stavbe in
stavbe za storitvene dejavnosti, razen sejemske dvorane, razstavišča in
bencinski servisi. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
CR19, CR35: B1, B2.3, |
·
CR24/1, CR24/3, CR25: B1, B2.2, |
·
CR33: B1, B2.8 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
|
·
CR19, CR35: C1.3, C1.9, |
·
CR24/1, CR24/3: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,60, C1.9, |
·
CR33: maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene
gradnji je 0,45, minimalni delež zelenih površin v okviru parcele,
namenjene gradnji je 10%, C1.9 |
·
CR25: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,55, C1.9. |
3.2. Velikost objektov:
|
·
CR19, CR24/1, CR25, CR35: C2.2, C2.5, |
·
CR33: C2.2, C2.5, razen za načrtovanje trgovske
stavbe, za katero je potrebno upoštevati naslednje pogoje glede
velikosti: tlorisni gabarit mora biti pravokotne oblike, dovoljeno je
dodajanje in odvzemanje kubusov, višinski gabarit ne sme presegati 7,5 m
nad koto urejenega terena, |
·
CR24/3: tlorisni gabarit mora biti prilagojen
velikosti in legi parcele, namenjene gradnji, namembnosti območja in
funkciji stavb; za velikost objektov je treba upoštevati še določila pod
šifro C2.2, od druge alineje naprej ali določila pod šifro
C2.5. |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov:
|
·
CR19, CR24/1, CR25, CR35: D1.2, D1.5, |
·
CR33: D1.2, D1.5, razen za načrtovanje trgovske
stavbe, za katero je potrebno upoštevati naslednje pogoje glede
oblikovanja: streha mora biti ravna, lahko tudi zelena; barva fasade
mora biti iz spektra svetlih naravnih do temnejših peščenih in
zemeljskih tonov, z izborom barv naj se teži k optičnemu zmanjševanju
večjih stavb; pri uporabi materialov naj se upošteva lokalne
značilnosti; glavni vhod v stavbo naj bo poudarjen in umeščen na glavni
fasadi usmerjeni proti Slovenski cesti; servisni deli stavbe morajo biti
umaknjeni od pogledov s Slovenske ceste; klimatske in podobne naprave ne
smejo biti vizualno izpostavljene, |
·
CR24/3: strehe stavb so praviloma dvokapnice oziroma
sestavljene dvokapnice istega naklona, strehe so lahko zaključene s
čopi, štirikapne (oziroma večkapne) strehe in lomljene strešine niso
dovoljene, naklon streh je dovoljen v razponu od 30° do 45°, strešna
kritina je lahko sive do grafitno sive, rjave ali opečne barve (pri
zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo in
steklu podobni brezbarvni materiali), strehe nadstreškov so lahko tudi
enokapne v minimalnem naklonu ali ravne, če so pohodne; za oblikovanje
objektov je treba upoštevati še določila pod šifro D1.2, od druge
alineje naprej ali določila pod šifro D1.5. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2,
E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
106.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR21,
CR40/1, CR40/2, CR41, CR43/1, CR43/2, CR43/3, CR47, CR48/1, CR48/2,
CR49, CR50/1, CR60 |
(A) Namenska raba: SKs |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: |
·
CR40/1, CR43/1: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.3, |
·
CR40/2, CR41, CR43/2, CR43/3, CR47,CR48/1, CR48/2,
CR49, CR50/1: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3, |
·
CR60: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3, ne glede
na določila šifre A3.3 za trgovino, poslovne in manjše proizvodne
dejavnosti ne veljajo omejitve glede dopustnega obsega, od vrst
dejavnosti so dovoljeni še gostinstvo, od vrst objektov glede na namen
pa še gostinske, poslovne in upravne stavbe ter trgovske stavbe in
stavbe za storitvene dejavnosti, razen sejemske dvorane, razstavišča in
bencinski servisi, |
·
CR21: A1.1, A1.2, A1.3, A2.2, A3.3 ne glede na
posege v prostor , ki jih dovoljujejo določila pod šiframi iz te
alineje, umestitve novih kmetij in gradnje novih gospodarskih poslopij
ter hlevov na območju podEUP niso dovoljenje. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
CR21, CR40/2, CR43/1, CR43/2, CR43/3, CR47, CR49, CR50/1,
CR60: B1, B2.3, |
·
CR40/1, CR41: B1, B2.1, |
·
CR48/1, CR48/2: B1, B2.2. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
|
·
CR21, CR40/2, CR43/1, CR43/2, CR43/3, CR48/2: C1.3,
C1.9, |
·
CR40/1, CR41: maksimalni faktor zazidanosti
parcele, namenjene gradnji je 0,60, C1.9, |
·
CR60: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,45, minimalni delež zelenih površin v okviru
parcele, namenjene gradnji je 10%, C1.9, |
·
CR47, CR48/1, CR49, CR50/1: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,50, C1.9. |
3.2. Velikost objektov:
|
·
CR21, CR40/2, CR43/1, CR43/2, CR43/3, CR48/1, CR48/2,
CR50/1: C2.2, C2.5, |
·
CR60: C2.2, C2.5, razen za načrtovanje trgovske
stavbe, za katero je potrebno upoštevati naslednje pogoje glede
velikosti: tlorisni gabarit mora biti pravokotne oblike, dovoljeno je
dodajanje in odvzemanje kubusov, višinski gabarit ne sme presegati 7,5 m
nad koto urejenega terena, |
·
CR40/1, CR41, CR47, CR49: C2.4. |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov:
|
·
CR21, CR40/2, CR43/1, CR43/2, CR43/3, CR48/1, CR48/2,
CR50/1: D1.2, D1.5, |
·
CR60: D1.2, D1.5, razen za načrtovanje
trgovske stavbe, za katero je potrebno upoštevati naslednje pogoje glede
oblikovanja: streha mora biti ravna, lahko tudi zelena; barva fasade
mora biti iz spektra svetlih naravnih do temnejših peščenih in
zemeljskih tonov, z izborom barv naj se teži k optičnemu zmanjševanju
večjih stavb; pri uporabi materialov naj se upošteva lokalne
značilnosti; glavni vhod v stavbo naj bo poudarjen in umeščen na glavni
fasadi usmerjeni proti Slovenski cesti; servisni deli stavbe morajo biti
umaknjeni od pogledov s Slovenske ceste; klimatske in podobne naprave
morajo biti umeščene diskretno, |
·
CR40/1, CR41, CR47, CR49: D1.4. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2,
E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
107.
člen |
Območji podEUP z oznakama CR24/2, CR39/1 |
(A) Namenska raba: CDd |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.9, A3.14 ter druge dejavnosti (in objekti
glede na namen) za potrebe obstoječih kmetij. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
|
·
CR24/2: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,60, C1.9, |
·
CR39/1: C1.5, C1.9. |
3.2. Velikost objektov: C2.7 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.7 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
108.
člen |
Območja EUP z oznakami CR59, CR61, CR64 |
(A) Namenska raba: IK |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.12 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: |
·
CR59, CR64: B1, B2.3, |
·
CR61: B1, objekti, razen, če določila pod šifro B1 ne
določajo drugače, morajo biti od sosednjih zemljišč odmaknjeni najmanj
4,0 m (oziroma 1,5 m v primeru, ko sosednja zemljišča niso zazidljiva),
nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so
dovoljeni ob soglasju (pisna overjena soglasja) lastnikov sosednjih
zemljišč |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
|
·
CR59: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,40, C1.9, |
·
CR61: maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene
gradnji je 0,55, C1.9, |
·
CR64: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,50, C1.9. |
3.2. Velikost objektov:
|
·
CR59: C2.7, maksimalni višinski gabarit je
(K) + P + M (oziroma podstrešje), |
·
CR64: C2.2 za enostanovanjske stavbe, C2.5, |
·
CR61: Osnovni tlorisni gabarit gospodarskih
poslopij in hlevov mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,8,
drugih stavb pa vsaj 1:1,3. Tloris je lahko lomljen. Višina stavbe je
lahko največ 12 metrov nad koto urejenega terena. Pri načrtovanju
tlorisnih gabaritov objektov je treba upoštevati Programsko zasnovo za
območje EUP z oznako CR61, ki jo je v februarju 2014 izdelalo podjetje
UB Urbanistični biro, d.o.o. Kamnik pod št. proj. 2/14, (izbor variante
je poljuben) in ostala določila te točke. Od, s programsko zasnovo
določenih tlorisnih dimenzij, so dovoljena odstopanja do + 1,0 m,
omejitve navzdol ni. Programska zasnova je na vpogled na oddelku
pristojne občinske službe za prostor. |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov:
|
·
CR59: upoštevati je treba določila pod šifro
D1.5, |
·
CR64: D1.2. za enostanovanjske stavbe, D1.5, |
·
CR61: Pri oblikovanju objektov je treba upoštevati
v prejšnji točki navedeno programsko zasnovo in ostala določila v
nadaljnjem besedilu te alineje. Strehe stavb so dvokapnice s slemenom v
smeri daljše stranice. V primeru lomljenega tlorisa so strehe lahko
sestavljene in istega naklona. Lahko so zaključene s čopi. Naklon streh
je dovoljen v razponu do 30° do 45°. Deli stavb so lahko, skladno s
programsko zasnovo, prekriti z ravno ali enokapno streho. Strešna
kritina mora biti sive barve, za potrebe tehnologije pa je lahko tudi iz
brezbarvnega stekla in steklu podobnih brezbarvnih materialov. Uporaba
materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. Barve,
ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronske in druge
živo rumene, vijolične, živo zelene, živo, temno in turkizno modre ipd.)
niso dovoljene. Barva fasade mora biti v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja določena. Klimatske naprave, satelitske antene in
podobne elemente je treba na objekte umeščati diskretno. Dovoljena je
postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na
ali v streho, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena
osnovne strehe. Dovoljeno jih je uporabiti kot elemente oblikovanja
fasad. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: |
·
CR59: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, robove EUP je treba ozeleniti z
visokodebelno vegetacijo in s tem zagotoviti blag prehod med naseljem in
krajino, |
·
CR61: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, proste površine EUP je treba
zasaditi s sadnim drevjem in drugo lokalno značilno vegetacijo - pri
zasnovi zasaditve je treba upoštevati v prejšnji točki navedeno
programsko zasnovo, |
·
CR64: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13. |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
109.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR30,
CR32, CR34, CR38, CR50/2, CR63 |
(A) Namenska raba: SSc |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.1 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
CR30, CR38: B1, B2.4, |
·
CR32, CR34, CR50/2, CR63: B1, B2.3. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
|
·
CR30, CR32, CR34, CR50/2: C1.4, C1.9, |
·
CR38, CR63: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,40, minimalni delež zelenih površin v okviru
parcele, namenjene gradnji je 20%, C1.9. |
3.2. Velikost objektov: C2.2 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2,
E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
110.
člen |
Območje EUP z oznako CR55 |
(A) Namenska raba: IG |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter |
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
|
·
proizvodne dejavnosti, gradbeništvo, trgovina z motornimi
vozili in popravila motornih vozil, trgovina, promet in skladiščenje,
gostinstvo (razen nastanitev), poslovne dejavnosti, javna uprava,
prirejanje iger na srečo, športnorekreacijske dejavnosti, dejavnost
članskih organizacij in gospodinjstev; |
(b) vrste objektov glede na namen:
|
·
gostilne, restavracije in točilnice, poslovne in upravne
stavbe, trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, razen
sejemske dvorane in razstavišča, industrijske stavbe in skladišča, razen
rezervoarji in silosi, |
·
garažne stavbe in parkirišča, |
·
večnamenske stavbe, |
·
enostanovanjska stavba za lastne potrebe lastnika, |
·
otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine, |
·
bazeni, bajerji; |
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe
pozidave, bazeni za kopanje, okrasni bazeni in grajeni ribniki, |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
ograje in podporni zidovi, |
·
male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F), |
·
samostojna parkirišča, |
·
zakloni, zakloniki, |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas prireditve ali med
sezono pod pogoji kot jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje
graditve objektov, |
·
objekti za oglaševanje. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,40,
minimalni delež zelenih površin v okviru parcele, namenjene gradnji je
20%, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.7 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.7 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
111.
člen |
Območja podEUP z oznakami CR7/2, CR56/2, CR62/2 |
(A) Namenska raba: ZD |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter naslednje vrste ureditev:
zasaditve za zaščito pred vetrom, protihrupne in druge zelene bariere,
zeleni obvodni pasovi, sadovnjaki, vrtički in druge ozelenitve. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: / |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: / |
3.2. Velikost objektov: / |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: / |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.13; na območjih
podEUP z oznakama CR7/2 in CR62/2 pa je treba upoštevati še
naslednja pogoja: |
·
ohranjati je potrebno obstoječo vegetacijo (travniški
sadovnjak) in jo po potrebi dopolnjevati z avtohtonimi sadnimi vrstami,
|
·
obstoječo vegetacijo je možno odstraniti zgolj za potrebe
sanitarne sečnje, odstranjeno vegetacijo pa je potrebno nadomeščati v
skladu s prejšnjo alinejo. |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: / |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: / |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: / |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: / |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: / |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja:/ |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4, vse ureditve na območju podEUP z oznako
CR56/2 je treba izvajati tako, da se z njimi ne odvzema dodatnega
volumna za razlivanje poplavnih vod, kar bi negativno vplivalo na
sosednja območja |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
112.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR14/3,
CR50/3, CR58, CR65, CR66 |
(A) Namenska raba: K1, K2 |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: |
·
CR14/3: A1.1, A1.2, A1.3, A4.1, A5.1, A5.5,
območje je stateško namenjeno širitvi pokopališča, |
·
CR50/3, CR58, CR66: A1.1, A1.2, A1.3, A4.1,
A5.1, A5.5, |
·
CR65: A1.1, A1.2, A1.3, A4.1, A5.1, A5.5,
območje je stateško namenjeno širitvi naselja za potrebe centralnih
dejavnosti in stanovanj. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, pomožni
kmetijsko – gozdarski objekti (ki so stavbe), majhne stavbe in majhne
stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave morajo biti od meje sosednjih
zemljišč oddaljeni najmanj 1,50 m razen, če določila pod šifro B1 ne
določajo drugače; manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna overjena
soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: / |
3.2. Velikost objektov: / |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: / |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: / |
5.2. Parcelacija: / |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: za objekte in območja, kjer se zadržujejo ljudje je potrebno
praviloma zagotoviti ukrepe za ustrezno intervencijo. |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.1. oziroma F4.1.2 oziroma F4.1.3 ter
F4.1.4, če v objektu nastajajo odpadne komunalne oziroma industrijske
vode, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
III/4.2.2. Letališče (Jožeta Pučnika) |
|
113.
člen |
Območje EUP z oznako LT1 (razen območja podEUP z
oznakami LT1/53, LT1/54, LT1/57, LT1/58) |
(A) Namenska raba: POl, IGl, IG, BD, ZP, PC, E,
O |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
(a) Na celotnem območju EUP so dovoljene
naslednje: |
(a1) vrste gradenj: |
·
gradnje novih objektov v skladu z določili te točke (a), |
·
gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega
zakonito zgrajenega objekta, pri čemer se ne sme bistveno spreminjati
namembnosti in velikosti objekta, |
·
rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov, pri čemer se
ne sme bistveno spreminjati namembnosti objektov, |
·
vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov, |
·
odstranitev objektov, |
(a2) vrste objektov glede na namen: |
·
objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na
ogroženih območjih, |
·
objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture ter
druge infrastrukture, pri čemer so na območjih podEUP oziroma
funkcionalnimi enotami z oznakami LT1/1.1, LT1/1.2, LT1/1.3, LT1/3,
LT1/4, LT1/5, LT1/6, LT1/7, LT1/8, LT1/9, LT1/10, LT1/11, LT1/12,
LT1/13, LT1/14, LT1/15, LT1/16, LT1/18, LT1/19, LT1/20, LT1/21,
LT1/24.1, LT1/24.2 načeloma dovoljeni v obsegu, ki je potreben za
funkcioniranje posameznih stavbnih karejev, izjemoma širše, |
·
objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode, |
·
mostovi, viadukti, predori in podhodi, |
(a3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
spominska obeležja, spomeniki, kipi, križi, |
·
pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih
pojavov, |
·
pomožni cestni objekti, |
·
priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja, |
·
vodna zajetja in objekti za akumulacijo vode in namakanje, |
·
pomožni letališki objekti, |
·
pešpoti, |
·
zakloni, zakloniki, |
(a4) vrste drugih ureditev: |
·
objekti in ukrepi, ki so potrebni zaradi neposredno
grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma
zmanjšajo njihove posledice, |
·
objekti in ukrepi za zaščito, reševanje in pomoč ob
naravnih in drugih nesrečah, |
·
vojaški inženirski objekti, zaklonišča in drugi zaščitni
objekti med izrednim ali vojnim stanjem, |
·
ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
·
objekti in ukrepi, namenjeni varstvu voda pred
onesnaženjem. |
(a5) Upoštevati je treba tudi določila pod šiframa
A.1.2, A.1.3. |
(b) Po posameznih območjih podEUP oziroma
funkcionalnih enotah so poleg vrst gradenj, ki so dovoljene na celotnem
območju EUP, dovoljene naslednje: |
(b1) vrste gradenj: |
·
gradnja novih objektov v skladu z določili te točke (b),
glede na določila za posamezna območja podEUP oziroma funkcionalnih
enot, |
·
rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov v skladu z
določili te točke (b), glede na določila za posamezna območja podEUP
oziroma funkcionalnih enot, |
·
sprememba namembnosti zakonito zgrajenih objektov v skladu
z določili te točke (b), glede na določila za posamezna območja podEUP
oziroma funkcionalnih enot. |
(b2) Vrste dejavnosti ter vrste objektov (vključno
z nezahtevnimi in enostavnimi objekti) glede na namen, ki so po
posameznih območjih podEUP oziroma funkcionalnih enot dovoljene poleg
objektov (vključno z nezahtevnimi in enostavnimi objekti) glede na namen
in drugih ureditev, dovoljenih za celotno območje EUP, so v nadaljevanju
določene po posameznih območjih podEUP oziroma funkcionalnih enot. |
(b3) Območja podEUP oziroma funkcionalnih enot z
oznakami LT1/1, LT1/2, LT1/3.1, LT1/4.1, LT1/5.1, LT1/6.1,
LT1/7.1, LT1/8.1, LT1/9.1, LT1/12.1, LT1/13.1, LT1/16.1, LT1/16.2,
LT1/16/3ž, LT1/18.1, LT1/18.2, LT1/18.3ž, LT1/18.4, LT1/21.1, LT1/23.1,
LT1/23.3, LT1/23.5, LT1/24.1: |
(b3.1) vrste dejavnosti z dopustnim
obsegom: |
·
promet in skladiščenje, vključno s skladiščenjem goriv za
prevozna sredstva, |
·
poslovne dejavnosti, |
·
javna uprava, |
·
gostinstvo razen gostinske nastanitvene dejavnosti,
slednje so dovoljene v LT1/6.1, |
·
proizvodne dejavnosti, |
·
trgovina, |
·
trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil, |
·
izobraževanje, |
·
zdravstvo in socialno varstvo, |
·
kulturne in razvedrilne dejavnosti, |
·
prirejanje iger na srečo, |
·
dejavnost igralnic, |
·
športnorekreacijske dejavnosti, |
·
dejavnost članskih organizacij, |
(b3.2) vrste objektov glede na namen: |
·
stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij v
LT1/1, LT1/2, LT1/3.1, LT1/4.1, LT1/5.1, LT1/12.1, LT1/13.1, LT1/16.1,
LT1/18.1, LT1/18.2, LT1/21.1, LT1/23.1, LT1/23.3, LT1/23.5, LT1/24.1, |
·
poslovne in upravne stavbe, |
·
gostilne, restavracije in točilnice, |
·
industrijske stavbe in skladišča, |
·
trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, |
·
stavbe za nastanitev policistov, gasilski domovi, stavbe
za nastanitev sil za zaščito, reševanje in pomoč, |
·
garažne stavbe, |
·
stavbe splošnega družbenega pomena, |
·
športna igrišča, |
·
parkirišča, |
·
pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne
površine ob objektih in podobno, |
·
ceste v LT1/1.5 in LT1/1.6, |
·
železniške proge v LT1/16.3ž in LT18.3ž, |
·
letališke steze v LT1/1, LT1/2, LT1/3.1, LT1/4.1, LT1/5.1,
LT1/12.1, LT1/13.1, LT1/16.1, LT1/18.1, LT1/18.2, LT1/21.1, LT1/23.1,
LT1/23.3, LT1/23.5, LT1/24.1, |
·
otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine, |
·
objekti za oglaševanje, |
·
večnamenske stavbe, |
(b3.3) vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
ograje in podporni zidovi, |
·
samostojna parkirišča, |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam, turistični ponudbi
in skladiščenju, |
·
objekti za oglaševanje. |
(b4) Območji podEUP oziroma funkcionalnih enot z
oznakama LT1/14.1, LT1/15.1: |
(b4.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
promet in skladiščenje, |
·
poslovne dejavnosti, |
·
javna uprava, |
·
gostinstvo, |
·
trgovina, |
·
trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil, |
·
izobraževanje, |
·
kulturne in razvedrilne dejavnosti, |
·
prirejanje iger na srečo, |
·
dejavnost igralnic, |
·
športnorekreacijske dejavnosti, |
·
dejavnost članskih organizacij, |
(b4.2) vrste objektov glede na namen: |
·
poslovne in upravne stavbe, |
·
gostinske stavbe, |
·
trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti ter
stavbe za prodajo in popravila motornih vozil, |
·
garažne stavbe, |
·
stavbe za kulturo in razvedrilo,
|
·
muzeji in knjižnice, |
·
stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo, |
·
stavbe za šport, |
·
športna igrišča, |
·
parkirišča, |
·
pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne
površine ob objektih in podobno, |
·
otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine, |
·
objekti za oglaševanje, |
·
večnamenske stavbe, |
(b4.3) vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: |
·
nabor dovoljenih vrst nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen je enak kot pri pod-podtočki (b3) podtočke (b) te točke. |
(b5) Območja podEUP oziroma funkcionalnih
enot z oznakami LT1/10.1, LT1/11.1, LT1/19.1, LT1/19.3, LT1/20.1: |
(b5.1) vrste dejavnosti z dopustnim
obsegom: |
·
promet in skladiščenje, vključno s skladiščenjem goriv za
prevozna sredstva, |
·
poslovne dejavnosti, |
·
javna uprava, |
·
gostinstvo razen gostinske nastanitvene dejavnosti, ki so
izjemoma dovoljene le v LT1/10.1 in LT1/11.1, če jih ni možno zagotoviti
v LT1/14.1 ali LT1/15.1, |
·
proizvodne dejavnosti, |
·
trgovina, |
·
trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil, |
·
izobraževanje, |
·
kulturne in razvedrilne dejavnosti, |
·
prirejanje iger na srečo, |
·
dejavnost igralnic, |
·
športnorekreacijske dejavnosti, |
·
dejavnost članskih organizacij, |
(b5.2) vrste objektov glede na namen: |
·
poslovne in upravne stavbe, |
·
gostinske stavbe v LT1/10.1 in LT1/11.1 (pod pogojem iz
prejšnje pod-pod-podtočke), v ostalih območjih podEUP oziroma
funkcionalnih enotah pa le gostilne, restavracije in točilnice, |
·
industrijske stavbe in skladišča, |
·
trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti ter
stavbe za prodajo in popravila motornih vozil, |
·
garažne stavbe, |
·
stavbe za kulturo in razvedrilo,
|
·
muzeji in knjižnice, |
·
stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo, |
·
stavbe za šport, |
·
športna igrišča, |
·
parkirišča, |
·
pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne
površine ob objektih in podobno, |
·
otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine, |
·
objekti za oglaševanje, |
·
večnamenske stavbe, |
(b5.3) Vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: |
·
nabor dovoljenih vrst nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen je enak kot pri pod-podtočki (b3) podtočke (b) te točke. |
(b6) Območja podEUP oziroma funkcionalnih enot z
oznakami LT1/17.1, LT1/17.3, LT1/22.1: |
(b6.1) vrste dejavnosti z dopustnim
obsegom: |
·
promet in skladiščenje, vključno s skladiščenjem goriv za
prevozna sredstva, |
·
oskrba z energijo, |
·
oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter
saniranje okolja, |
(b6.2) vrste objektov glede na namen: |
·
stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij v
LT1/17.1 in LT1/17.3, |
·
letališke steze v LT1/17.1 in LT1/17.3, |
·
objekti namenjeni servisiranju, vzdrževanju in
skladiščenju, |
·
energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami, |
·
objekti in naprave s področja oskrbe z vodo, čiščenja
odpadnih voda ter ravnanja in odstranjevanja odpadkov, |
·
poslovne in upravne stavbe, |
·
parkirišča, |
·
pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne
površine ob objektih in podobno, |
·
zelenice in druge urejene zelene površine, |
·
večnamenske stavbe, |
(b6.3) vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: |
·
nabor dovoljenih vrst nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen je enak kot pri pod-podtočki (b3) podtočke (b) te točke. |
(b7) Območja podEUP oziroma funkcionalnih enot z
oznakami LT1/3.2, LT1/3.3, LT1/3.4, LT1/3.5ž, LT1/4.2, LT1/4.3,
LT1/4.4, LT1/4.5ž, LT1/5.2, LT1/6.2, LT1/6.3, LT1/6.4ž, LT1/7.2, LT1/7.3
LT1/7.4ž, LT1/8.2, LT1/8.3ž, LT1/9.2, LT1/9.3ž, LT1/10.2, LT1/10.3,
LT1/11.2, LT1/12.2, LT1/12.3, LT1/12.4ž, LT1/12.5, LT1/12.6, LT1/12.7,
LT1/13.2, LT1/14.2, LT1/15.2, LT1/16.4, LT1/16.5, LT1/16.6ž, LT1/16.7ž,
LT1/17.2, LT1/17.4, LT1/18.5, LT1/18.6ž, LT1/18.7, LT1/18.8ž,
LT1/19.2, LT1/20.2, LT1/20.3, LT1/21.2, LT1/22.2, LT1/22.3, LT1/23.2,
LT1/23.4, LT1/24.2, LT1/24.3, LT1/25, LT1/26, LT1/27, LT1/28, LT1/29,
LT1/30, LT1/31, LT1/32, LT1/33, LT1/34, LT1/35, LT1/36, LT1/37, LT1/38,
LT1/39, LT1/40, LT1/41, LT1/42, LT1/43, LT1/44, LT1/45, LT1/46, LT1/47,
LT1/48, LT1/49, LT1/50, LT1/51, LT1/52, LT1/55, LT1/56: |
(b7.1) vrste dejavnosti z dopustnim
obsegom: |
·
promet in skladiščenje, |
·
športnorekreacijske dejavnosti, |
(b7.2) vrste objektov glede na namen: |
·
ceste, v LT1/25.1, LT1/25.3, LT1/51.1, LT1/52.1, LT1/56.3
pa izjemoma za potrebe dostopa do sicer prometno nedostopnih delov EUP, |
·
stavbe in terminali na letališčih, železniških in
avtobusnih postajah ter z njimi povezane stavbe ter železniške proge v
LT1/3.5ž, LT1/4.5ž, LT1/6.4ž, LT1/7.4ž, LT1/8.3ž, LT1/9.3ž, LT1/12.4ž,
LT1/27.2ž, LT1/27.3ž, LT1/28.2ž, LT1/28.4ž, LT1/30, |
·
železniške proge v LT1/16.6ž, LT1/16.7ž, LT1/18.6ž,
LT1/18.8ž, LT1/25.2ž, LT1/31.10ž - LT1/31.21ž, LT1/37.1ž, LT1/39.2ž, |
·
stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij v
LT1/3.2, LT1/3.3, LT1/3.4, LT1/4.2, LT1/4.3, LT1/4.4, LT1/5.2, LT1/12.2,
LT1/12.3, LT1/12.6, LT1/12.7, LT1/13.2, LT1/16.4, LT1/17.2, LT1/17.4,
LT1/18.5, LT1/21.2, LT1/23.2, LT1/23.4, LT1/24.2, LT1/24.3, LT1/26,
LT1/27.4, LT1/27.5, LT1/28.1, LT1/28.3, LT1/28.5, LT1/29, LT1/32,
LT1/33, LT1/38, LT1/39, LT1/40, LT1/41, LT1/42, |
·
letališke steze v LT1/3.2, LT1/3.3, LT1/3.4, LT1/4.2,
LT1/4.3, LT1/4.4, LT1/5.2, LT1/12.2, LT1/12.3, LT1/12.6, LT1/12.7,
LT1/13.2, LT1/16.4, LT1/17.2, LT1/17.4, LT1/18.5, LT1/21.2, LT1/23.2,
LT1/23.4, LT1/24.2, LT1/24.3, LT1/26, LT1/27.4, LT1/27.5, LT1/28.1,
LT1/28.3, LT1/28.5, LT1/29, LT1/32, LT1/33, LT1/38, LT1/39, LT1/40,
LT1/41, LT1/42, |
·
parkirišča, razen v LT1/25, LT1/51, LT1/52, LT1/55,
LT1/56, |
·
športna igrišča, |
·
otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine, |
·
objekti za oglaševanje, razen v LT1/25, LT1/51, LT1/52,
LT1/55, LT1/56, |
·
začasna plinska postaja v LT1/20.3, |
(b7.3) vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi, razen v
LT1/25, LT1/51, LT1/52, LT1/55, LT1/56, |
·
ograje in podporni zidovi, |
·
samostojna parkirišča, razen v LT1/25, LT1/51, LT1/52,
LT1/55, LT1/56, |
(b7.4) vrste drugih ureditev: |
·
v LT1/25, LT1/51, LT1/52, LT1/55, LT1/56 - ohranjanje
avtohtone drevesne vegetacije s kvalitativnim nadomeščanjem gozdnega
roba z avtohtono vegetacijo, |
·
v LT1/25, LT1/51, LT1/52, LT1/55, LT1/56 - nadomeščanje
drevja, sanitarna sečnja ter sečnja za potrebe izvedbe prečkanj
gospodarske javne infrastrukture. |
(b7.5) Ob opustitvi prometnic v
LT1/30.5ž, LT1/42 in koridorja v LT1/24.3 je na teh območjih in območjih
LT1/3.3, LT1/6.2, LT1/6.4ž, LT1/21.2, LT1/23.4 in LT1/24.2 dovoljen tudi
nabor dejavnosti in vrst objektov glede na namen (vključno z
nezahtevnimi in enostavnimi objekti) določen pod pod-podtočko (b3)
podtočke (b) te točke, ob opustitvi prometnic v LT1/34, LT1/43 in LT1/45
je na teh območjih in območjih LT1/10.2, LT1/10.3 ter LT1/11.2 dovoljen
tudi nabor dejavnosti in vrst objektov (vključno z nezahtevnimi in
enostavnimi objekti) glede na namen določen pod pod-podtočko (b5), na
območju LT1/14.2 pa nabor dejavnosti in vrst objektov (vključno z
nezahtevnimi in enostavnimi objekti) glede na namen določen pod
pod-podtočko (b4) podtočke (b) te točke. Na območjih LT1/30.5ž in
LT1/6.4ž je potrebno vse posege načrtovati na način, s katerim bo
omogočena kasnejša izgradnja železniške proge, hkrati pa je zanje
potrebno pridobiti soglasje nosilca urejanja prostora za področje
železniškega prometa.. |
(b8) Dovoljene dejavnosti določene v točkah (b3),
(b4) in (b5) je možno nadgrajevati s kompatibilnimi dejavnostmi, ob
pogoju, da te ne presegajo 30% obsega določenih dovoljenih dejavnosti. |
(b9) Energetske objekte s pripadajočo opremo in
inštalacijami je, poleg na območja z oznakami LT1/17.1, LT1/17.3 in
LT1/22.1, dovoljeno locirati tudi na druga območja te EUP, pri čemer se
lega, oblikovanje in gabariti podrejajo pretežni funkciji enote, v
katero so (bodo) umeščeni. |
|
2. PIP glede lege objektov: |
(1)
Območje EUP z oznako LT1 (Ob letališču) je namenjeno razvoju letališča,
obletaliških in spremljajočih programov. Zasnovano je tako, da omogoča
zaokroževanje programov, ki so neposredno vezani na osnovno dejavnost
letališča, to je prevoz potnikov in blaga ter izvedbo storitev, ki so
vezane na osnovno dejavnost, ter zaokroževanje obletaliških in
spremljajočih programov. Temu primerno je oblikovan koncept
urbanističnega rastra s primarno cestno mrežo, ki se navezuje na dvoje
krožnih križišč glavne ceste GII 104 ter sistemom prečnih povezav, ki
določajo posamezne stavbne kareje oziroma manjša območja znotraj EUP.
Manjša območja znotraj EUP oziroma stavbni kareji so deljeni na parcele,
namenjene gradnji (funkcionalne enote). Osrednja načeloma predstavlja
funkcionalno enoto, znotraj katere se oblikujejo stavbne mase v obsegu,
ki je različen glede na namembnosti, robna pa zeleno cezuro, kot
vizualno bariero do funkcionalnih enot prometnic. Ta robna polja
(funkcionalne enote) so namenjena zelenim ureditvam oziroma drugim
parternim ureditvam, ki jih smiselno prekinjajo dovozi do osrednjih
funkcionalnih enot, hkrati pa so selektivno namenjena tudi povezavam
gospodarske javne infrastrukture. |
(2)
Prostorski izvedbeni pogoji za območje EUP LT1 določajo usklajeno,
načeloma enotno, oblikovanje stavbnih mas, parternih ureditev, robnih
polj in prometnic. Gre za urbanistično občutljivo področje, ki je
izpostavljeno predvsem s svojo peto fasado, pogledom iz zraka ter s
svojo lego ob glavni cesti GII 104 vključno s pogledom z nje. Vedutno
izpostavljeno območje narekuje varovanje robnih obcestnih zelenih
drevesnih barier, ki v območjih obeh prometnih navezav na glavno cesto
omilijo, drugod pa v celoti preprečijo poglede na območja intenzivnih
prostorskih ureditev. |
Stavbni
kareji oziroma podEUP, ki predstavljajo zaokrožene sklope, so deljeni na
funkcionalne enote, ki predstavljajo parcele, namenjene gradnji. Te se
ločijo glede na tipologijo manjšega območja znotraj EUP, ki mu
pripadajo, umeščene pa so v osnovni urbanistični raster, ki ga določajo
prometnice, in sicer: |
·
v prečni smeri predstavlja izhodišče zahodnega dela
urbanističnega rastra dvoje glavnih vpadnic iz glavne ceste (zahodni in
osrednji priključek), ki z dvoje dodatnih prečnih prometnic delijo ta
segment območja na troje rastrov, |
·
v prečni smeri vzhodnega dela urbanističnega rastra
predstavlja izhodišče interpolacija troje prečnih prometnic med dvoje
vpadnic iz glavne ceste (osrednji priključek ter vzhodni priključek, ki
vstopi v območje iz vzhoda preko poslovno proizvodne cone Brnik), ki
deli ta segment na štiri rastre; dodatno je na skrajnem jugu dodan še en
raster, |
·
v vzdolžni smeri, vzporedno z lokacijami terminalov
območje deli troje prometnic, pri čemer je glavna, vstopna zahodna,
glavna notranja zbirna cesta pa vzhodna; med njima se nahaja pomožna,
srednja, ki je v osrednjem delu območja, glede na obstoječe ter razvojne
površine ključnih nosilcev razvoja območja, prekinjena. |
|
3. PIP glede velikosti: |
|
3.1 Stopnja izkoriščenosti zemljišča: glej točko 3.2
tega člena |
|
3.2 Velikost objektov:
|
(1)
Stavbni kareji (podEUP) so načeloma, z izjemo robnih, na severozahodu,
ortogonalnih tlorisnih dimenzij. Znotraj njih je določen robni varstveni
(zeleni) pas. Robni pas ohranja zeleno funkcijo z možnostjo izrabe v
smislu infrastrukturnega koridorja in drugih parternih ureditev
(dostopne in dovozne poti, parkirne, manipulacijske in druge podobne
utrjene površine ipd.). Posamezni stavbni kareji imajo sredinsko oziroma
kot je prikazano v grafičnem prikazu za to EUP, z gradbenimi mejami
določen zazidljivi del parcele, znotraj katerega se določa maksimalna
možna izraba za potrebe gradnje stavb.Priporoča se upoštevanje vsaj dveh
gradbenih linij. |
(2) V
LT1/5, LT1/9, LT1/12 in LT1/14 so parcele, namenjene gradnji oblikovane
v urbanističnem rastru, ki se prilagajo razpoložljivi površini
zazidljivega dela trikotno ali večkotno oblikovanih podEUP. V okviru
vsakega stavbnega kareja je ob meji določen večinoma enakomerno širok
varstveni zeleni pas, ki ohranja zeleno funkcijo z možnostjo izrabe za
infrastrukturni koridor in druge parterne ureditve, oziroma ga je možno
v vogalnih delih ob napajalni prometnici, v primeru potrebe, nameniti
dodatnemu energetskemu ali ekološkemu otoku. Posamezni stavbni kareji
imajo sredinsko oziroma kot je prikazano v grafičnem prikazu za to EUP,
z gradbenimi mejami določen zazidljivi del. Za urbanistično oblikovanje
le teh veljajo enaka določila kot za zazidljive dele v ostalih stavbnih
karejih. |
(3)
Izjema sta načrtovana infrastrukturna otoka LT1/17 in LT1/22, v katerih
je urbanistično oblikovanje podrejeno specifiki namembnosti. |
(4)
Vertikalni gabariti stavb v najvišjem delu ne smejo presegati višine
24,00 m nad koto pritličja in 408 m n.m. (tehnični deli stavb so lahko
tudi višji do + 2m vendar ne smejo presegati višine 408 m n.m.), z
izjemo terminalov, hangarjev, hotelov, poslovnega centra ter kontrolnega
stolpa letališča. Posamezna stavba ima lahko več kleti. Za kleti, ki so
v celoti pod koto urejenega terena velja, da lahko segajo izven
tlorisnega gabarita nadzemnih etaž, vendar ne preko gradbenih meja.
Objekti za oglaševanje so lahko visoki do 12 m merjeno od najnižje točke
objekta in ne smejo presegati 408 m n.v. |
(5)
Višinski gabariti terminalov, hangarjev, hotelov ter poslovnega centra
so omejeni do višine, ki je določena z ravnino prehoda (Transitional
Surface) in notranje horizontalne ravnine (Inner Horizontal Surface) po
ICAO predpisih. |
(6) Nov
kontrolni stolp mora omogočiti kontrolorjem nadzor nad zračnim prometom
v bližini in na samem letališču. Pri tem sta najpomembnejša faktorja za
ustrezno vizualno kontrolo na letališču, situacija stolpa v prostoru in
višina kontrolnega stolpa. Optimalna lokacija kontrolnega stolpa mora
biti čim bližje središču dogajanja (pristanki, vzleti in gibanja letal
po površinah), višina stolpa pa ne sme predstavljati ovire za zračni
promet (ne sme biti v smeri pristanka in vzleta letal). Detajlna
situacija in višina stolpa bo predmet posebne študije. |
4. PIP glede oblikovanja: |
|
4.1. Oblikovanje objektov:
|
·
stavbe v posameznih funkcionalnih enotah istega kareja
(podEUP) morajo biti oblikovane po enotnih oblikovalskih izhodiščih,
tako glede izbora materialov fasad, okenskih in vratnih odprtin z
upoštevanjem tehnoloških značilnosti posamezne dejavnosti, |
·
nakloni strešin so načeloma ravni, v razponu od 5° do
maksimalno 12°; izbor in barva kritin mora biti načeloma enotno, |
·
poudarki in nadstreški na vhodnimi vrati, izložbami in
lokali, strešni napušči in tehnični deli stavb (požarna stopnišča,
klančine ipd.) lahko segajo preko gradbenih meja vendar se smejo
poslabšati pogojev za delo v sosednjih stavbah, |
·
stavbe so lahko grajene klasično ali montažno, |
·
dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic
in sončnih sprejemnikov, ob upoštevanju varnosti zračnega prometa, |
·
klimatske naprave, satelitske antene in podobne elemente
je treba na objekte umeščati diskretno. |
|
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: |
(1)
Območje EUP se nahaja v delu občine, ki ga večinoma obdaja gozd s
poudarjeno higiensko zdravstveno, estetsko, rekreacijsko, zaščitno in
obrambno funkcijo, zato se drevesno vegetacijo ohranja v obsežnem pasu
ob regionalni cesti. V primeru ugotovitve nekvalitetne drevesne
vegetacije oz. v primeru nujnih posegov v varovalni gozdni pas ob cesti
se ta po zaključku del sanira z ustreznimi izravnalnimi ukrepi. Posebej
se določa sledeče: |
·
vzdolž vseh pomembnejših prometnic se določa obojestransko
zasaditev visokorasle linijske drevesne vegetacije s poudarki ob uvozih
v posamezno funkcionalno enoto (parcelo, namenjeno gradnji), |
·
robne površine območja se v delih, kjer območje urejanja
sega na rob gozdnih površin zasadi z ustrezno vegetacijo, |
·
ob obeh vstopih v območje, ob glavni in sekundarnih
zbirnih cestah ter v robnem pasu ob parcelnih mejah se določa urejene
zelenice, ki se deloma zasadijo z grmičevjem, deloma zatravijo in redno
vzdržujejo. |
(2)
Ograjevanje parcel v območju LT1 naj upošteva tip, material in višino
ograj, ki je značilna zanj. Praviloma naj se uporabljajo žive meje,
žične ograje le v ograditvi zunanjega oboda območja ter v primerih
nujnih fizičnih varovanj posamezne funkcionalne enote. Le te so enotne,
tipske, iz žičnega pletiva, v zeleni ali sivi barvi, na nosilcih enake
barve. Višina ograj je do 2,50 m. Ob ograjah in ob mejah funkcionalnih
enot so dovoljene strižene živice, razen v delih, kjer je določena
intenzivna zelena bariera iz visokorasle, avtohtone drevesne vegetacije.
Vstopna in uvozna vrata se ne smejo odpirati proti cesti. V križiščih
ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza iz
vidika prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo
pomembno izboljšal, je zamik obvezen. |
(3)
Podporni zidovi so dovoljeni le v izjemnih primerih, ko niso možna
drugačna zavarovanja brežin (ukopi, podvozi, ipd.). Podporni zidovi
morajo biti obdelani z naravnimi materiali in/ali ozelenjeni. |
(4)
Urbana oprema in objekti oz. predmeti, ki urejajo javne površine morajo
biti v območju oblikovani enotno. Locirani morajo biti tako, da ne
ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja
infrastrukturnega omrežja. Za posamezne stavbne kareje oziroma podEUP
naj se oglaševanje izvaja na osnovi enotnega koncepta. Napisi in reklame
ne smejo biti postavljeni nad slemeni stavb. Nadstrešnice, izvesne table
in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 metra nad
pohodno površino. |
(5)
Začasni objekti naj bodo oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi in
naj bodo locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven
vidnega polja. V območjih značilnih pogledov na krajinske elemente ali
elemente grajene strukture posebne vrednosti niso dovoljeni posegi, ki
bi motili njihovo vrednost v prostoru. |
(6) Javne
in poljavne površine ter zelenice znotraj stavbnih karejev oz.
funkcionalnih enot je treba urejati v skladu s prostorsko-likovnimi
značilnostmi prostora (obstoječe zelene ureditve in grajena struktura,
osi in linije v prostoru, dominante, vedute ipd.). Pohodne površine naj
se tlakujejo glede na namen površin. |
(7) Pri
urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del
med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani
gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter
urediti okolico. |
|
5. PIP in merila za parcelacijo: |
(1)
Pri določitvi parcel, namenjenih gradnji je potrebno upoštevati: |
·
namembnost in velikost stavbe oz. objekta na parceli s
potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (dovozi in
dostopi, parkirna mesta, utrjene in zelene površine), |
·
stopnjo izkoriščenosti zemljišč, kot je razvidno iz
grafičnega prikaza za to EUP, |
·
lastniško in parcelno strukturo zemljišč, pri čemer se
mora omogočiti načrtovana raba sosednjih zemljišč, |
·
zdravstveno tehnične zahteve: odmik od sosednjega
objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev in intervencijske
poti, |
·
da je potrebno ob obstoječem cestnem telesu zagotoviti 1,0
m do 2,0 m širok pas z omejeno lastniško pravico, ki je namenjen gradnji
gospodarske javne infrastrukture. |
(2)
Velikosti parcel, namenjenih gradnji so določene z oblikovanjem
funkcionalne enote in jih je možno združevati tako, da se zagotovi
smiselno funkcioniranje objekta ali stavbe, za katere namen je določena
parcela, namenjena gradnji. Ob združevanju funkcionalnih enot je
dovoljeno smiselno povezovati (združevati) tudi z gradbenimi mejami
določene zazidljive dele parcel (maksimalne tlorisne gabarite), ti pa
lahko segajo največ do gradbenih mej, ki so razvidne iz grafičnega dela.
V primeru etapne gradnje je ob strokovni utemeljitvi odgovornega
projektanta možna delitev parcele, namenjene gradnji, določene s tem
odlokom in grafičnim prikazom za to EUP. V preglednici, ki je razvidna
iz grafičnega dela so opredeljene okvirne površine funkcionalnih enot
(parcel, namenjenih gradnji) na območju LT1. |
(3) Ne
glede na določila te točke je delitev parcel možna za potrebe gradnje
gospodarske javne infrastrukture. |
(4) Etapnost izvedbe: |
·
Posegi na območje EUP se izvajajo v več etapah, ki so
medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka funkcionalna
enota (parcela, namenjena gradnji) načeloma predstavlja svojo etapo,
možna je izvedba le dela etape, ki predstavlja zaključeno celoto. V
okviru vsake etape, oziroma, v kolikor je to za koncept urejanja nujno
tudi predhodno, je treba izvesti pripadajočo infrastrukturo in naprave v
zadostnih kapacitetah. Vsebinska konkretizacija etape se opredeli v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Do izgradnje nove
prometnice v območju L5/1 (LT5), ki poteka ob območju te EUP, je
posamezne funkcionalne enote (parcele, namenjene gradnji) možno, ob
soglasju upravljavca, priključiti na obstoječo prometnico GII – 104.
|
·
Novi terminali v okviru območja EUP, kjer se pričakuje
pomembnejši razvoj prometa, se bodo gradili fazno. V prvi fazi se mora
zagotoviti zadostne kapacitete glede na pričakovano povečanje prometa
letal, potnikov in tovora. Objekti bodo projektirani tako, da se
upošteva oz. prikaže možnost povečanja. |
·
Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi
oziroma predhodnih etapah izgradnje območja EUP ostaja enaka dosedanji.
Za njih veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih
dovoljujejo posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno realizacijo
predhodnih etap. |
·
|
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
|
6.1. Pogoji glede prometnega priključevanja območja |
(1) V
okviru EUP LT1 se ureja področje cestnega prometa, določa merila in
pogoje za koridor načrtovane železniške proge letališča ter medsebojne
vplive letalskega prometa na območje. |
(2)
Območje EUP se nahaja neposredno ob glavni cesti GII -104 Kranj – Moste,
na katero se tudi prometno navezuje. Za glavno cesto GII-104 se določa
prestavitev (LT5), na kateri je za zadovoljitev potreb širšega območja
letališča ter priključkov naselij Praprotne Police, Cerkelj in Zgornjega
Brnika določenih troje krožnih križišč. Prvo, zahodno je namenjeno
glavnemu uvozu na potniški terminal letališča (južni krak) in prometnici
iz smeri Praprotne Police (severni krak), drugo sekundarnemu priključku
letališča (južni krak) in glavni prometni navezavi na občinsko središče
Cerklje na Gorenjskem (severni krak), vzhodno, tretje krožišče pa je
namenjeno servisiranju poslovno obrtne cone vzhodnega dela območja ob
letališču (južni krak) in z delno izvedeno deviacijo obstoječe
prometnice tudi neposredni prometni povezavi z Zgornjim Brnikom.
Prestavitev ceste je že v fazi realizacije. |
(3)
Poteki prometnic, ki se priključujejo na posamezna krožna križišča
(glavna v LT1/27 na zahodu, sekundarna v LT1/47 v osrednjem delu ter
vzhodna v LT1/42 preko Ekonomsko poslovne cone Brnik – LT4) so razvidni
iz grafičnega prikaza za to EUP. |
|
6.2. Pogoji glede cestno prometnega urejanja |
(1)
Osnovno prometno mrežo predstavlja troje primarnih prometnic, ki prečno
delijo območje urejanja in se direktno (dvoje priključkov), oziroma
posredno (vzhodni priključek) priključujejo na prestavljeno, deviirano
glavno cesto GII – 104 Kranj – Ljubljana ter dvoje vzdolžno umeščenih
prometnic, ki predstavljata osrednji zbirni cesti območja. Nanje se
pravokotno navezuje sekundarna prometna mreža. Določeni so koridorji
potekov posameznih prometnic, v grafičnem delu in preglednicah označeni
z oznakami LT1/26, LT1/27, LT1/28, LT1/30, LT1/31, LT1/32, LT1/33,
LT1/34 in LT1/35 za vzdolžne prometnice in oznakami LT1/29, LT1/36,
LT1/37, LT1/38, LT1/39, LT1/40, LT1/41, LT1/42, LT1/43, LT1/44, LT1/45,
LT1/46, LT1/47, LT1/48, LT1/49 in LT1/50 za prečne prometnice. |
(2) Za
kvalitetno urejanje prometa znotraj območja so določeni sledeči
parametri: |
·
Glavni koridorji prometnic so dimenzionirani tako, da
omogočajo normalen promet vseh vrst motornih vozil, posebej so
opredeljene peš in kolesarske poti ter obcestne zelene ureditve.
Podrobnejša ureditev se opredeli v skladu z generalnim konceptom v
nadaljnjih postopkih priprave projektne dokumentacije. |
·
Za dostope do posameznih stavb oz. objektov so predvideni
posamezni dovozi ustreznih širin in radiev, manjši tudi preko
ugreznjenih robnikov. Vsak objekt za skladiščno ali proizvodno dejavnost
ima na svojem funkcionalnem zemljišču predvidena lastna parkirna mesta.
|
·
Glede na to, da gre za preplet številnih dejavnosti mora
biti hitrost vozil glede na prioritete prometnic ustrezno omejena.
Radiji v križiščih morajo biti prilagojeni najzahtevnejšim vozilom
(vlačilci, kamioni s priklopniki). |
·
Glede na kvaliteto tal se bo dimenzioniralo nosilne sloje.
Pred izdelavo projekta je treba izdelati geološko-geomehanske raziskave
in pridobiti ustrezno geotehnično poročilo z dimenzioniranjem zgornjega
ustroja. Vse utrjene površine vozišč in parkirišč bodo v asfaltni
izvedbi. Površine pločnika so lahko v asfaltni izvedbi ali kako drugače
trajno tlakovane. |
·
Vse ostale površine, v koridorjih, ki niso namenjene
prometu ali hoji naj bodo urejene, opremljene z ustrezno vegetacijo, in
zatravljene. |
·
Manipulacijske površine na parkiriščih morajo biti
dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje
vozil na javno cesto. |
·
Pri izračunu parkirnih mest je potrebno smiselno
upoštevati predpisane normative, ki so določeni v skupnih določbah
izvedbenega dela tega OPN. |
·
Minimalna širina cest je 5 m. Ceste morajo biti opremljene
s hodniki za pešce, po levi in desni strani, glede na gostoto prometa.
|
·
Dovozne poti do objektov in manipulativne površine morajo
biti zadovoljivo utrjene v protiprašni izvedbi (asfaltirane, tlakovane). |
·
Padavinske vode s cest in drugih površin, na katerih se
odvija promet, morajo biti speljane in očiščene na način, kot to
določajo predpisi. |
·
Javna kanalizacija, javni vodovod, toplovod, telefonski in
drugi elektroenergetski vodi ter podobne naprave, se smejo graditi v
območju cest in njenega varovalnega pasu le pod pogojem in na način
določen v pravilniku o obratovanju območja EUP. |
·
Usklajevanje projektiranja, gradnje in rekonstrukcije
objektov, naprav in napeljav se izvaja skladno s pravilnikom o
obratovanju območja EUP. |
·
Predvideti je potrebno izgradnjo ali obnovo obstoječe
javne razsvetljave. |
(3) Smiselno je treba upoštevati tudi določila pod
šifro F9, v kolikor niso v nasprotju z drugimi določili tega
člena. |
|
6.3.
Pogoji glede železniško prometnega urejanja |
(1) V
območju je bil že s predhodnimi prostorskimi akti občine opredeljen
koridor za bodočo izgradnjo železniške povezave državnega letališča z
državnim središčem. |
(2) V
grafičnem prikazu za to EUP je prikazan načrtovan potek koridorja, ki
omogoča izgradnjo izven nivojske železniške proge s postajo in načeloma
podzemno povezavo z letališkimi terminali. V preglednicah in grafiki so
funkcionalne enote, ki vključujejo koridor, označene z dodatno oznako ž.
|
|
6.4.
Zračni promet: F9 (določila, ki se nanašajo na zračni promet) ter |
(1)
Razvojni načrti posameznih enot na območju letališča morajo biti med
seboj usklajeni in morajo zagotoviti in omogočiti nemoten nadaljnji
razvoj letališke infrastrukture, tako s stališča razvojnih posegov in
uvajanja novih tehnologij, kot tudi s stališča nemotenega opravljanja
dejavnostih vseh obstoječih in novih subjektov na letališču v smislu
zagotavljanja javnega interesa. Poleg omenjenega razvojni načrti
posameznih enot na območju letališča ne smejo ovirati opravljanje
primarne funkcije letališča, sprejema in odprave letal, potnikov in
blaga. |
|
6.5.
Pogoji glede komunalne opremljenosti: F1 ter |
(1) Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno
upoštevati zasnove upravljavcev posameznih infrastruktur.
Infrastrukturni vodi praviloma potekajo v cestnem svetu in morajo biti
med seboj usklajeni. Posamezni komunalni objekti in naprave, kot so
transformatorske postaje, črpalne postaje, skladišča goriv, sanitarni
kioski, vodni zbiralniki in podobno, morajo biti po možnosti postavljeni
tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakšnega drugega
objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine, oziroma
v za to posebej določenih funkcionalnih enotah (npr. LT1/22, LT1/17,
itd.). |
|
6.6. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda |
|
6.6.1. Zbiranje in odvajanje ter čiščenje
odpadnih komunalnih voda |
(1)
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbah, se mora odvajati
neposredno v javno kanalizacijo. Na zgrajeno javno kanalizacijo je treba
priključiti tudi obstoječe stavbe, v katerih nastaja odpadna komunalna
voda, kar morajo zagotoviti lastniki stavb. Po priključitvi na javno
kanalizacijo je treba obstoječe greznice in male komunalne čistilne
naprave odstraniti ali očistiti in zasuti oziroma preurediti v druge
namene pod nadzorom izvajalca gospodarske javne službe. |
(2) Industrijske odpadne vode je treba odvajati v
skladu z določili šifre F4.1.4. |
(3) Smiselno je treba upoštevati tudi določila pod
šifro F9, v kolikor niso v nasprotju z drugimi določili tega
člena. |
|
6.6.2. Zbiranje in odvajanje ter čiščenje
padavinskih voda: F4.2, F4.3, smiselno je treba upoštevati
tudi določila pod šifro F9, v kolikor niso v nasprotju z drugimi
določili tega člena. |
|
6.7.
Pogoji glede oskrbe s pitno vodo |
(1) Na
območjih, kjer je zgrajen javni vodovod, je za vse stavbe obvezna
priključitev in uporaba javnega vodovoda v skladu s soglasjem
upravljavca. Kjer je vodovodno omrežje samo delno zgrajeno, ga je treba
pred gradnjo stavb ali sočasno zgraditi oziroma obstoječega ustrezno
povečati tudi v delih, ki se nahajajo izven območja urejanja. |
(2) Upoštevati je treba tudi določila pod šiframi
F3.1.2, F3.1.3, F3.2. |
(3) Smiselno je treba upoštevati tudi določila pod
šifro F9, v kolikor niso v nasprotju z drugimi določili tega člena. |
|
6.8. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom in
toplotno energijo |
(1) Na območju EUP se načrtuje izgradnja
plinovodnega omrežja. Priporoča se, da se po njegovi izgradnji in
začetku obratovanja naj priključijo vsi objekti, ki niso priključeni na
daljinska omrežja za ogrevanje, oziroma se energijo za delovanje
sistemov v stavbah zagotavlja z uporabo obnovljivih virov energije |
(2) Na območju EUP se določa možnost izgradnje
skupnih objektov in omrežij za daljinsko ogrevanje in ohlajevanje stavb. |
(3) Smiselno je treba upoštevati tudi določila pod
šifro F9, v kolikor niso v nasprotju z drugimi določili tega
člena. |
|
6.9. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo |
(1) Za napajanje novih objektov oziroma, če je
napetost nezadostna, se predvidijo nove transformatorske postaje oziroma
širitve obstoječih, ki se bodo preko obstoječega kabelskega omrežja
vključile v RTP Letališče Brnik (načrtuje se gradnja nove RTP z
napetostjo 110/20 kV). Lokacije transformatorskih postaj naj se
predvidijo v težišču obremenitev. |
(2) Nizko in srednje napetostno omrežje je potrebno
zgraditi v podzemni oziroma kabelski izvedbi. |
(3) Izgradnja javne razsvetljave naj se izvede
enotno za celotno območje EUP. Dostopne ceste in hodniki za pešce morajo
biti urejeni z nizkimi uličnimi svetilkami, glavne ulice in ceste pa z
enotno visokimi kandelabri tipske oblike. Svetilnost in usmerjenost
svetil mora biti skladna s predpisi. Posebno pozornost je potrebno
nameniti oblikovanju oz. izboru tipa svetilke, ki mora upoštevati
obstoječe oblikovno kvalitetne rešitve značilne za okolje. Če kvalitetne
rešitve za območje še ne obstajajo, je potrebno v prostor umestiti
takšne svetilke, ki bodo skladne z okoljem in bodo zanj predstavljale
kvalitetno rešitev. |
(4) Smiselno je treba upoštevati tudi določila pod
šifro F9, v kolikor niso v nasprotju z drugimi določili tega
člena. |
|
6.10. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7, smiselno je treba upoštevati tudi
določila pod šifro F9, v kolikor niso v nasprotju z drugimi
določili tega člena |
|
6.11.
Odlaganje odpadkov: F8 |
|
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
|
7.1. Varstvo okolja in naravnih dobrin |
|
7.1.1. Pogoji za varstvo gozdov |
(1)
Del območja EUP po dejanskem stanju posega deloma v kmetijske površine
slabše kvalitete, večinoma pa v intenzivno drevesno vegetacijo gozda s
higiensko-zdravstveno in naravovarstveno funkcijo. Glede na namensko
rabo območja se vegetacija, povsod tam, kjer je to za izvedbo
načrtovanih rešitev potrebno, krči. Krčitve lahko povzroče biotopsko
degradacijo, zato mora investitor upoštevati optimalno nadomeščanje
ekološke infrastrukture in pogojev za socialne funkcije. Konkretizacija
rešitev se opredeli na prostih površinah znotraj in izven ureditvenega
in vplivnega območja urejanja (renaturacija devastiranih predelov in
linijske obcestne zasaditve). |
(2) Pri
načrtovanju, projektiranju in izvedbi je upoštevati naslednje zahteve in
usmeritve: |
·
posegi v gozd in gozdni prostor so dovoljeni le znotraj
ureditvenega in vplivnega območja ter na zemljiščih, ki se nahajajo
izven ureditvenega območja, in so potrebni kot površine potrebne za
izvedbo infrastrukturnih rešitev, ki predstavljajo korektno
infrastrukturno umestitev načrtovanih rešitev območja EUP v prostor;
|
·
zaradi uravnavanja klimatskih razmer in vedutne
izpostavljenosti območja s severa je ob glavni cesti GII-104 potrebno
ohraniti pas stabilnega, odraslega drevja, ki se ga ohrani v takšnem
obsegu, da je možno dopolniti gozdni rob z novo drevesno vegetacijo
(obseg varovanega gozdnega pasu je prikazan v grafičnem prikazi za to
EUP); |
·
drevesa, ki jih je glede na načrtovano dejavnost v območju
EUP potrebno posekati, se po pridobitvi dovoljenj predhodno označijo s
strani pooblaščene službe Zavoda za gozdove Slovenije – Krajevne enote
Kranj, sečnjo dreves in grmovja je dovoljeno izvajati v obdobju med 15.
avgustom in 15. marcem; |
·
pri gradnji stavb ob gozdnem robu, znotraj EUP, je
priporočena varnostna razdalja stavbe od obstoječega gozdnega roba enaka
eni drevesni višini odraslega gozdnega sestoja; možna je tudi gradnja v
manjši oddaljenosti, vendar je lastnik sam odgovoren za morebitno škodo,
nastalo ob podiranju drevja na stavbo; |
·
zaradi ohranjanja obstoječih prostorskih kakovosti in
funkcij gozda, je po posegu z gradnjo prizadete gozdne površine (npr.
zaradi posega načet, oster, gozdni rob) potrebno sanirati v smislu
ekološke in funkcionalne skladnosti: potrebna je sanacija novo nastalega
gozdnega roba z zasaditvijo ustreznih avtohtonih drevesnih in grmovnih
vrst; sanacijo projektant v nadaljnjem postopku opredeli s sanacijskim
oz. zasaditvenim načrtom; |
·
gospodarjenje z gozdom na sosednjih zemljiščih, izven
območja EUP, mora ostati neovirano; do njih je potrebno zagotoviti
neoviran dostop in dovoz z običajno gozdarsko mehanizacijo; investitor
je dolžan zagotoviti ureditve dostopa v gozd na vseh prekinjenih gozdnih
prometnicah (načrtovanje morebitnih novih gozdnih prometnic ali deviacij
obstoječih ); |
·
pred pridobitvijo ustreznih dovoljenj je kakršnokoli
poseganje v gozd in gozdni prostor, razen običajnega gospodarjenja z
gozdom, znotraj načrtovanega območja prepovedano; |
·
zaradi ohranjanja ekoloških in socialnih funkcij okrog
letališča je ob posameznem posegu v gozd v tej enoti urejanja prostora
potrebno skrčeno gozdno površino nadomestiti s funkcijsko enakovredno
ogozditvijo negozdne površine, tako da se ohranja in/ali dopolnjuje
plašč gozdov okrog letališča in/ali gozdnate biokoridorje med
Škofjeloškim hribovjem in Kamniško-savinjskimi Alpami. Če je lokacija za
nadomestno ogozditev funkcijsko pomembnejša od lokacije skrčenega gozda,
je nadomestna površina lahko manjša od skrčene. Če v zadevni krajini ni
mogoče najti ustrezne nadomestne površine izven območij kmetijskih
zemljišč, se ob predhodnih spremembah namenskih rab za nadomestitev
ogozdenega kmetijskega zemljišča zagotovi nadomestno kmetijsko površino
v območjih gozdnih zemljišč gozdnate ali gozdne krajine. Ogozditev
obsega saditev sadik ali načrtno naravno zaraščanje, nego mladja, nego
gošče ter prvo redčenje. Pri presoji primernosti površin za nadomestno
ogozditev ali nadomestno kmetijsko površino ter pri izvajanju ogozditve
nudi strokovno pomoč nosilec urejanja gozdnega prostora. Namen, lokacijo
in časovni potek ogozditve se določi v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja. Določitev površine in začetek izvajanja ogozditve morata
biti zaključena pred izdajo uporabnega dovoljenja in sta pogoj za
njegovo izdajo. |
|
7.1.2. Pogoji in ukrepi na območjih kmetijskih
zemljišč, kjer se izvajajo posegi izven območja EUP |
(1)
Investitorji v območju so dolžni s primerno organizirano gradnjo,
zaščito zemljišč pred onesnaževanjem v času gradnje in obratovanja
območja, sanacijo prekinjenih sistemov za odvodnjavanja zagotoviti
varovanje kmetijskih zemljišč. |
(2) Pri
gradnji v območju EUP naj se za transporte čim manj uporablja poljske
poti. Začasne ureditve in objekti za potrebe gradbišča se ne smejo
urejati na kakovostnih kmetijskih zemljiščih, razen če ni drugih
primernejših rešitev. Investitor je dolžan vzpostaviti vse z gradnjo
prekinjene dostope na kmetijska zemljišča in sicer tako v času gradnje
kot tudi po izgradnji posamezne funkcionalne enote. |
(3) Pri
posegih v prostor je potrebno zavarovati plodno zemljo pred uničenjem
ter zagotoviti ukrepe za zaščito tal med izvajanjem gradbenih del. |
|
7.1.3. Pogoji in ukrepi za varstvo zraka |
(1)
Zelena bariera ob glavni cesti GII – 104 Kranj – Moste ima tudi funkcijo
varovanja pred prašnimi usedlinami in delno imisijami plinov, delno pa
ima to funkcijo tudi zasaditev v prostoru cone. Med obratovanjem območja
dodatni zaščitni ukrepi niso potrebni. |
|
7.1.4. Pogoji za varstvo tal |
(1)
Posegi v tla se izvedejo tako, da se prizadene čim manjše površine tal.
Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne
površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. |
(2) Med
gradnjo na območju EUP je treba izvajati monitoring v skladu s predpisi,
ki urejajo obratovalni monitoring pri vnosu nevarnih snovi in
rastlinskih hranil v tla. |
|
7.2.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami: G4.1, prostorske
potrebe za področje zaščite in reševanja se določi v načrtu zaščite in
reševanja. |
|
7.3.
Obrambne potrebe: G4.2 |
|
7.4.
Zahteve glede varovanja pred požari: G4.4 |
|
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
|
8. PIP glede varovanja zdravja: |
8.1. Zahteve v zvezi z osončenjem: H1.1 |
8.2. Pogoji za varstvom pred hrupom: IV. stopnja
varstva pred hrupom oziroma v skladu s predpisi |
8.3. Zahteve glede seizmološke in hidrološke
značilnosti zemljišč: H1.3 |
8.4. Zahteve glede varovanja pred elektromagnetnimi
sevanji: H1.4 |
8.5. Pogoji za neoviran dostop do objektov
funkcionalno oviranim osebam: H1.5 |
8.6. Kakovost zraka, voda in bivalnega okolja:
H1.6 |
|
9. Dovoljena odstopanja |
(1) Pri realizaciji območja EUP so dovoljena
odstopanja od rešitev, določenih s tem členom ter grafičnim prikazom za
to EUP, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških,
hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki
so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali
okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati
prostorski in okoljski pogoji in z njimi soglašajo pristojni
upravljavci. |
(2) Dovoljena so tudi odstopanja od podatkov,
prikazanih v grafičnem prikazu za to EUP, ki so posledica natančnejše
stopnje obdelave projektov. |
|
114.
člen |
Območji podEUP z oznakama LT2/1 in LT3/2 |
(A) Namenska raba: F |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter |
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
|
·
obrambne potrebe, |
(b) vrste objektov glede na namen:
|
·
objekti za potrebe obrambe ter ostale ureditve za potrebe
obrambe, |
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
ograje in podporni zidovi, |
·
samostojna parkirišča, |
·
športna igrišča na prostem, |
·
pomožni letališki objekti, |
·
pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami, |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam, turistični ponudbi
in skladiščenju. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: glede na
potrebe tehnologije |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
glede na potrebe tehnologije |
3.2. Velikost objektov: glede na
potrebe tehnologije |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: glede na potrebe
tehnologije |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: glede na potrebe tehnologije |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: glede
na potrebe tehnologije |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede
zbiranja in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda: F4.1.1,
F4.1.4, F4.2, F4.3; na zgrajeno javno kanalizacijo je treba
priključiti tudi obstoječe stavbe, v katerih nastaja odpadna komunalna
voda, kar morajo zagotoviti lastniki stavb. Po priključitvi na javno
kanalizacijo je treba obstoječe greznice in male komunalne čistilne
naprave odstraniti ali očistiti in zasuti oziroma preurediti v druge
namene pod nadzorom izvajalca gospodarske javne službe. |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja:F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
115.
člen |
Območji podEUP z oznakama LT2/2, LT10/2 |
(A) Namenska raba: PC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8, CR12, CR15,
CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54. |
|
116.
člen |
Območji podEUP z oznakama LT3/1 in LT3/3
|
(A) Namenska raba: PL |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter |
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
|
·
promet in skladiščenje, |
·
javna uprava, |
(b) vrste objektov glede na namen:
|
·
letališke steze, parkirne in servisne ploščadi, ploščadi
za razledenitev letal, servisne ceste, pozicije za testiranje motorjev
in varovalne ograje, |
·
stavbe za nastanitev policistov, gasilski domovi, stavbe
za nastanitev sil za zaščito, reševanje in pomoč, |
·
pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne
površine ob objektih in podobno, |
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
ograje in podporni zidovi, |
·
pomožni letališki objekti, |
·
pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami, |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam, turistični ponudbi
in skladiščenju. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: glede na
potrebe tehnologije |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
glede na potrebe tehnologije |
3.2. Velikost objektov: glede na
potrebe tehnologije |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: glede na potrebe
tehnologije |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: glede na potrebe tehnologije, na parcelah št. 690,
691, 692, 693, 694 in na skrajnem vzhodnem delu parcele št. 1101/33, vse
k.o. Spodnji Brnik, se priporoča ohranjanje lesnate vegetacije (drevje
in grmovje) v največji možni meri, če je to dopustno z vidika varnosti
letalskega prometa |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji:
glede na potrebe tehnologije |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: zagotavljati je treba intervencijo |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: / |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja:F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
116.a
člen |
Območje podEUP z oznako LT3/4 |
(A) Namenska raba: PL |
(B) Območje se ureja z veljavnim DPN. |
|
117.
člen |
Območje EUP z oznako LT4 (Ekonomsko poslovna
cona Brnik) |
|
1. Opis prostorske ureditve |
|
1.1. Opis prostorske ureditve |
(1) Območje EUP se nahaja v vzhodnem delu stavbnih
zemljišč kompleksa letališča Jožeta Pučnika. Na severu je omejeno z
novonačrtovano rekonstrukcijo glavne ceste GII – 104 Kranj – Moste na
odseku ob letališču (območje L5/1), na jugu in zahodu z območjem EUP
LT1, na vzhodu pa z območjem EUP LT9. Obsega sledeče parcele oz. dele
parcel: 729/4, 730, 731/2, 731/3, 912/2, 913/2, 914/2, 972/4, 973/5,
975/5, 976/5, 977/5,978/5, 979/5, 979/6, 980/5, 980/6, 981/2, 981/3,
982/6, 982/7, 982/8, 983/5, 984/2, 984/3, 985, 986/2, 988/2, 988/4,
989/2, 990/2, 992/2, 993/2, 994, 995, 996, 997, 998, 999, 1000, 1001,
1002, 1003/1, 1003/2, 1004/4, 1004/6, 1009/2, 1010, 1011, 1012/2,
1013/2, 1014, 1015, 1016/2, 1018/2, 1019, 1020, 1021/2, 1023/2, 1024,
1025/2, 1026/2, 1028/2, 1319/2, 1330/2, 1330/3, 1331/5, 1333/4, vse k.o.
Zgornji Brnik. |
|
1.2. Program dejavnosti in rešitev glede umeščanja
načrtovanih objektov in površin |
(1) Območje EUP je namenjeno izgradnji ekonomsko
poslovne cone s poudarkom na formiranju storitvenih,
poslovno-trgovsko-gostinskih, turistično-hotelskih, poslovno skladiščnih
oziroma servisnih dejavnosti, prometnih in manjših proizvodnih
dejavnosti. Ob glavni cesti je določena lokacija bencinskega servisa.
|
(2) Območje se nahaja v širšem območju
obletališkega kompleksa, ki ga opredeljuje tudi glavna cesta GII - 104,
ki trenutno predstavlja ključno povezavo Gorenjske in Štajerske regije. |
|
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor |
|
2.1. Vplivi in povezave prostorskih ureditev s
sosednjimi območji |
(1) Načrtovani posegi na območju vplivajo tudi na
ureditve ostalih območij (EUP) v neposredni bližini. Lega v širšem
območju določa urbanistični koncept, ki omogoča blage prehode dejavnosti
cone preko zelenih večnamenskih površin v obstoječe robne gozdne
površine ter se hkrati navezuje na ostala območja v okviru letališča.
|
(2) V skladu z določili tega člena se urejajo tudi
območja novogradenj komunalne, energetske in telekomunikacijske
infrastrukture, ki se nahajajo izven EUP, navezave na cestni priključek
glavne ceste, prometno mrežo območja LT1 in deloma navezave bencinskega
servisa na glavno cesto. Za nemoteno funkcioniranje je potrebno izven
meje območja EUP izvesti del prečne ceste (LT1/35.1), del vzporedne
ceste B (LT1/50.1, LT1/50.2, LT1/50.3), začasno plinsko postajo
(LT1/20.3) ter do izgradnje krožnega križišča na glavni cesti GII – 104
omogočiti napajanje območja preko ustrezno rekonstruiranega priključka
servisne ceste letališča na glavno cesto GII - 104. |
(3) Poteki teh infrastrukturnih sistemov so
določeni v grafičnem prikazu za to EUP. Poleg teh zemljišč je v območje
posegov izven ureditvenega območja EUP možno vključiti še dodatne
parcelne številke, v kolikor se v postopku priprave projektne
dokumentacije gospodarske infrastrukture, na podlagi strokovno
preverjenih rešitev, izkaže to za potrebno. |
(4) V okviru podEUP z oznako LT4/7 so določene tudi
možne ureditve za funkcioniranje območja LT9 in so razvidne iz
grafičnega prikaza. |
|
2.2. Rešitve načrtovanih objektov in površin |
(1) Območje EUP se deli na več podEUP. Pet jih je
okvirno namenjenih gradnji stavb (LT4/1, LT4/2, LT4/3, LT4/4 in LT4/5),
pet okvirno pretežno prometni infrastrukturi (LT4/7, LT4/8, LT4/9,
LT4/10, LT4/11) ter eno obcestnemu koridorju intenzivne drevesne
vegetacije (LT4/6). |
(2) PodEUP z oznako LT4/1 na severozahodnem delu
vključuje tri okvirno načrtovane parcele, namenjene gradnji (LT4/1.1,
LT4/1.2, LT4/1.3 in LT4/1.4). Parceli, namenjeni gradnji LT4/1.2 in
LT4/1.3 sta namenjeni gradnji bencinskega servisa s priključkom na
glavno cesto GII-104 v skladu s podrobnim prostorskim načrtom območja
L5/1 – glavna cesta GII – 104 Kranj – Moste (odsek ob letališču) – EUP
LT5, parceli, namenjeni gradnji LT4/1.1 in LT4/1.4 pa formiranju
storitvenih ali manjših proizvodnih dejavnosti. |
(3) PodEUP z oznako LT4/2 na osrednjem severnem
delu vključuje štiri okvirno načrtovane parcele, namenjene gradnji (od
LT4/2.1 do LT4/2.4) z namembnostjo iz 1.2 točke tega člena. |
(4) PodEUP z oznako LT4/3 na severovzhodnem delu
vključuje šest okvirno načrtovanih parcel, namenjenih gradnji (od
LT4/3.1 do LT4/3.6) z namembnostjo iz 1.2 točke tega člena. |
(5) PodEUP z oznako LT4/4 na jugozahodnem delu
vključuje šest okvirno načrtovanih parcel, namenjenih gradnji (od
LT4/4.1 do LT4/4.6) z namembnostjo iz 1.2 točke tega člena. |
(6) PodEUP z oznako LT4/5 na jugovzhodnem delu
vključuje šest okvirno načrtovanih parcel, namenjenih gradnji (od
LT4/5.1 do LT4/5.6) z namembnostjo iz 1.2 točke tega člena. |
(7) Območje pretežno prometne infrastrukture je
namenjeno zagotavljanju normalnega funkcioniranja cone in se deli na
troje vzporednih prometnic (LT4/7, LT4/8 in LT4/9 – vključno z območji
izven LT4, ki so razvidna iz grafičnega prikaza) in prečno prometnico
(LT4/10 in LT4/11 – vključno z območji izven LT4, ki so razvidna iz
grafičnega prikaza) z ustreznimi koridorji za potek javne gospodarske
infrastrukture. |
(8) PodEUP z oznako LT4/6 je območje obcestne
zelene bariere - intenzivne drevesne vegetacije, ob deviirani trasi
glavne ceste, ki vključuje trinajst okvirno načrtovanih parcel,
namenjenih gradnji (od LT4/6.1 do LT4/6.13), kjer se dopušča možnost
postavitve oglasnih panojev, realizacije zelenih parkovnih in parkirnih
površin. V območju LT4/6.3 se določa izvedba uvoza in izvoza bencinskega
servisa. |
|
2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in
gradnjo |
|
2.3.1. Urbanistični pogoji in usmeritve |
(1) Tlorisni gabariti stavb |
(1.1) Na okvirno načrtovanih parcelah, namenjenih
gradnji na območju LT4/1 se določa možnost gradnje stavb naslednjih
maksimalnih tlorisnih gabaritov: |
·
na LT4/1.1: 15,0 m x 30,0 m, |
·
na LT 4/1.4: trapezne oblike (dolžina: 30,0 m. širina: od
13,0 m do 19,0 m). |
Na LT4/1.2 in LT4/1.3 je načrtovan bencinski
servis, katerega tlorisni gabariti so podrejeni specifični namembnosti. |
(1.2) Na okvirno načrtovanih parcelah, namenjenih
gradnji na območju LT4/2 se določa možnost gradnje stavb naslednjih
maksimalnih tlorisnih gabaritov: |
·
na LT 4/2.1: trapezne oblike (dolžina: 30,0 m. širina: od
11,0 m do 24,0 m), |
·
na LT 4/2.2, LT 4/2.3 in LT 4/2.4: 30,0 m x 30,0 m.
|
(1.3) Na okvirno načrtovanih parcelah, namenjenih
gradnji na območju LT4/3 se določa možnost gradnje stavb naslednjih
maksimalnih tlorisnih gabaritov: |
·
na LT 4/3.1: trapezne oblike (dolžina: 30,0 m. širina: od
6,0 m do 19,0 m), |
·
na LT 4/3.2, LT 4/3.3, LT 4/3.4, LT4/3.5 in LT4/3.6: 30,0
m x 30,0 m. |
(1.4) Na vsaki od okvirno načrtovanih parcel,
namenjenih gradnji na območjih LT4/4 in LT4/5 se določa možnost gradnje
stavb maksimalnih tlorisnih gabaritov 30,0 m x 30,0 m. |
(1.5) Na posamezni parceli namenjeni, gradnji
oziroma skladno določilom 2.7. in 2.8. točke 63. člena je potrebno
zagotoviti zadostne površine za mirujoči promet in manipulacijo. |
(2) Višinski gabariti stavb so omejeni z 24,0 m nad
koto pritličja, pri čemer višina stavb ne sme presegati kote 408,00
m.n.m. Znotraj tako določenega gabarita je možna izvedba več etaž, pri
čemer pa so bruto površine stavb in specifika dejavnosti neposredno
vezani na zagotovitev zadostnih površin za mirujoči promet zaposlenih in
obiskovalcev. |
(3) Na okvirno načrtovanih parcelah, namenjenih
gradnji je dovoljeno graditi in postavljati tudi ograje, podporne
zidove, vodnjake in vodomete, pomožne cestne objekte, priključke na
objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
objekte za oglaševanje, na površinah namenjenih gradnji stavb pa tudi
začasne objekte in pomožne objekte v javni rabi. Ograje (razen ob javnih
cestah) je treba postaviti na mejo med posameznimi parcelami. Ograje
morajo biti iz žičnega pletiva v neizstopajočih barvah in ne smejo
presegati višine 2 m. Vstopna in uvozna vrata se ne smejo odpirati proti
cesti, ob javnih cestah zgornji rob ograj oziroma njihova lega ne sme
posegati v polje preglednosti. |
(4) Ob
realizaciji ekonomsko poslovne cone Brnik je potrebno nadomestiti del
izkrčenega gozdnega roba z pasom visokorasle drevesne vegetacije in
grmovnic ob glavni cesti GII - 104, kot je razvidno iz grafičnega
prikaza. |
|
2.3.2. Arhitektonski pogoji in usmeritve |
(1) Stavbe na parcelah, namenjenih gradnji v
okviru manjšega območja znotraj EUP morajo biti oblikovane po enotnih
oblikovalskih izhodiščih, tako glede izbora materialov fasad, okenskih
in vratnih odprtin z upoštevanjem tehnoloških značilnosti posamezne
dejavnosti. |
(2) Nakloni strešin so načeloma ravni, pogojeni z
zagotovitvijo tehnično sprejemljivega naklona, ki omogoča odvodnjavanje
meteorne vode s streh; izbor in barva kritin mora biti načeloma enotno. |
(3) Strehe so načeloma skrite za fasadnimi elementi
oz. oblogami fasad; možni pa so poudarki ob vhodih in nadstreški nad
nakladalnimi rampami. |
(4) Stavbe so lahko grajene klasično ali montažno. |
(5)
Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih
sprejemnikov, ob upoštevanju varnosti zračnega prometa. |
(6)
Klimatske naprave, satelitske antene in podobne elemente je treba na
objekte umeščati diskretno. |
|
2.3.3. Krajinski in mikrourbani pogoji in
usmeritve |
(1) Območje ekonomsko poslovne cone Brnik se
nahaja v delu občine, ki ga večinoma obdaja gozd s poudarjeno higiensko,
zdravstveno, estetsko, rekreacijsko, zaščitno in obrambno funkcijo, zato
se drevesno vegetacijo ohranja v obsežnem pasu ob glavni cesti GII -
104. |
(2) Vzdolž vseh pomembnejših prometnic se določa
urejene zelenice z možnostjo zasaditve visokorasle linijske avtohtone
drevesne vegetacije s poudarki ob uvozih na posamezno parcelo, namenjeno
gradnji. |
(3) Manipulativne in parkirne površine na parcelah,
namenjenih gradnji morajo biti utrjene v proti prašni izvedbi, ustrezno
odvodnjavane in z robniki ločene od zelenic. |
(4) Urbana oprema in objekti oz. predmeti, ki
urejajo javne površine morajo biti v območju oblikovani enotno. Locirani
morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter
vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Za posamezne parcele, namenjene
gradnji naj se oglaševanje izvaja na osnovi enotnega koncepta. Napisi in
reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom stavb. Nadstrešnice,
izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5
metra nad pohodno površino. Pod istimi pogoji se v območju podEUP LT4/6
dopušča možnost postavitve oglasnih panojev. |
(5) Začasni objekti naj bodo oblikovno prilagojeni
ostali urbani opremi in naj bodo locirani stran od javnih prometnih
površin oziroma izven vidnega polja. V območjih značilnih pogledov na
krajinske elemente ali elemente grajene strukture posebne vrednosti niso
dovoljeni posegi, ki bi motili njihovo vrednost v prostoru. |
(6) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin
mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo
pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni
gradbeni material ter urediti okolico. |
|
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
|
3.1. Prometno priključevanje območja |
(1) Območje se prometno navezuje na glavno cesto
GII – 104 Kranj – Moste (odsek ob letališču), za katero je izdelan
občinski podrobni prostorski načrt (LT5). Priključek predstavlja izvedbo
vzhodnega krožnega križišča rekonstruirane glavne ceste (jugozahodni
krak). Pri izdelavi projektne dokumentacije priključka na glavno cesto
ter navezave bencinskega servisa je treba upoštevati idejne projektne
rešitve krožnega križišča (PNZ d.o.o. Ljubljana, 2004) ter občinski
podrobni prostorski načrt za območje urejanja z oznako L5/1 glavna cesta
GII – 104 Kranj – Moste (odsek ob letališču) (RRD d.o.o. Domžale, 2004).
|
|
3.2. Prometno urejanje območja |
(1) Območje je prometno vpeto med glavno cesto GII
– 104 na severu, na katero se preko vzhodnega krožnega križišča tudi
navezuje, ter programsko kompatibilna območja letališča, na katera se
prometno navezuje v iztekih notranjih cest. Glavno prometnico po izvedbi
križišča z glavno cesto GII – 104 bo predstavljala južna napajalna
cesta. |
(2) Do ureditve krožnega križišča se bo območje
napajalo preko ustrezno rekonstruiranega servisnega priključka letališča
na obstoječo glavno cesto GII – 104. Rekonstrukcija priključka se izvede
na podlagi projektne dokumentacije, ki bo upoštevala predvideno
povečanje prometa zaradi realizacije ekonomsko poslovne cone Brnik. Na
rekonstruirani servisni priključek, se bo, do realizacije krožnega
križišča na glavni cesti, priključeval tudi ves obstoječi promet, ki se
do sedaj potekal preko obstoječe gozdne poti. |
(3) Do izgradnje krožnega križišča na glavni cesti
GII – 104 se obstoječi priključek gozdne poti ukine, ukine se tudi dovoz
iz načrtovane južne napajalne ceste območja na obstoječo glavno cesto
(izvedba fizične zapore). |
(4) Vse prometnice v imajo določene cestne
koridorje (cestni svet). Koridor napajalne ceste je širok 24 m, vsi
ostali cestni koridorji pa so širine 19 m. Širina vozišča napajalne
ceste in vzporedne ceste B je 7,0 m, vse ostale širine vozišč so 6,0 m.
Ob vseh prometnicah se izvede obojestranski hodnik za pešce širine 1,5
in kolesarska steza 1,0 m, ki se s pasom zelenja širine 2,0 m loči od
prometnic in parcel, namenjenih gradnji. Na obeh vzporednih cestah A in
B je na zaključku v severnem delu predvideno obračališče. Podrobnejši
prikaz prometne ureditve, je razviden iz grafičnega prikaza. |
(5) Za dostope do posameznih stavb oz. objektov so
predvideni posamezni dovozi ustreznih širin in radiev, manjši tudi preko
ugreznjenih robnikov. Vsak objekt ima na svojem funkcionalnem zemljišču
oziroma skladno določilom 2.7. in 2.8. točke 63. člena predvidena
parkirna mesta za vozila. Okoli posameznih objektov morajo biti
zagotovljene ustrezne poti za manipulacijo in urgentna vozila. |
(6) Glede na to, da gre za preplet dejavnosti
morajo biti hitrosti vozil glede na prioritete prometnic ustrezno
omejene. Večina cest je določena v premah, smeri se spreminjajo le v
križiščih. Radije v križiščih je treba prilagoditi najzahtevnejšim
vozilom (vlačilci, kamioni s priklopniki). Opredeljen je enostranski
prečni nagib proti dvignjenemu robniku, ki bo služil ustreznemu
odvodnjavanju ceste in bo preprečeval zastajanje vode na vozišču. Prečni
nagibi hodnikov za pešce bodo 2.0 % in bodo vedno usmerjeni proti robni
zelenici. Niveleta cestnega omrežja bo prilagojena priključevanju na
krožišče. Najnižja višinska točka notranjih prometnic je v križišču
južne napajalne ceste in južne prečne ceste. |
(7) Vozišče bo omejeno z robniki dvignjenimi nad
nivo vozišča. |
(8) Glede na kvaliteto tal se bo dimenzioniralo
nosilne sloje. V okviru projektne dokumentacije bo potrebno izdelati
geološko-geomehanske raziskave in pridobiti ustrezno geotehnično
poročilo z dimenzioniranjem zgornjega ustroja. Vse utrjene površine
vozišč in parkirišč se izvede v asfaltni izvedbi. Hodnik za pešce in
kolesarska steza so lahko v asfaltni izvedbi ali kako drugače trajno
tlakovani, zaključeni z granitno kocko, med seboj pa ločeni z belo črto.
Vse ostale površine, v koridorjih, ki niso namenjene prometu ali hoji
naj bodo urejene, opremljene z ustrezno vegetacijo, in zatravljene.
|
(9) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo
biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno
vključevanje vozil na javno cesto. Pri izračunu parkirnih mest je
potrebno smiselno upoštevati splošna določila tega odloka. |
(10) Vse peš površine namenjene pešcem morajo biti
zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov, tehnične lastnosti
pločnikov, kot so širina, prečni in vzdolžni nagib, morajo ustrezati
veljavnim normativom. |
(11) Dovozne poti do objektov in manipulativne
površine ter parkirišča morajo biti ustrezno utrjeni v protiprašni
izvedbi (asfalt, druga tlakovanja). |
(12) Meteorne vode z obravnavanega ne smejo
pritekati na državno cesto. |
(13) Kanalizacija, javni vodovod,
telekomunikacijski, energetski in drugi vodi ter podobne naprave, se
smejo v območju cestnega sveta graditi le pod pogoji in na način, ki je
določen v soglasju pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
|
|
3.3. Zračni promet: F9 (določila, ki se nanašajo
na zračni promet) ter |
(1) Razvojni načrti posameznih enot na območju
letališča morajo biti med seboj usklajeni in morajo zagotoviti in
omogočiti nemoten nadaljnji razvoj letališke infrastrukture, tako s
stališča razvojnih posegov in uvajanja novih tehnologij, kot tudi s
stališča nemotenega opravljanja dejavnostih vseh obstoječih in novih
subjektov na letališču v smislu zagotavljanja javnega interesa. Poleg
omenjenega razvojni načrti posameznih enot na območju letališča ne smejo
ovirati opravljanje primarne funkcije letališča sprejema in odprave
letal, potnikov in blaga. |
|
3.4. Splošna merila in pogoji komunalnega
opremljanja |
(1) Komunalne ureditve se morajo izvajati na način,
ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim
zahtevam in v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi
komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljavcev
posameznih infrastruktur. |
(2) Infrastrukturni vodi praviloma potekajo v
cestnem svetu in morajo biti med seboj usklajeni. |
(3) Posamezni komunalni objekti in naprave, kot so
transformatorske postaje, črpalne postaje, skladišča goriv, sanitarni
kioski in podobno, morajo biti po možnosti postavljeni tako, da niso
vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakšnega drugega objekta,
neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine, oziroma v za to
posebej določenih parcelah, namenjenih gradnji. |
(4) Gradnja stavb na parcelah, namenjenih gradnji
je možna šele po izgradnji pripadajoče prometne, komunalne, energetske
in druge infrastrukture, oziroma sočasno. |
|
3.5. Odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih
voda |
(1) V območju ekonomsko poslovne cone Brnik se
komunalne odpadne in padavinske (meteorne) vode odvajajo organizirano v
ločenem sistemu. |
(2) Padavinske (meteorne) vode:
|
·
Meteorne vode iz streh objektov se morajo speljati preko
peskolovcev v ponikovalnice, dimenzionirane na 5 minutno zapolnitev brez
ponikovanja. |
·
Meteorne vode iz javnih cest se preko cestnih požiralnikov
opremljenih s peskolovi in lovilci olj odvajajo v vezno kanalizacijo s
končno dispozicijo v ponikovalnicah, dimenzioniranih na prispevno
površino. |
·
Naprave meteorne kanalizacije je potrebno redno vzdrževati
in jih po potrebi čistiti. |
·
Usedlin, gošč in olj iz lovilcev olj ni dovoljeno odlagati
v javno kanalizacijo. |
(3) Komunalne odpadne vode:
|
·
Kanalizacijo za komunalne odpadne vode je treba
priključiti na zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, preko katerega se
komunalne odpadne vode odvaja v centralno čistilno napravo Domžale -
Kamnik v Domžalah. |
·
Komunalne odpadne vode iz območja se odvajajo v sanitarne
kanale Ø 250 mm s padcem prilagojenim niveleti cest. |
·
Kanali potekajo v južni napajalni cesti in v vzporedni
cesti A in B. Za potrebe bencinskega servisa in stanovanjske zazidave
severno od glavne ceste GII – 104 je potrebno podaljšati kanal S4 s
kanalom S6, ki se na križanju z glavno cesto izvede s podbojem. |
·
Hišni priključki odpadnih vod, se zaključijo z jaškom na
parceli. |
·
Komunalna kanalizacija in javni vodovod, na isti trasi,
morata biti zgrajena vzporedno in v odmiku 2,0 m, na križanjih
kanalizacije in javnega vodovoda, je minimalni medsebojni vertikalni
odmik 0,5 m s tem, da poteka javni vodovod nad kanalizacijo. Vsa
križanja z ostalimi komunalnimi vodi je potrebno izvesti v skladu z
navodili posameznega upravljavca komunalnega voda in veljavnimi
predpisi. |
·
Cisterne za ekstra lahko kurilno olje, morajo biti
vgrajene tako, da je v primeru poškodb na njej, onemogočeno pronicanje
škodljivih snovi v podtalnico in javno kanalizacijo, bodisi meteorno ali
komunalno. |
·
Komunalna kanalizacija mora biti v celoti izvedena iz vodo
nepropustnih materialov. |
·
Vse morebitne tehnološke odpadne vode morajo biti pred
izpustom v javni kanal primerno očiščene v skladu z zakonodajo. |
|
3.6. Oskrba s pitno vodo in hidrantno omrežje |
(1) Za
zagotovitev ustrezne vodooskrbe bo potrebno obnoviti obstoječ vodovodni
cevovod od Cerkelj (odcep za Pšenično polico) do letališča Jožeta
Pučnika v skupni dolžini 3000 m (ta je deloma že obnovljen). |
(2) Za
oskrbo s pitno vodo in za zagotavljanje požarne varnosti na območju je
predvidena izgradnja primarnega cevovoda DN 200 mm po severnem delu
območja in sekundarnega cevovoda DN 100 mm, ki bo potekal v območju
predvidenih cestnih povezav poslovne cone. Poleg odcepov za priključitev
posameznih objektov na vodovodno omrežje je predvidena tudi postavitev
nadzemnih hidrantov za zagotavljanje požarne varnosti. Hidranti so
umaknjeni od glavne trase vodovoda na lokacije izven prometnih površin.
|
(3) Za
vsako stavbo je predviden samostojen hišni vodovodni priključek. (4)
Uporabniki tehnološke vode morajo imeti zaprte sisteme. |
|
3.7. Oskrba s plinom |
(1) Pri
prostorskih ureditvah in gradnji objektov je potrebno upoštevati stanje
in zasnovo plinovodnega omrežja. Na območju EUP se načrtuje izgradnja
plinovodnega omrežja. |
(2) Do
izgradnje razvoda plinovodnega omrežja se določa začasni alternativni
vir oskrbe z utekočinjenim naftnim plinom (UNP). V ta namen je
načrtovana začasna plinska postaja izven območja EUP (južno od črpalke),
iz katere se bo napajalo plinovodno omrežje. Po priključitvi na
zemeljski plin se začasna plinska postaja odstrani. |
(3) Za
vse gradbene posege in ureditve, ki se nahajajo v nadzorovanih in
varstvenih pasovih plinovodov je potrebno pridobiti soglasje od
upravljavca plinovodnega omrežja. |
(4)
Priključitev objektov na zgrajeno plinovodno omrežje je možna pod
pogoji, ki jih določi pooblaščeni upravljavec plinovoda. |
|
3.8. Oskrba z električno energijo |
(1) Pri
lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo
elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje
upravljavca. Stavbe je potrebno priključiti na električno omrežje v
skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije. |
(2) Južno
in jugozahodno od območja pozidave potekajo trase obstoječih 20 kV
kablovodov za napajanja obstoječih transformatorskih postaj na območju
letališča. |
(3) Pri
nadaljnjih postopkih se morajo upoštevati predpisani odmiki od
obstoječih tras kablovodov, oziroma je potrebno predvideti prestavitev
kablovodov. |
(4) Za
zagotovitev potrebnih kapacitet bo treba zgraditi novo kabelsko zanko,
ki bo povezovala RTP Labore in predvideno novo RTP Visoko. Kablovod bo
od RTP Labore pa do obravnavane cone potekal po obstoječi trasi
kablovoda Labore – Brnik. Druga trasa pa bo določena naknadno glede na
lokacije nove RTP Visoko, ki še ni povsem definirana. |
(5) Za
napajanje novih stavb na obravnavanem območju, se predvidi možnost
postavitve šestih transformatorskih postaj tipske izvedbe, ki se bodo
vključile v RTP Letališče Brnik. Moči transformatorjev v posameznih
transformatorskih postajah so 630 kVA z možnostjo povečave na 1000 kVA
in rezervo, ki bo omogočala postavitev še ene transformatorske postaje.
|
(6)
Posamezni objekti oz. porabniki bodo napajani tako, da bodo porabniki
100 kW in več napajani po samostojnih izvodih iz TP do prostostoječih
merilnih mest na robu funkcionalnih zemljišč na dostopnem mestu, manjši
pa iz na enak način lociranih prostostoječih razvodišč, kjer bodo tudi
meritve električne energije. |
(7) Na
območju bodo vsi elektro energetski kablovodi potekali po kabelski
kanalizaciji, ki bo integrirana tako, da bodo skozi jaške potekale cevi
20 kV vodov, vodov nizke napetosti in tudi cevi javne razsvetljave, če
bodo v neposredni bližini razsvetljenega mesta. Kabelska kanalizacija bo
praviloma potekala pod hodnikom za pešce tako, da bodo pokrovi kabelskih
jaškov v asfaltiranem delu, jašek pa bo lahko segal izven pohodnega
terena v zelenico. |
(8)
Izgradnja javne razsvetljave naj se izvede enotno za celotno območje
ekonomsko poslovne cone. Javna razsvetljava v coni je predvidena z
visokoučinskimi svetilkami in natrijevimi visokotlačnimi žarnicami s
korigiranim spektrom svetlobe glede barvne reprodukcije. Svetilke bodo
polzastrte izvedbe. Razsvetljavna mesta so predvidene na višini 9-10 m.
Razsvetljavna mesta so predvidena v sredini zelenice med voznim pasom in
hodnikom za pešce. Predvidena je enostranska osvetlitev. Napajanje
prižigališča bo iz najbližje TP po posebnem vodu. Meritve električne
energije bodo izvedene v samem prižigališču. |
|
3.9. Telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez |
(1)
Ekonomsko poslovno cona Brnik bo opremljena s komunikacijskimi omrežji. |
(2) Za
potrebe telekomunikacij bo v okviru cone v enem od objektov rezerviran
prostor površine med 20 in 25 m2, kjer bo locirana nova telefonska
centrala za potrebe same cone in bližnje okolice. Na sistem bo povezana
preko obstoječega prestavljenega optičnega voda, ki trenutno poteka
preko območja in bo prehajal preko nove centrale. Ta ima na razpolago še
ustrezno rezervo v optičnih vlaknih. Sam kabelski razvod bo definiral
upravljavec na podlagi zahtev uporabnikov, prav tako tudi kapaciteto
področne telefonske centrale. |
|
3.10. Ravnanje z odpadki in njihovo odlaganje |
(1)
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi
predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Komunalne
odpadke se odvaža na komunalno deponijo. Pri načrtovanih stavbah se
zbirna mesta za komunalne odpadke predvidijo na parcelah, namenjenih
gradnji tako, da niso vidno izpostavljena. V času odvažanja odpadkov se
zabojniki za odpadke postavijo na mesta dostopna vozilom za odvoz. Na
območju transporta zabojnikov je potrebno cestne robnike pogrezniti.
|
(2) Za
ločeno zbiranje odpadkov se, v skladu z občinskimi predpisi, v območju
postavita dva ekološka otoka na severnem delu ceste A in B pri
obračališču. |
(3)
Zbiranje nenevarnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih
odpadkov in urejeno na način, ki ga določajo veljavni predpisi. |
(4) Za
gradbene odpadke se prvenstveno predvideva predelava za ponovno uporabo
oziroma se jih odvaža na deponijo urejeno za odlaganje tovrstnih
odpadkov. Deponiranje gradbenih odpadkov se lahko zagotavlja tudi
povezano s sanacijo površinskih kopov mineralnih surovin, če to dopušča
občinski podrobni prostorski načrt, v skladu z dovoljenji izdanimi na
podlagi predpisov iz varstva okolja. |
|
3.11. Roki za infrastrukturno opremljanje |
|
Investitor je, v sodelovanju z nosilci javnih pooblastil za izvajanje
posameznih gospodarskih javnih služb, dolžan, da zgradi, prestavi,
zamenja oz. zaščiti infrastrukturne objekte, naprave in vode v in ob
območju urejanja (ureditveno in vplivno območje) predhodno oziroma
sočasno z izgradnjo posamezne zaključene celote. Posebej se določa, da
se območje do izgradnje krožnega križišča, razen bencinskega servisa, ki
se napaja neposredno iz glavne ceste GII – 104, prometno napaja iz
ustrezno rekonstruiranega priključka servisne ceste letališča na glavno
cesto. Po izgradnji krožnega križišča se v skladu z določili odloka o
lokacijskem načrtu (OPPN) za območje urejanja z oznako L5/1 Glavna cesta
GII – 104 Kranj – Moste (odsek ob letališču) območje preko južne
napajalne ceste priključi na omenjeno krožno križišče. |
|
4. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja,
naravnih virov in ohranjanja narave |
|
4.1. Varstvo tal |
(1)
Posegi v tla se izvedejo tako, da se prizadene čim manjše površine tal.
Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne
površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji se
uporabijo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni
ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti
za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih
materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob
sušnem in vetrovnem vremenu. Treba je predvideti nujne ukrepe za
odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi
nezgod na tehnoloških površinah. |
(2) Med
gradnjo na območju ekonomsko poslovne cone je treba izvajati monitoring
v skladu s predpisi, ki urejajo obratovalni monitoring pri vnosu
nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. |
(3)
Posebno pozornost je treba posvetiti zgornjemu rodovitnemu delu tal, ki
ga je treba namensko uporabiti za sanacijo degradiranih površin. Vsako
ravnanje z izkopom, predvsem odlaganjem, mora biti skladno z določili
pravilnika, ki določa obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov in z
določili pravilnika, ki določa ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri
gradbenih delih. Po končanih zemeljskih delih se takoj začnejo
sanacijska in zasaditvena dela na razgaljenih površinah. |
(4) V
času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima
investitor pravico razpolaganja. Pri aktivnostih v času gradnje je treba
upoštevati določila poglavja obveznosti investitorjev in izvajalcev. |
|
4.2. Varstvo gozdov |
(1)
Območje ekonomsko poslovne cone Brnik posega v drevesno vegetacijo gozda
z ekološkimi in socialnimi funkcijami. Glede na namembnost se
vegetacija, povsod tam, kjer je to za izvedbo načrtovanih rešitev
potrebno, krči. Krčitve lahko povzroče biotopsko degradacijo, zato mora
investitor upoštevati optimalno nadomeščanje ekološke infrastrukture in
pogojev za socialne funkcije. Konkretizacija rešitev se opredeli na
prostih površinah znotraj in izven ureditvenega in vplivnega območja
urejanja (renaturacija devastiranih predelov in linijske obcestne
zasaditve). |
(2)
Posegi v gozd in gozdni prostor so dovoljeni le znotraj ureditvenega in
vplivnega območja ter na zemljiščih, ki se nahajajo izven ureditvenega
območja in so načrtovani kot površine potrebne za izvedbo
infrastrukturnih rešitev, ki predstavljajo korektno infrastrukturno
umestitev načrtovanih rešitev območja ekonomsko poslovne cone v prostor. |
(3)
Zaradi uravnavanja klimatskih razmer in vedutne izpostavljenosti območja
s severa je ob glavni cesti GII-104 potrebno ohraniti pas stabilnega,
odraslega drevja, ki se ga ohrani v takšnem obsegu, da je možno
dopolniti gozdni rob z novo drevesno vegetacijo (obseg gozdnega pasu je
prikazan v grafičnem prikazu). |
(4)
Zaradi ohranjanja ekoloških in socialnih funkcij okrog letališča je ob
posameznem posegu v gozd v tej enoti urejanja prostora potrebno skrčeno
gozdno površino nadomestiti s funkcijsko enakovredno ogozditvijo
negozdne površine, tako da se ohranja in/ali dopolnjuje plašč gozdov
okrog letališča in/ali gozdnate biokoridorje med Škofjeloškim hribovjem
in Kamniško-savinjskimi Alpami. Če je lokacija za nadomestno ogozditev
funkcijsko pomembnejša od lokacije skrčenega gozda, je nadomestna
površina lahko manjša od skrčene. Če v zadevni krajini ni mogoče najti
ustrezne nadomestne površine izven območij kmetijskih zemljišč, se ob
predhodnih spremembah namenskih rab za
nadomestitev ogozdenega kmetijskega zemljišča zagotovi nadomestno
kmetijsko površino v območjih gozdnih zemljišč gozdnate ali gozdne
krajine. Ogozditev obsega saditev sadik ali načrtno naravno zaraščanje,
nego mladja, nego gošče ter prvo redčenje. Pri presoji primernosti
površin za nadomestno ogozditev ali nadomestno kmetijsko površino ter
pri izvajanju ogozditve nudi strokovno pomoč nosilec urejanja gozdnega
prostora. Namen, lokacijo in časovni potek ogozditve se določi v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Določitev površine in
začetek izvajanja ogozditve morata biti zaključena pred izdajo
uporabnega dovoljenja in sta pogoj za njegovo izdajo. |
(5)
Drevesa, ki jih je glede na načrtovano dejavnost v območju potrebno
posekati, se po pridobitvi dovoljenj predhodno označijo s strani
pooblaščene službe Zavoda za gozdove Slovenije – Krajevne enote Kranj,
ki nato izda odločbo o odobritvi poseka. |
(6) Pri
gradnji stavb ob gozdnem robu, znotraj EUP, je priporočena varnostna
razdalja stavbe od obstoječega gozdnega roba, ki je enaka eni drevesni
višini odraslega gozdnega sestoja; možna je tudi gradnja v manjši
oddaljenosti, vendar je lastnik stavbe odgovoren za morebitno škodo,
nastalo ob podiranju drevja na stavbo. |
(7) V
območju se, ob upoštevanju tehničnih predpisov, pri urejanju zelenih
površin, v največji možni meri zasadijo listavci avtohtonih vrst v
zasaditvenih oblikah, ki posnemajo krajinsko tipiko. |
(8)
Zaradi ohranjanja obstoječih prostorskih kakovosti in funkcij gozda, je
po posegu z gradnjo prizadete gozdne površine (npr. zaradi posega načet,
oster gozdni rob) potrebno sanirati v smislu ekološke in funkcionalne
skladnosti: potrebna je sanacija novo nastalega gozdnega roba z
zasaditvijo ustreznih avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst; sanacijo
projektant v nadaljnjem postopku opredeli s sanacijskim oz. zasaditvenim
načrtom, ki je predhodno usklajen z Zavodom za gozdove Slovenije,
Krajevna enota Kranj. |
(9)
Gospodarjenje z gozdom na sosednjih zemljiščih, izven območja, mora
ostati neovirano; do njih je potrebno zagotoviti neoviran dostop in
dovoz z običajno gozdarsko mehanizacijo; investitor je dolžan zagotoviti
ureditve dostopa v gozd na vseh prekinjenih gozdnih prometnicah
(načrtovanje morebitnih novih gozdnih prometnic ali deviacij obstoječih
). |
(10) Pred
pridobitvijo ustreznih dovoljenj je kakršnokoli poseganje v gozd in
gozdni prostor, razen običajnega gospodarjenja z gozdom, znotraj območja
prepovedano. |
|
4.3. Varstvo kmetijskih zemljišč |
(1)
Investitorji v območju so dolžni s primerno organizirano gradnjo,
zaščito zemljišč pred onesnaževanjem v času gradnje in obratovanja
območja, sanacijo prekinjenih sistemov za odvodnjavanje zagotoviti
varovanje kmetijskih zemljišč. |
(2) Pri
gradnji v območju ekonomsko poslovne cone se omeji gibanje strojev na
območje posegov (izključne rabe). Za transporte naj se čim manj
uporablja poljske poti. Začasne ureditve in objekti za potrebe gradbišča
se ne smejo urejati na kakovostnih kmetijskih zemljiščih, razen če ni
drugih primernejših rešitev. |
|
4.4.
Varstvo pred hrupom |
(1)
Obravnavano območje se uvršča v IV. stopnjo varstva pred hrupom. |
(2)
Območje ekonomsko poslovne cone Brnik je v prostor umeščeno tako, da ne
povzroča čezmernih obremenitev delovnega okolja. V severnem delu, ki je
najbliže območju glavne ceste, je ob območju urejanja načrtovan širši
pas visokorasle drevesne bariere, ki vizualno in protihrupno varuje
načrtovane gradnje v območju. |
|
4.5.
Varstvo zraka |
(1) Vsi
protihrupni ukrepi širše zelene bariere ob glavni cesti GII – 104 Kranj
- Moste imajo tudi funkcijo varovanja pred prašnimi usedlinami in delno
imisijami plinov, delno pa ima to funkcijo tudi zasaditev v prostoru
cone. Med obratovanjem območja ekonomsko poslovne cone Brnik dodatni
zaščitni ukrepi niso potrebni. |
(2) Med
gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo
zraka: |
·
predpise v zvezi z emisijskimi normami pri gradbeni
mehanizaciji in transportnih sredstvih, |
·
preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča: vlaženje
sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznašanja
materiala z gradbišča, |
·
sprotno kultivirati območja večjih posegov. |
|
4.6.
Varovanje naravnih vrednot |
Na
območju ni naravnih vrednot ali območij pomembnih za ohranjanje biotske
raznovrstnosti, zato ukrepi za varovanje naravnih vrednot niso potrebni. |
|
4.7.
Splošne obveznosti |
(1) Poleg
vseh obveznosti navedenih v tem odloku, so obveznosti investitorjev in
izvajalcev v času pred pričetkom, med gradnjo ter po izgradnji tudi: |
·
zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni
varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč; |
·
organizirati promet v času gradnje tako, da ne prihaja do
večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost
zaradi gradnje ne poslabša; |
·
zgraditi dostope do gozdnih in kmetijskih zemljišč, ki v
tem členu niso določeni, so pa utemeljeno zahtevani v postopku
zaslišanih prizadetih strank; |
·
odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne
posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja na posamezni
parceli, namenjeni gradnji oziroma podEUP; |
·
zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih
infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba v
primeru poškodb pri gradnji takoj obnoviti; |
·
za čas gradnje na vseh območjih dovoliti emisije hrupa
zaradi vira hrupa (gradbišče) tako, da v dnevnem času ne bodo
prekoračene kritične ravni hrupa predpisane za stopnje varovanja pred
hrupom, kot so določene za posamezna območja, pri čemer se za
oddaljenost vira hrupa šteje geometrijsko središče oziroma pravokotna
oddaljenost od gradbišča; |
·
vzdrževati vegetacijske pasove ob glavni cesti, ki so
element krajinskega urejanja, istočasno pa imajo tudi funkcijo pred
onesnaženjem neposrednega okoliškega prostora; |
·
zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov,
naprav in območij ter okolico objektov; |
·
sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in
ceste, ki se zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinejo ali
poškodujejo; |
·
začasno pridobljena zemljišča po izgradnji trase
infrastrukture in spremljajočih ureditev povrniti v prvotno rabo. |
(2) Vsi
navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznega gradbenega
dovoljenja, pridobljenega pred pričetkom gradnje posamezne etape in
njenih priključkov. |
|
4.8.
Organizacija gradbišča |
Gradbišče
je omejeno na območje parcele, namenjene gradnji in vplivno območje
urejanja. Za potrebe gradbišča se uporablja že obstoječe komunikacije in
ustvarja čim manj novih dovoznih poti. Gradbišče s svojimi ureditvami ne
sme pomeniti dodatnih posegov v naravo (nepotrebni poseki gozda, razen
zagotovitve ustreznih robnih zasaditev in realizacije infrastrukture,
dodatne transportne poti in deponije materiala). |
|
5. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
|
5.1.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
(1) Pri
gradnjah in prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati predpise, ki
urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi
naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati vse pasivne
in aktivne ukrepe varstva pred požarom, ki bodo zagotavljali: |
·
pogoje za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih
posledic požara za ljudi, premoženje in okolje; |
·
potrebne odmike med objekti v skladu z veljavnimi predpisi
ali potrebno protipožarno ločitev; |
·
dostopne in delovne površine za intervencijska vozila in
gasilce; |
·
vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, zagotovitev
hidrantnega omrežja v skladu s predpisi; |
·
zagotovitev površin za potrebe evakuacije; |
·
pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev
širjenja in učinkovito gašenje požara; |
·
pravočasen in varen umik ljudi in premoženja iz objektov. |
(2)
Prostorske potrebe za področje zaščite in reševanja bodo naknadno
določene v načrtu zaščite in reševanja. Za objekte je potrebno izdelati
študijo požarne varnosti, če tako predpisuje predpis o študiji požarne
varnosti. |
(3) Upoštevati je treba tudi določila pod šiframa
G4.1 in G4.4. |
|
5.2.
Ureditve za potrebe obrambe |
Pri projektiranju in graditvi stavb je potrebno
upoštevati predpise, ki določajo obrambne potrebe. |
|
6. Etapnost izvedbe prostorske ureditve |
|
6.1.
Etapnost izvedbe |
(1) Načrtovane ureditve na območju ekonomsko
poslovne cone Brnik se lahko izvaja v več etapah, ki so medsebojno
neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka parcela, namenjena gradnji
lahko predstavlja svojo etapo, možna je izvedba le dela etape, ki
predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake etape, oziroma, v kolikor
je to za koncept urejanja nujno tudi predhodno, je treba izvesti
pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih kapacitetah. Pri
izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za varstvo
bivalnega in delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape se
opredeli v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(2) Do izvedbe rekonstrukcije glavne ceste
(deviiranega poteka glavne ceste GII – 104) se območje ekonomsko
poslovne cone Brnik, v skladu z veljavnim podrobnim prostorskim načrtom
za L5/1 (LT5) ter pod pogoji upravljavca, prometno priključi na
obstoječo prometnico GII – 104 preko ustrezno rekonstruiranega
servisnega priključka letališča. Enako, se do izvedbe rekonstrukcije
glavne ceste GII – 104 na obstoječo glavno cesto začasno priključi tudi
načrtovani bencinski servis; ob izvedbi rekonstrukcije glavne ceste, se
priključki ustrezno modificirajo. |
(3) Začasna namembnost zemljišč, ki se ne
preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih etapah izgradnje območja
ekonomsko poslovne cone ostaja enaka dosedanji. Za njih veljajo
obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo le tiste
gradnje in prostorske ureditve, ki so potrebne za nemoteno realizacijo
predhodnih etap. |
|
7. Velikost dopustnih odstopanj od
funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev |
(1) Pri realizaciji območja EUP so dovoljena
odstopanja od tehničnih rešitev določenih v tem členu, če se v
nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih
in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z
oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s
katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. |
(2) Dovoljena so odstopanja od podatkov, prikazanih
v grafičnem prikazu za to EUP, ki so posledica natančnejše stopnje
obdelave projektov. |
(3) Okvirno načrtovane parcele, namenjene gradnji
je dovoljeno tudi združevati in deliti pod pogojem, da se zagotovi
ustrezne nadomestne dovoze, koridorje infrastrukturnih omrežij ter
površine pripadajočih infrastrukturnih objektov. V primeru združevanja
in delitve okvirno načrtovanih parcel, namenjenih gradnji je dovoljeno
posamezne maksimalne tlorisne gabarite stavb smiselno povezovati, ti pa
lahko segajo največ do gradbenih mej, kot so razvidne iz grafičnega
dela, pri čemer morajo biti razdalje med posameznimi stavbami tolikšne,
da se zagotavljajo zdravstveno tehnične zahteve, na posamezni parceli,
namenjeni gradnji pa je potrebno zagotoviti ustrezne manipulacijske
površine in zadostno število parkirnih mest. |
(4) Dovoljena so odstopanja do +2,00 m nad
določenim vertikalnim gabaritom za tehnične dele stavb, pri čemer morajo
biti razdalje med stavbami takšne, da s svojo višino ne vplivajo na
varnost zračnega prometa torej, da v nobenem primeru ne presegajo
referenčne višine 408,00 m n.m. |
(5) Odstopanja od lokacij infrastrukturnih vodov
zunaj območja EUP in ob priključkih na omrežja oskrbovanih sistemov so
dovoljena v skladu s konceptom razvoja sosednjih območij in ob
upoštevanju strokovno korektnih tehničnih rešitev. Odstopanja od
lokacij, kapacitet ter koridorjev infrastrukturnih vodov in objektov na
območju EUP so dovoljena, vendar ne smejo bistveno vplivati na osnovno
zasnovo delov stavb, prometnih površin in zunanjo ureditev oziroma so
skladna določilu tretjega odstavka te točke. |
|
118.
člen |
Območje EUP z oznako LT5 (razen območja podEUP z
oznakami LT5/3, LT5/4 in LT5/6) |
(A) Namenska raba: P |
(B) Območje se ureja z veljavnim OPPN. |
|
119.
člen |
Območje EUP z oznako LT7 |
(A) Namenska raba: ZS |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter |
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
športnorekreacijska dejavnost, gostinstvo, razen nastanitev, dejavnost
članskih organizacij, |
(b) vrste objektov glede na namen: športna
igrišča, razen površine za avtomobilistične in motoristične dirke,
parkirišča, premični objekti za gostinsko in športno rekreacijsko
ponudbo (ponudba jedi in pijač, priročno skladišče, sanitarni prostori
ipd.), otroška in druga igrišča, vrtovi, parki, zelenice, piknik
površine in druge urejene zelene površine, |
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
ograje in podporni zidovi, |
·
male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F), |
·
samostojna parkirišča, |
·
športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje in
druga motorna vozila, |
·
zakloni, zakloniki, |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam in turistični
ponudbi. |
(d) Ker se območje nahaja neposredno ob letališču,
se lahko dejavnosti nadgradi z vsebinami povezanimi s predstavitvijo
letališča, letal ipd. |
(e) Razvojni načrti območja morajo biti usklajeni z
razvojem letališča in morajo zagotoviti in omogočiti nemoten nadaljnji
razvoj letališke infrastrukture, tako s stališča razvojnih posegov in
uvajanja novih tehnologij, kot tudi s stališča nemotenega opravljanja
dejavnostih vseh obstoječih in novih subjektov na letališču v smislu
zagotavljanja javnega interesa. Poleg omenjenega razvojni načrti območja
ne smejo ovirati opravljanja primarne funkcije letališča, sprejema in
odprave letal, potnikov in blaga in morajo biti zato usklajeni z
izsledki analize vpliva golf igrišča Brnik na letalske operacije na
letališču Ljubljana (študija Aeroinženiringa, januar 2006 in dopolnitev
študije, maj 2010). |
(f) Na letališču so možni vzleti in pristanki v
obeh smereh (13 in 31). Zato za vsak prag vzletno-pristajalne steze
obstojata po dve ravnini (priletna ravnina ter ravnina vzleta in
vzpenjanja). Pri preučitvi raznih vplivov na varnost letenja je potrebno
izhajati iz obeh pragov vzletno-pristajalne steze letališča in seveda
tudi iz bočnih oddaljenosti posameznih »virov vplivov« od
vzletno-pristajalni stezi. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.8,
pri načrtovanju zasnove območja se lahko upošteva Programska zasnova za
športno – rekreacijsko območje na parceli št. 1077/2, k.o. Lahovče, ki
jo je v februarju 2014 izdelalo podjetje UB Urbanistični biro, d.o.o.
Kamnik, pod št. proj. 4/14, februar 2014; premične objekte za gostinsko
in športno rekreacijsko ponudbo se lahko načrtuje in postavi le na južni
tretjini območja EUP oziroma na območju prikazanem v programski zasnovi
(programska zasnova je na vpogled na oddelku pristojne občinske službe
za prostor) |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti območja EUP je 0,06 |
3.2. Velikost objektov: |
·
tlorisna zasnova premičnih objektov in drugih objektov, ki
so stavbe mora biti podolžna, zazidana površina posameznega objekta pa
je lahko največ 50 m², |
·
objekti so pritlični, maksimalni višinski gabarit je 5,4 m
nad koto terena. |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov:
|
·
strehe so ravne lahko pa tudi enokapne v minimalnem
naklonu, |
·
proporcioniranje stavbnih volumnov in fasad naj bo
kvalitetno, izogibati se je treba živim in izstopajočim barvam. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: / |
7.2. Ohranjanje narave: / |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
120.
člen |
Območji EUP z oznakama LT8 in LT19 |
(A) Namenska raba: C |
(B) Območje se ureja z veljavnim OPPN. |
Usmeritve za spremembe in dopolnitve OPPN:
|
·
Znotraj načrtovanega koridorja, ki ga določata
regulacijski liniji, za izgradnjo izven nivojske železniške proge za
povezavo državnega letališča z državnim središčem so dopustne gradnje in
prostorske ureditve, ki bodo omogočale kasnejšo izgradnjo izven nivojske
železniške proge. |
·
Na površinah z namensko rabo z oznako C je maksimalni
faktor zazidanosti v okviru parcele, namenjene gradnji 0,65, minimalni
delež zelenih površin v okviru parcele, namenjene gradnji pa je 5%. |
|
120.a
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami LT1/53,
LT1/54, LT1/57, LT1/58, LT3/4, LT5/3, LT5/4, LT5/6, LT20 |
(A) Namenska raba: IG, Z, ZP, E, P, PC, PL
|
(B) Območja EUP oziroma podEUP z oznakami
LT1/53, LT1/54, LT1/57, LT1/58, LT5/4 in LT5/6
se urejajo z veljavnim DPN za daljnovod, območja LT3/4, LT5/3, LT20
pa z veljavnim DPN za prenosni plinovod. |
|
121.
člen |
Območje EUP z oznako LT9 |
(A) Namenska raba: IG, ZP, PC, E |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
(a) Na območjih podEUP z oznakami LT9/1, LT9/2,
LT9/3, LT9/4, LT9/5, LT9/6, LT9/7 so dovoljene naslednje: |
(a1) vrste gradenj: |
·
gradnje novih objektov v skladu z določili te točke (a), |
·
gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega
zakonito zgrajenega objekta, |
·
sprememba namembnosti zakonito zgrajenih objektov v skladu
z določili te točke (a), |
·
rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov,
|
·
vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov, |
·
odstranitev objektov, |
(a2) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
promet in skladiščenje, vključno s skladiščenjem goriv za
prevozna sredstva, |
·
proizvodne dejavnosti, |
·
oskrba z energijo v LT9/3 in LT9/4, |
·
trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil, |
·
trgovina, |
·
promet in skladiščenje, |
·
gostinstvo brez nastanitve, |
·
poslovne dejavnosti, |
·
javna uprava, |
·
športnorekreacijske dejavnosti, |
·
dejavnost članskih organizacij, |
(a3) vrste objektov glede na namen: |
·
objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na
ogroženih območjih, |
·
ceste, cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi, |
·
objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode, |
·
mostovi, viadukti, predori in podhodi, |
·
gostilne restavracije in točilnice, |
·
poslovne in uprave stavbe, |
·
trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, |
·
garažne stavbe, |
·
industrijske stavbe in skladišča, |
·
stavbe za šport, |
·
elektrarne in drugi energetski objekti (razen jedrske
elektrarne in objekti za pridobivanje in uporabo jedrskih ali
radioaktivnih snovi) v LT9/3 in LT9/4, |
·
športna igrišča, |
·
parkirišča, |
·
otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine, |
·
objekti za oglaševanje, |
·
večnamenske stavbe, |
(a4) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
ograje in podporni zidovi, |
·
samostojna parkirišča, |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih
pojavov, |
·
priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja, |
·
vodna zajetja in objekti za akumulacijo vode in namakanje, |
·
pešpoti, |
·
zakloni, zakloniki; |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam, turistični ponudbi
in skladiščenju, |
·
objekti za oglaševanje. |
(a5) Upoštevati je treba tudi določila pod
šiframa A.1.2, A.1.3. |
(b) Na območjih podEUP z oznakama LT9/8 in LT9/9
so dovoljene naslednje: |
(b1) vrste gradenj: |
·
gradnje novih objektov v skladu z določili te točke (b),
|
·
rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov,
|
·
vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov, |
·
odstranitev objektov, |
(b2) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
športnorekreacijske dejavnosti, |
(b3) vrste objektov glede na namen: |
·
objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na
ogroženih območjih, |
·
cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi, |
·
objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode, |
·
mostovi, viadukti, predori in podhodi, |
·
parkirišča v zelenju, |
·
pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne
površine ob objektih in podobno, |
·
otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine, |
(b4) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
nabor dovoljenih vrst nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen je enak kot podtočki (a) te točke. |
(b5) Upoštevati je treba tudi določila pod
šiframa A1.2, A1.3. |
|
2. PIP glede lege objektov: |
(1) Okvirna lega objektov je razvidna iz
grafičnega sklopa prostorskih izvedbenih pogojev za EUP z oznakama LT9
in LT11. Območje EUP LT9 je okvirno razdeljeno na več podEUP in parcel,
namenjenih gradnji stavb, objektov in omrežij infrastrukture ter
oblikovanju prepleta parkovnih in parkirnih površin v zelenju, ki hkrati
blažijo prehod iz območja gradnje stavb v območja gozdnih in kmetijskih
površin ob robovih območja letališča. PodEUP z oznakami LT9/1, LT9/2,
LT9/3 in LT9/4 so načeloma namenjena gradnji stavb, podEUP z oznakami
LT9/5, LT9/6 in LT9/7 načeloma objektom in omrežjem infrastrukture,
podEUP z oznakama LT9/8 in LT9/9 pa oblikovanju prepleta parkovnih in
parkirnih površin. |
(2) Znotraj okvirno načrtovanih parcel, namenjenih
gradnji stavb so z gradbenimi mejami določeni maksimalni tlorisni
gabariti stavb naslednjih okvirnih tlorisnih dimenzij: |
·
30 m x 30 m v pretežnem delu območja, |
·
15 m x 30 m (na dveh načrtovanih parcelah, namenjenih
gradnji v severnem delu območja), |
·
15 m x 54 m (na eni od načrtovanih parcel, namenjenih
gradnji v severovzhodnem delu območja), |
·
30 m x 54 m (na eni od načrtovanih parcel, namenjenih
gradnji v severovzhodnem delu območja), |
·
30 m x 83 m (na eni od načrtovanih parcel, namenjenih
gradnji v jugovzhodnem delu območja). |
(3) Znotraj posamezne parcele, namenjene gradnji
stavb je potrebno vselej ohranjati robni nepozidani pas minimalne širine
10 m (razen na severovzhodnem robu parcele, namenjene gradnji z oznako
LT9/1.2 ter na delih, kjer parcele, namenjene gradnji mejijo na območja
energetske infrastrukture), kamor se lahko štejejo tudi površine, ki
segajo na območje LT4 in so razvidne iz grafičnega dela. |
(4) Okvirno načrtovane parcele, namenjene gradnji
je dovoljeno tudi združevati in deliti pod pogojem, da se zagotovi
ustrezne nadomestne dovoze, koridorje infrastrukturnih omrežij ter
površine pripadajočih infrastrukturnih objektov. V primeru združevanja
in delitve okvirno načrtovanih parcel, namenjenih gradnji je dovoljeno
posamezne maksimalne tlorisne gabarite stavb smiselno povezovati, ti pa
lahko segajo največ do gradbenih mej, kot so razvidne iz grafičnega
dela, pri čemer morajo biti razdalje med posameznimi stavbami tolikšne,
da se zagotavljajo zdravstveno tehnične zahteve. |
|
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
določena z ostalimi prostorskimi izvedbenimi pogoji, določenimi za
to EUP |
3.2. Velikost objektov: Določila glede
tlorisnih zasnov so razvidna iz prejšnje točke (2. PIP glede lege
objektov). Maksimalni višinski gabarit objektov je 24 m nad koto
pritličja, pri čemer ne sme presegati kote 408 m n.m.; tehnični deli
stavb so lahko tudi višji do + 2m, pod pogojem, da ne presegajo kote 408
m n.m. |
|
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov:
|
·
stavbe morajo biti oblikovane po enotnih oblikovalskih
izhodiščih, tako glede izbora materialov in barv fasad, okenskih in
vratnih odprtin z upoštevanjem tehnoloških značilnosti posamezne
dejavnosti, |
·
nakloni strešin so načeloma ravni, pogojeni z
zagotovitvijo tehnično sprejemljivega naklona, ki omogoča ustrezno
odvodnjavanje, barva kritine mora biti načeloma enotna, |
·
barve fasad in kritin, ki so v prostoru izrazito moteče,
niso dovoljene, barve fasad morajo biti določene v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja, |
·
nadstreški pred vhodi in gostinskimi lokali ter napušči
lahko segajo preko gradbenih meja pod pogojem, da ne poslabšujejo
pogojev za delo v sosednjih stavbah, |
·
dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic
in sončnih sprejemnikov, ob upoštevanju varnosti zračnega prometa, |
·
klimatske naprave, satelitske antene in podobne elemente
je treba na objekte umeščati diskretno. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: |
·
vzdolž prometnic naj se načeloma uredijo zelenice z
možnostjo ureditve drevoredov, |
·
proste površine znotraj območja naj se po možnosti zasadi
z drevesno vegetacijo, |
·
parkirišča naj se po možnosti oblikuje tako, da se ob
robovih in vmesnih pasovih zasadi drevesa, ki zagotavljajo ustrezno
osenčenje parkirnih površin, |
·
ograje (razen ob javnih cestah) se postavijo na meje
parcele, namenjene gradnji, |
·
ograje morajo biti iz žičnega pletiva v neizstopajočih
barvah in ne smejo presegati višine 2 m; vstopna in uvozna vrata se ne
smejo odpirati proti cesti, ob javnih cestah zgornji rob ograj oziroma
njihova lega ne sme posegati v polje preglednosti, |
·
D2.2, D2.4, D2.9, D2.10 – objekti za oglaševanje so
lahko visoki do 12 m merjeno od najnižje točke objekta in ne smejo
presegati 408 m n.m., D2.11. |
|
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: glej točko
5.2 tega člena |
5.2. Parcelacija: okvirna parcelacija je razvidna
iz grafičnega sklopa prostorskih izvedbenih pogojev za EUP z oznakama
LT9 in LT11. Okvirno načrtovane parcele, namenjene gradnji je dovoljeno
tudi združevati in deliti. |
5.3. Etapnost izvedbe: Načrtovane ureditve
na območju EUP in pripadajočih površinah se lahko izvaja v več etapah,
ki so medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka parcela,
namenjena gradnji lahko predstavlja svojo etapo. Možna je izvedba le
dela etape, ki predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake etape,
oziroma, v kolikor je to za koncept urejanja nujno tudi predhodno, je
treba izvesti pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih
kapacitetah. Pri izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne
ukrepe za varstvo delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape se
opredeli v projektni dokumentaciji. |
|
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.1, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6, način ogrevanja se lahko načrtuje tudi drugače, lahko tudi
individualno ali skupinsko |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: |
(a) Pogoji za gradnjo cestnega omrežja: |
·
okvirno prometno urejanje je razvidno iz grafičnega sklopa
prostorskih izvedbenih pogojev za EUP z oznakama LT9 in LT11, |
·
območje EUP LT9 se lahko prometno navezuje na južno
napajalno cesto območja EUP LT4 in načrtovano vzdolžno prometnico
območja EUP LT1 z oznako LT1/31, |
·
na območju se okvirno načrtuje prečna in vzdolžna
prometnica; prečna prometnica z oznako LT9/5 se navezuje na južno
napajalno cesto območja LT4, vzdolžna prometnica z oznako LT9/6 in LT9/7
pa na vzdolžno prometnico območja LT1 z oznako LT1/31, v skladu z 2.
točko tega člena je lahko prometno urejanje tudi drugačno, |
·
za prometnice znotraj območja se določa koridor širine 19
m (vozišče širine 6,0 m, obojestranski hodnik za pešce 1,5 m in
kolesarska steza 1,0 m ter pas zelenja širine 2,0 m med voziščem in
kolesarsko stezo ter parcelo, namenjeno gradnji stavb in pločnikom), |
·
radiji v križiščih morajo biti prilagojeni najzahtevnejšim
vozilom (vlačilnici, kamioni s priklopniki), novi priključki na javno
cesto morajo biti praviloma locirani na nasprotni strani obstoječih
priključkov, |
·
vozišča in kolesarske poti je potrebno izvesti v asfaltni
obliki, poti za pešce pa v protiprašni obliki, |
·
vozišče mora biti z robnikom ločeno od ostalih ureditev,
peščeve površine morajo biti zaradi peščeve varnosti iz hrapavih
materialov, ob prehodih za pešce pa morajo imeti poglobljene robnike, da
ni oviran prehod funkcionalno oviranim osebam. |
(b) Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: |
·
novo vodovodno omrežje je praviloma potrebno zgraditi v
obstoječem ali predvidenem cestnem svetu tako, da je možno vzdrževanje
omrežja in priključkov, |
·
vodovodno omrežje je potrebno graditi tako, da nima slepih
rokavov in ne povzroča zastajanja vode, kar je lahko vzrok za
zdravstveno neustrezno pitno vodo, |
·
na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno
omrežje, ki mora zagotoviti zadostno požarno vodo oziroma v območjih, ki
ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode, urediti ustrezne požarne
bazene ali zagotoviti dostop k površinskim vodotokom pod pogoji, ki jih
določi pristojni organ, |
·
za načrtovanje in gradnjo vodovodnega omrežja je treba
smiselno upoštevati tudi določila, ki veljajo za območja EUP z oznako
LT1 in LT4. |
(c) Pogoji glede zbiranja, odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: |
·
na območju se komunalne odpadne in padavinske vode
odvajajo organizirano v ločenem sistemu, |
·
kanalizacijo za komunalne odpadne vode je treba
priključiti na zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, preko katerega se
komunalne odpadne vode odvaja v centralno čistilno napravo Domžale -
Kamnik v Domžalah, |
·
novo kanalizacijsko omrežje je praviloma treba zgraditi v
obstoječem ali predvidenem cestnem svetu, |
·
kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih odpadnih
voda mora biti grajeno v nepropustni obliki in preizkušeno na
vodotesnost skladno z veljavnimi predpisi, |
·
odvajanje padavinskih voda je potrebno načrtovati tako, da
bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin. |
(d) Pogoji za gradnjo elektroenergetskega omrežja: |
·
elektroenergetsko omrežje je praviloma treba zgraditi v
obstoječem ali predvidenem cestnem svetu, |
·
elektroenergetski vodi ter vodi javne razsvetljave naj
potekajo v kabelski kanalizaciji, |
·
na območju je potrebno zagotoviti lokacije za
transformatorske postaje (območja energetske infrastrukture so v
grafičnem delu določena zgolj informativno), |
·
pri načrtovanju razsvetljave je treba upoštevati ukrepe za
zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s
področja svetlobnega onesnaževanja okolja |
·
smiselno je treba upoštevati tudi določila, ki veljajo za
območja EUP z oznako LT1 in LT4. |
(e) Pogoji za gradnjo plinovodnega omrežja:
|
·
na območju se določa možnost izgradnje plinovodnega
omrežja, |
·
plinovodno omrežje je praviloma treba zgraditi v
obstoječem ali predvidenem cestnem svetu, |
·
smiselno je treba upoštevati tudi določila, ki veljajo za
območja EUP z oznako LT1 in LT4. |
(f) Pogoji za gradnjo komunikacijskih omrežij: |
·
komunikacijska omrežja je praviloma treba zgraditi v
obstoječem ali predvidenem cestnem svetu, |
·
telekomunikacijski vodi naj potekajo v kabelski
kanalizaciji. |
(g) Smiselno je treba upoštevati tudi določila po
šifro F9. |
|
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 in naslednje: |
·
posegi v gozd in gozdni prostor so dovoljeni le znotraj
EUP in vplivnega območja ter na zemljiščih, ki se nahajajo izven EUP in
so opredeljeni kot površine potrebne za izvedbo infrastrukturnih
rešitev, ki predstavljajo korektno infrastrukturno umestitev načrtovanih
rešitev območja v prostor, |
·
zaradi ohranjanja ekoloških in socialnih funkcij okrog
letališča je ob posameznem posegu v gozd v tej enoti urejanja prostora
potrebno skrčeno gozdno površino nadomestiti s funkcijsko enakovredno
ogozditvijo negozdne površine, tako da se ohranja in/ali dopolnjuje
plašč gozdov okrog letališča in/ali gozdnate biokoridorje med
Škofjeloškim hribovjem in Kamniško-savinjskimi Alpami. Če je lokacija za
nadomestno ogozditev funkcijsko pomembnejša od lokacije skrčenega gozda,
je nadomestna površina lahko manjša od skrčene. Če v zadevni krajini ni
mogoče najti ustrezne nadomestne površine izven območij kmetijskih
zemljišč, se ob predhodnih spremembah namenskih rab
za nadomestitev ogozdenega kmetijskega zemljišča zagotovi
nadomestno kmetijsko površino v območjih gozdnih zemljišč gozdnate ali
gozdne krajine. Ogozditev obsega saditev sadik ali načrtno naravno
zaraščanje, nego mladja, nego gošče ter prvo redčenje. Pri presoji
primernosti površin za nadomestno ogozditev ali nadomestno kmetijsko
površino ter pri izvajanju ogozditve nudi strokovno pomoč nosilec
urejanja gozdnega prostora. Namen, lokacijo in časovni potek ogozditve
se določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Določitev
površine in začetek izvajanja ogozditve morata biti zaključena pred
izdajo uporabnega dovoljenja in sta pogoj za njegovo izdajo, |
·
drevesa, ki jih je glede na načrtovano dejavnost v območju
potrebno posekati se po pridobitvi dovoljenj predhodno označijo s strani
pooblaščene službe Zavoda za gozdove Slovenije – Krajevne enote Kranj;
posek lesne vegetacije se lahko izvaja le med 15. avgustom in 15.
marcem, |
·
pri gradnji stavb ob gozdnem robu, znotraj ureditvenega
območja, je priporočena varnostna razdalja stavbe od obstoječega
gozdnega roba enaka eni drevesni višini odraslega gozdnega sestoja;
gradnja je možna tudi v manjši oddaljenosti, vendar je lastnik odgovoren
za morebitno škodo, nastalo ob podiranju drevja na stavbo, |
·
gospodarjenje z gozdom na sosednjih zemljiščih, izven
območja, mora ostati neovirano; do njih je potrebno zagotoviti neoviran
dostop in dovoz z običajno gozdarsko mehanizacijo; investitor je dolžan
zagotoviti ureditev dostopa v gozd na vseh prekinjenih gozdnih
prometnicah (načrtovanje morebitnih novih gozdnih prometnic ali deviacij
obstoječih), |
·
odvečni odkopni in gradbeni material, ki bi nastal pri
gradnjah, se ne sme odlagati v gozd, |
·
investitor je dolžan zagotoviti ureditev dostopa na
kmetijska zemljišča na vseh prekinjenih poljskih poteh. |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
|
8. PIP glede varovanja zdravja: |
8.1. Zahteve v zvezi z osončenjem: H1.1 |
8.2. Pogoji za varstvom pred hrupom: IV. stopnja
varstva pred hrupom oziroma v skladu s predpisi |
8.3. Zahteve glede seizmološke in hidrološke
značilnosti zemljišč: H1.3 |
8.4. Zahteve glede varovanja pred elektromagnetnimi
sevanji: H1.4 |
8.5. Pogoji za neoviran dostop do objektov
funkcionalno oviranim osebam: H1.5 |
8.6. Kakovost zraka, voda in bivalnega okolja:
H1.6 |
|
9. Dovoljena odstopanja |
(1) Pri realizaciji območja EUP so dovoljena
odstopanja od rešitev, določenih s tem členom ter grafičnim prikazom za
to EUP, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških,
hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki
so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali
okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati
prostorski in okoljski pogoji in z njimi soglašajo pristojni
upravljavci. |
(2) Dovoljena so tudi odstopanja od podatkov,
prikazanih v grafičnem prikazu za to EUP, ki so posledica natančnejše
stopnje obdelave projektov. |
|
122.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami LT10/1,
LT10/3, LT10/4, LT14, LT16, LT18 |
(A) Namenska raba: K1, K2, G, VC |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
·
območja kmetijskih zemljišč (K1 in K2): A1.1, A1.2,
A1.3, A4.1, A5.1, A5.5 (za LT10/1, LT10/3 in LT10/4 pa še velja, da
se območja namenja strateškemu razvoju letališča), |
·
gozdna zemljišča (G): A1.1, A1.2, A1.3, A4.1, A5.2,
A5.5 (za LT10/1, LT10/3 in LT10/4 pa še velja, da se območja namenja
strateškemu razvoju letališča), |
·
celinske vode (VC): A1.1, A1.2, A1.3, A4.1, A5.3. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, pomožni
kmetijsko – gozdarski objekti (ki so stavbe) morajo biti od meje
sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,50 m (razen, če določila pod
šifro B1 ne določajo drugače). Manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju
(pisna overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: / |
3.2. Velikost objektov: zaradi funkcionalnih
povezav z letaliških dejavnostjo veljajo na območju višinske omejitve
zasaditvenih kultur |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: / |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.9, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: / |
5.2. Parcelacija: / |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: za objekte in območja, kjer se zadržujejo ljudje, je potrebno
zagotoviti ukrepe za ustrezno intervencijo |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.1 oziroma F4.1.2 ter F4.1.4, če v
objektu nastajajo odpadne komunalne oziroma industrijske vode, F4.2,
F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine:
|
·
LT10/3, LT10/4, LT14, LT16, LT18: G1 |
·
LT10/1: G1, z morebitnimi posegi v prostor je
potrebno ohranjati avtentičnost lokacije spomenika (spomenik domobrancem
– EŠD 14648) in vsebinski ter prostorski kontekst območja, zagotovi naj
se ustrezen odmik od kulturnega spomenika |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5, pri
izvajanju morebitnih del na območju podEUP z oznako LT10/1 je potrebno
posebno pozornost nameniti strokovni preveritvi potencialne lokacije
grobišč, ki se lahko nahaja v delu obravnavanega območja ter zagotoviti
ukrepe za zaščito oziroma prenos na primernejšo lokacijo |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
123.
člen |
Območje EUP z oznako LT11 |
(A) Namenska raba: POl, PC |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
(a) Na celotnem območju EUP so dovoljene
naslednje: |
(a1) vrste gradenj: |
·
gradnje novih objektov v skladu z določili te točke (a), |
·
gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega
zakonito zgrajenega objekta, pri čemer se ne sme bistveno spreminjati
namembnosti in velikosti objekta, |
·
rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov, pri čemer se
ne sme bistveno spreminjati namembnosti objektov, |
·
vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov, |
·
odstranitev objektov, |
(a2) vrste objektov glede na namen: |
·
objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na
ogroženih območjih, |
·
cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi, |
·
objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode, |
·
mostovi, viadukti, predori in podhodi, |
(a3) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
spominska obeležja, spomeniki, kipi, križi, |
·
pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih
pojavov, |
·
pomožni cestni objekti, |
·
priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja, |
·
vodna zajetja in objekti za akumulacijo vode in namakanje, |
·
pomožni letališki objekti, |
·
pešpoti, |
·
zakloni, zakloniki, |
(a4) vrste drugih ureditev: |
·
objekti in ukrepi, ki so potrebni zaradi neposredno
grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma
zmanjšajo njihove posledice, |
·
objekti in ukrepi za zaščito, reševanje in pomoč ob
naravnih in drugih nesrečah, |
·
vojaški inženirski objekti, zaklonišča in drugi zaščitni
objekti med izrednim ali vojnim stanjem, |
·
ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
·
objekti in ukrepi, namenjeni varstvu voda pred
onesnaženjem. |
(a5) Upoštevati je treba tudi določila pod
šiframa A1.2, A1.3 |
(b) Po posameznih območjih podEUP so poleg vrst
gradenj, ki so dovoljene na celotnem območju EUP, dovoljene naslednje: |
(b1) vrste gradenj: |
·
gradnja novih objektov v skladu z določili te točke (b),
glede na določila za posamezna območja podEUP, |
·
rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov v skladu z
določili te točke (b), glede na določila za posamezna območja podEUP, |
·
sprememba namembnosti zakonito zgrajenih objektov v skladu
z določili te točke (b), glede na določila za posamezna območja podEUP. |
(b2) Vrste dejavnosti ter vrste objektov
(vključno z nezahtevnimi in enostavnimi objekti) glede na namen, ki so
po posameznih območjih podEUP dovoljene poleg objektov (vključno z
nezahtevnimi in enostavnimi objekti) glede na namen in drugih ureditev,
dovoljenih za celotno območje EUP, so v nadaljevanju določene po
posameznih območjih podEUP. |
(b3) Območje podEUP z oznako LT11/1 |
(b3.1) Vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
promet in skladiščenje, vključno s skladiščenjem goriv za
prevozna sredstva, |
·
proizvodne dejavnosti, |
·
promet in skladiščenje, |
·
poslovne dejavnosti, |
·
javna uprava, |
·
dejavnost članskih organizacij. |
(b3.2) Vrste objektov glede na namen: |
·
poslovne in pisarniške stavbe, |
·
stavbe in terminali na letališčih, železniških in
avtobusnih postajah ter z njimi povezane stavbe, letališki hangarji, |
·
garažne stavbe, |
·
industrijske stavbe in skladišča, |
·
objekti namenjeni servisiranju, vzdrževanju in
skladiščenju, |
·
letališke steze, |
·
parkirišča, |
·
pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne
površine ob objektih in podobno, |
·
parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine, |
·
objekti za oglaševanje, |
·
večnamenske stavbe. |
(b3.3) Vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: |
·
ograje, podporni zidovi, |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam, turistični ponudbi
in skladiščenju, |
·
samostojna parkirišča, |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
objekti za oglaševanje. |
(b4) Območja podEUP z oznakami LT11/2,
LT11/3, LT11/4 |
(b4.1) Vrste dejavnosti z dopustnim
obsegom: |
·
promet in skladiščenje. |
(b4.2) Vrste objektov glede na namen: |
·
ceste, |
·
parkirišča, |
·
parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine, |
·
objekti za oglaševanje. |
(b4.3) Vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: |
·
ograje, podporni zidovi, |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
samostojna parkirišča, |
·
objekti za oglaševanje. |
|
2. PIP glede lege objektov: |
(1) Okvirna lega objektov je razvidna iz
grafičnega sklopa prostorskih izvedbenih pogojev za EUP z oznakama LT9
in LT11. Območje EUP LT11 je okvirno razdeljeno na več podEUP in parcel,
namenjenih gradnji stavb ter objektov in omrežij infrastrukture. PodEUP
z oznako LT11/1 je načeloma namenjeno gradnji stavb, podEUP z oznakami
LT11/2, LT11/3 in LT11/4 pa načeloma objektom in omrežjem
infrastrukture. |
(2) Znotraj okvirno načrtovanih parcel, namenjenih
gradnji stavb z oznakama LT11/1.1 in LT11/1.2 je z gradbenimi mejami
določen maksimalni tlorisni gabariti stavb okvirnih tlorisnih dimenzij
360 m x 115 m + 352 m x 50 m. |
(3) Okvirno načrtovane parcele, namenjene gradnji
je dovoljeno tudi združevati in deliti pod pogojem, da se zagotovi
ustrezne nadomestne dovoze, koridorje infrastrukturnih omrežij ter
površine pripadajočih infrastrukturnih objektov. V primeru združevanja
in delitve okvirno načrtovanih parcel, namenjenih gradnji je dovoljeno
stavbe načrtovati v okviru določenih gradbenih mej, pri čemer morajo
biti razdalje med posameznimi stavbami tolikšne, da se zagotavljajo
zdravstveno tehnične zahteve. |
(4) Posegi na parcelah, namenjenih gradnji z
oznakama LT11/1.2 in LT11/3.1 so dovoljeni po odstranitvi biološke
čistilne naprave območja LT2 (območje izključne rabe za potrebe
obrambe). Biološka čistilna naprava se lahko odstrani po priključitvi
območja LT2 (vojaškega kompleksa) na javno kanalizacijsko omrežje. |
|
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
določena z ostalimi prostorskimi izvedbenimi pogoji, določenimi za to
EUP |
3.2. Velikost objektov: Določila glede
tlorisnih zasnov so razvidna iz prejšnje točke (2. PIP glede lege
objektov). Maksimalni višinski gabarit objektov je 24 m nad koto
pritličja, pri čemer ne sme presegati kote 408 m n.m.; tehnični deli
stavb so lahko tudi višji do + 2m, pod pogojem, da ne presegajo kote 408
m n.m. |
|
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov:
|
·
stavbe morajo biti oblikovane po enotnih oblikovalskih
izhodiščih, tako glede izbora materialov in barv fasad, okenskih in
vratnih odprtin z upoštevanjem tehnoloških značilnosti posamezne
dejavnosti, |
·
nakloni strešin so načeloma ravni, pogojeni z
zagotovitvijo tehnično sprejemljivega naklona, ki omogoča ustrezno
odvodnjavanje, barva kritine mora biti načeloma enotna, |
·
barve fasad in kritin, ki so v prostoru izrazito moteče,
niso dovoljene, barve fasad morajo biti določene v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja, |
·
nadstreški pred vhodi in gostinskimi lokali ter napušči
lahko segajo preko gradbenih meja pod pogojem, da ne poslabšujejo
pogojev za delo v sosednjih stavbah, |
·
dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic
in sončnih sprejemnikov, ob upoštevanju varnosti zračnega prometa, |
·
klimatske naprave, satelitske antene in podobne elemente
je treba na objekte umeščati diskretno. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: |
·
vzdolž pomembnejše prometnice naj se načeloma uredijo
zelenice z možnostjo ureditve drevoredov, |
·
proste površine znotraj območja naj se po možnosti zasadi
z drevesno vegetacijo, |
·
parkirišča naj se po možnosti oblikuje tako, da se ob
robovih in vmesnih pasovih zasadi drevesa, ki zagotavljajo ustrezno
osenčenje parkirnih površin, |
·
ograje morajo biti iz žičnega pletiva v neizstopajočih
barvah in ne smejo presegati višine 2 m; vstopna in uvozna vrata se ne
smejo odpirati proti cesti, ob javnih cestah zgornji rob ograj oziroma
njihova lega ne sme posegati v polje preglednosti, |
·
D2.2, D2.4, D2.9, D2.10 – objekti za oglaševanje so
lahko visoki do 12 m merjeno od najnižje točke objekta in ne smejo
presegati 408 m n.m., D2.11. |
|
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: glej točko
5.2. tega člena |
5.2. Parcelacija: okvirna parcelacija je razvidna
iz grafičnega sklopa prostorskih izvedbenih pogojev za EUP z oznakama
LT9 in LT11. Okvirno načrtovane parcele, namenjene gradnji je dovoljeno
tudi združevati in deliti. |
5.3. Etapnost izvedbe: Načrtovane ureditve
na območju EUP in pripadajočih površinah se lahko izvaja v več etapah,
ki so medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka parcela,
namenjena gradnji lahko predstavlja svojo etapo. Možna je izvedba le
dela etape, ki predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake etape,
oziroma, v kolikor je to za koncept urejanja nujno tudi predhodno, je
treba izvesti pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih
kapacitetah. Pri izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne
ukrepe za varstvo delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape se
opredeli v projektni dokumentaciji. |
|
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2, glede na potrebe dejavnosti se lahko lokacije uvozov
od načrtovanih v grafičnem delu tudi razlikujejo |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.1, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6, način ogrevanja se lahko načrtuje tudi drugače, lahko tudi
individualno ali skupinsko |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: |
(a) Pogoji za gradnjo cestnega omrežja: |
·
okvirno prometno urejanje je razvidno iz grafičnega sklopa
prostorskih izvedbenih pogojev za EUP z oznakama LT9 in LT11, |
·
območje EUP LT11 se prometno navezuje na ustrezno
rekonstruirano cesto, ki poteka po njenem severovzhodnem robu (LT11/2),
nanjo se lahko prečno naveže še dvoje cest (LT11/3 in LT11/4), |
·
v okviru urejanja prometnega omrežja se lahko na osnovi
določil tega člena posega tudi v območja sosednjih EUP, kot je razvidno
iz grafičnega dela, |
·
za prometnice se določa koridor širine vsaj 28 m (vozišče
širine 7,0 m, obojestranski hodnik za pešce 1,5 m in kolesarska steza
1,0 m ter pas zelenja širine 2,0 m med voziščem in kolesarsko stezo ter
pas zelenja širine 6,0 m med parcelo, namenjeno gradnji stavb in
pločnikom), |
·
radiji v križiščih morajo biti prilagojeni najzahtevnejšim
vozilom (vlačilnici, kamioni s priklopniki), novi priključki na javno
cesto morajo biti praviloma locirani na nasprotni strani obstoječih
priključkov, |
·
vozišča in kolesarske poti je potrebno izvesti v asfaltni
obliki, poti za pešce pa v protiprašni obliki, |
·
vozišče mora biti z robnikom ločeno od ostalih ureditev,
peščeve površine morajo biti zaradi peščeve varnosti iz hrapavih
materialov, ob prehodih za pešce pa morajo imeti poglobljene robnike, da
ni oviran prehod funkcionalno oviranim osebam. |
(b) Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: |
·
novo vodovodno omrežje je praviloma potrebno zgraditi v
obstoječem ali predvidenem cestnem svetu tako, da je možno vzdrževanje
omrežja in priključkov, |
·
vodovodno omrežje je potrebno graditi tako, da nima slepih
rokavov in ne povzroča zastajanja vode, kar je lahko vzrok za
zdravstveno neustrezno pitno vodo, |
·
na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno
omrežje, ki mora zagotoviti zadostno požarno vodo oziroma v območjih, ki
ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode, urediti ustrezne požarne
bazene ali zagotoviti dostop k površinskim vodotokom pod pogoji, ki jih
določi pristojni organ, |
·
za načrtovanje in gradnjo vodovodnega omrežja je treba
smiselno upoštevati tudi določila, ki veljajo za območjeEUP z oznako
LT1. |
(c) Pogoji glede zbiranja, odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: |
·
na območju se komunalne odpadne in padavinske vode
odvajajo organizirano v ločenem sistemu, |
·
kanalizacijo za komunalne odpadne vode je treba
priključiti na zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, preko katerega se
komunalne odpadne vode odvaja v centralno čistilno napravo Domžale –
Kamnik v Domžalah, |
·
novo kanalizacijsko omrežje je praviloma treba zgraditi v
obstoječem ali predvidenem cestnem svetu, |
·
kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih odpadnih
voda mora biti grajeno v nepropustni obliki in preizkušeno na
vodotesnost skladno z veljavnimi predpisi, |
·
odvajanje padavinskih voda je potrebno načrtovati tako, da
bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin. |
(d) Pogoji za gradnjo elektroenergetskega omrežja: |
·
elektroenergetsko omrežje je praviloma treba zgraditi v
obstoječem ali predvidenem cestnem svetu, |
·
elektroenergetski vodi ter vodi javne razsvetljave naj
potekajo v kabelski kanalizaciji, |
·
na območju je potrebno zagotoviti lokacije za
transformatorske postaje (območja energetske infrastrukture so v
grafičnem delu določena zgolj informativno), |
·
pri načrtovanju razsvetljave je treba upoštevati ukrepe za
zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s
področja svetlobnega onesnaževanja okolja |
·
smiselno je treba upoštevati tudi določila, ki veljajo za
območje EUP z oznako LT1. |
(e) Pogoji za gradnjo plinovodnega omrežja:
|
·
na območju se določa možnost izgradnje plinovodnega
omrežja, |
·
plinovodno omrežje je praviloma treba zgraditi v
obstoječem ali predvidenem cestnem svetu, |
·
smiselno je treba upoštevati tudi določila, ki veljajo za
območje EUP z oznako LT1. |
(f) Pogoji za gradnjo komunikacijskih omrežij: |
·
komunikacijska omrežja je praviloma treba zgraditi v
obstoječem ali predvidenem cestnem svetu, |
·
telekomunikacijski vodi naj potekajo v kabelski
kanalizaciji. |
(g) Smiselno je treba upoštevati tudi določila po
šifro F9. |
|
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 in naslednje: |
·
posegi v gozd in gozdni prostor so dovoljeni le znotraj
EUP in vplivnega območja ter na zemljiščih, ki se nahajajo izven EUP in
so opredeljeni kot površine potrebne za izvedbo infrastrukturnih
rešitev, ki predstavljajo korektno infrastrukturno umestitev načrtovanih
rešitev območja v prostor, |
·
drevesa, ki jih je glede na načrtovano dejavnost v območju
potrebno posekati se po pridobitvi dovoljenj predhodno označijo s strani
pooblaščene službe Zavoda za gozdove Slovenije – Krajevne enote Kranj;
posek lesne vegetacije se lahko izvaja le med 15. avgustom in 15.
marcem, |
·
investitor je dolžan zagotoviti ureditev dostopa na
kmetijska zemljišča na vseh prekinjenih poljskih poteh. |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
|
8. PIP glede varovanja zdravja: |
8.1. Zahteve v zvezi z osončenjem: H1.1 |
8.2. Pogoji za varstvom pred hrupom: območje EUP je
s svojo dejavnostjo v prostor umeščeno tako, da ne povzroča čezmernih
obremenitev bivalnega in delovnega okolja. V severovzhodnem delu, ki je
najbliže območju prometnice je ob območju urejanja širši pas drevesne
bariere, ki vizualno in protihrupno varuje načrtovane gradnje v območju. |
8.3. Zahteve glede seizmološke in hidrološke
značilnosti zemljišč: H1.3 |
8.4. Zahteve glede varovanja pred elektromagnetnimi
sevanji: H1.4 |
8.5. Pogoji za neoviran dostop do objektov
funkcionalno oviranim osebam: H1.5 |
8.6. Kakovost zraka, voda in bivalnega okolja:
H1.6 |
|
9. Dovoljena odstopanja |
(1) Pri realizaciji območja EUP so dovoljena
odstopanja od rešitev, določenih s tem členom ter grafičnim prikazom za
to EUP, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških,
hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki
so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali
okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati
prostorski in okoljski pogoji in z njimi soglašajo pristojni
upravljavci. |
(2) Dovoljena so tudi odstopanja od podatkov,
prikazanih v grafičnem prikazu za to EUP, ki so posledica natančnejše
stopnje obdelave projektov. |
|
124.
člen |
Območje EUP z oznako LT12 |
(A) Namenska raba: P |
(B) Območje se ureja z veljavnim DPN (trasa
avtoceste je bila v prostor umeščena z lokacijsko dokumentacijo). |
|
125.
člen |
Območje EUP z oznako LT15 |
(A) Namenska raba: P |
(B) Območje se ureja z veljavnim DPN (trasa
avtoceste je bila v prostor umeščena z lokacijsko dokumentacijo). |
|
126.
člen |
Območje EUP z oznako LT17 |
(A) Namenska raba: CDd |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.9 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.8 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,60 |
3.2. Velikost objektov: C2.7,
vertikalni gabariti stavb v najvišjem delu ne smejo presegati višine
24 m nad koto pritličja in 408 m n.m. (tehnični deli stavb so lahko tudi
višji do + 2m vendar ne smejo presegati višine 408 m n.m.) |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.7, nakloni
strešin so načeloma ravni, pogojeni z zagotovitvijo tehnično
sprejemljivega naklona, ki omogoča ustrezno odvodnjavanje, oblikovanje
streh v EUP naj bo enotno |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5, na območju EUP je potrebno zagotoviti ustrezno
lokacijo za izgradnjo nove kabelske transformatorske postaje s stalnim
dostopom iz javnih površin. Novo transformatorsko postajo se vključi v
SN omrežje na območju letališča. |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
III/4.2.3. Ambrož pod Krvavcem |
|
127.
člen |
Območja EUP z oznakami AŽ1, AŽ2, AŽ3, AŽ4, AŽ5,
AŽ6, AŽ7, AŽ10, AŽ11, AŽ12, AŽ13, AŽ14, AŽ15, AŽ16, AŽ17, AŽ18, AŽ19,
AŽ20, AŽ23, AŽ25, AŽ26, AŽ27, AŽ30, AŽ35, AŽ37, AŽ43, AŽ47, AŽ48, AŽ49,
AŽ62, AŽ65 |
(A) Namenska raba: Ah |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
·
AŽ1, AŽ2, AŽ3, AŽ4, AŽ5, AŽ6, AŽ7, AŽ10, AŽ11, AŽ12, AŽ13,
AŽ14, AŽ15, AŽ16, AŽ17, AŽ18, AŽ19, AŽ20, AŽ23, AŽ25, AŽ26, AŽ27, AŽ30,
AŽ35, AŽ37, AŽ47, AŽ48, AŽ49: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.5, |
·
AŽ43, AŽ65: A.1.1, A.1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.5, |
·
AŽ62: A.1.1, A.1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.5;
poleg posegov dovoljenih v skladu s šifro A3.5 so na območju EUP
od vrst dejavnosti dovoljeni tudi gostinstvo in trgovina, od vrst
objektov glede na namen pa tudi gostinske stavbe, manjše prodajalne za
potrebe turistične dejavnosti, stavbe žičniških naprav in žičniške
naprave. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: |
·
AŽ1, AŽ2, AŽ3, AŽ4, AŽ5, AŽ6, AŽ7, AŽ10, AŽ11, AŽ12, AŽ13,
AŽ14, AŽ15, AŽ16, AŽ17, AŽ18, AŽ19, AŽ20, AŽ23, AŽ25, AŽ26, AŽ27, AŽ30,
AŽ35, AŽ37, AŽ43, AŽ47, AŽ48, AŽ49, AŽ65: C1.2, C1.9, |
·
AŽ62: C1.2 – določila ni treba upoštevati za
stavbe žičniških naprav in žičniške naprave, C1.9. |
3.2. Velikost objektov:
|
·
AŽ1, AŽ2, AŽ3, AŽ4, AŽ5, AŽ6, AŽ7, AŽ10, AŽ11, AŽ12, AŽ13,
AŽ14, AŽ15, AŽ16, AŽ17, AŽ18, AŽ19, AŽ20, AŽ23, AŽ25, AŽ26, AŽ27, AŽ30,
AŽ35, AŽ37, AŽ43, AŽ47, AŽ48, AŽ49, AŽ65: C2.3, |
·
AŽ62: C2.3, C2.8 za stavbe žičniških naprav
in žičniške naprave. |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov:
|
·
AŽ1, AŽ2, AŽ3, AŽ4, AŽ5, AŽ6, AŽ7, AŽ10, AŽ11, AŽ12, AŽ13,
AŽ14, AŽ15, AŽ16, AŽ17, AŽ18, AŽ19, AŽ20, AŽ23, AŽ25, AŽ26, AŽ27, AŽ30,
AŽ35, AŽ37, AŽ43, AŽ47, AŽ48, AŽ49, AŽ65: D1.3, |
·
AŽ62: D1.3, izjema so tehnološki objekti,
kjer tehnološke zahteve ne omogočajo oblikovnega prilagajanja novega
objekta okoliškim stavbam oziroma širšem prostoru – upravičenost
takšnega posega je treba utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: |
·
AŽ1, AŽ2, AŽ3, AŽ4, AŽ5, AŽ6, AŽ7, AŽ10, AŽ11, AŽ12, AŽ13,
AŽ14, AŽ15, AŽ16, AŽ17, AŽ18, AŽ19, AŽ20, AŽ23, AŽ25, AŽ26, AŽ27, AŽ30,
AŽ35, AŽ37, AŽ43, AŽ47, AŽ48, AŽ49, AŽ62: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13, |
·
AŽ65: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13, odvečni material, ki bo nastal ob izkopu,
gradbeni odpadki in gradbeni material se ne smejo odlagati na travniških
površinah, če to ni mogoče pa je po koncu gradnje potrebno poskrbeti za
sanacijo in ponovno vzpostavitev vegetacije. |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji:
|
·
AŽ1, AŽ2, AŽ3, AŽ4, AŽ5, AŽ6, AŽ7, AŽ10, AŽ11, AŽ12, AŽ13,
AŽ14, AŽ15, AŽ16, AŽ17, AŽ18, AŽ19, AŽ20, AŽ23, AŽ25, AŽ26, AŽ27, AŽ30,
AŽ35, AŽ37, AŽ43, AŽ47, AŽ48, AŽ49, AŽ65: E1.1, E1.2, parcela,
namenjena gradnji je načeloma določena z mejo stavbnega zemljišča, |
·
AŽ62: E1.1, E1.2, za stavbe žičniških naprav
in žičniške naprave se parcela določi v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja na osnovi namembnosti in velikosti objekta s
potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje. |
5.2. Parcelacija:
|
·
AŽ1, AŽ2, AŽ3, AŽ4, AŽ5, AŽ6, AŽ7, AŽ10, AŽ11, AŽ12, AŽ13,
AŽ14, AŽ15, AŽ16, AŽ17, AŽ18, AŽ19, AŽ20, AŽ23, AŽ25, AŽ26, AŽ27, AŽ30,
AŽ35, AŽ37, AŽ43, AŽ47, AŽ48, AŽ49, AŽ65: E2.1, E2.2, |
·
AŽ62: E2.1, E2.2, E2.3.5. |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
·
AŽ1, AŽ2, AŽ3, AŽ4, AŽ5, AŽ6, AŽ7, AŽ10, AŽ11, AŽ12, AŽ13,
AŽ14, AŽ15, AŽ16, AŽ17, AŽ18, AŽ19, AŽ20, AŽ62: minimalna komunalna
opremljenost obsega: dostop, oskrbo z električno energijo, oskrbo s
pitno vodo in urejeno odvajanje odpadnih voda, določilo ne velja za
objekte gospodarske javne infrastrukture, določilo predhodnega besedila
te alineje ne velja za objekte gospodarske javne infrastrukture,
nestanovanjske objekte, ki za svoje delovanje ne potrebujejo vse
gospodarske javne infrastrukture (komunalna opremljenost stavbnega
zemljišča se določi v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja) ter
nezahtevne in enostavne objekte, ki ne potrebujejo komunalnih
priključkov, F1.3, F1.4, |
·
AŽ23, AŽ25, AŽ26, AŽ27, AŽ30, AŽ35, AŽ37, AŽ43, AŽ47,
AŽ48, AŽ49, AŽ65: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: |
·
AŽ1, AŽ2, AŽ3, AŽ4, AŽ5, AŽ6, AŽ7, AŽ10, AŽ11, AŽ12, AŽ13,
AŽ14, AŽ15, AŽ16, AŽ17, AŽ18, AŽ19, AŽ20, AŽ62: do vsake stavbe je
potrebno zagotoviti dostop za intervencijo, |
·
AŽ23, AŽ25, AŽ26, AŽ27, AŽ30, AŽ35, AŽ37, AŽ47, AŽ48,
AŽ49, AŽ65: F2, |
·
AŽ43: F2, dovoz se izvede preko EUP AŽ61. |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja:F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1.
Na območjih posameznih EUP z oznakami AŽ1, AŽ2, AŽ3, AŽ4, AŽ5, AŽ6,
AŽ7, AŽ10, AŽ11, AŽ12, AŽ13, AŽ14, AŽ15, AŽ16, AŽ17, AŽ18, AŽ19, AŽ20 in
AŽ62 se na območjih izven registriranih arheoloških najdišč zaradi
povečane možnosti najdb arheoloških ostalin priporoča pred pripravo
projekta za gradnjo ali pred samo gradnjo oziroma posegi v zemeljske
plasti izvedba predhodnih arheoloških raziskav. S predhodnimi
arheološkimi raziskavami se pridobijo dodatne informacije o arheološkem
potencialu zemljišča in občutno zmanjša možnost naknadnih naključnih
najdb arheoloških ostalin. V kolikor predhodne arheološke raziskave niso
opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva
arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine
Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine
omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in
opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik
zemljišča/investitor/odgovorni vodja je dolžan o dinamiki gradbenih del
pisno ali po elektronski pošti obvesti ZVKDS OE Kranj vsaj 14 dni pred
pričetkom zemeljskih del. Na območjih registriranih arheoloških najdišč
je izvedba predhodnih arheoloških raziskav skladno z 12. točko 70. člena
tega odloka obvezna. |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
|
·
G3.1-G3.4, |
·
ogrevanje na kurilno olje ni dovoljeno. |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: |
·
AŽ1, AŽ2, AŽ3, AŽ4, AŽ5, AŽ6, AŽ7, AŽ10, AŽ11, AŽ12, AŽ13,
AŽ14, AŽ15, AŽ16, AŽ17, AŽ18, AŽ19, AŽ20, AŽ23, AŽ25, AŽ26, AŽ27, AŽ30,
AŽ35, AŽ37, AŽ43, AŽ47, AŽ48, AŽ49, AŽ65: G4, |
·
AŽ62: G4, za dopolnjevanje obstoječih in urejanje
novih smučišč ter gradnje žičnic in vlečnic je potrebno predhodno
pridobiti oceno ogroženosti obravnavanih območij in rešitve – ukrepe za
varstvo pred snežnimi in zemeljskimi plazovi ter drugimi nevarnostmi. |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
128.
člen |
Območja EUP z oznakami AŽ8, AŽ9, AŽ21, AŽ22,
AŽ28, AŽ32, AŽ63 |
(A) Namenska raba: SP |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
·
AŽ8, AŽ9, AŽ28, AŽ32, AŽ63: A1.1, A1.2, A1.3,
A2.1, A2.2, A3.5, poleg posegov dovoljenih v skladu s šifro A3.5
je na območju EUP z oznako AŽ63 od vrst dejavnosti dovoljeno še
kmetijstvo (vrsta objekta glede na namen se določi glede na pretežni
namen uporabe), ne glede na določila pod šifro A3.5 za območji
EUP z oznakama AŽ32 in AŽ63 ne veljajo omejitve glede števila stanovanj
ali apartmajev v posamezni stavbi, |
·
AŽ21, AŽ22: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.5. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
AŽ8, AŽ9: B1, B2.5, |
·
AŽ21, AŽ22, AŽ28, AŽ32: B1, B2.2, |
·
AŽ63: B1, stavbe, razen, če določila pod šifro B1 ne
določajo drugače, morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene za
najmanj polovico svoje višine od terena do kapne lege, nezahtevni in
enostavni objekti (ki so stavbe), razen, če določila pod šifro B1 ne
določajo drugače, pa najmanj 1,50 m, manjši odmiki so dovoljeni ob
soglasju (pisna overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
|
·
AŽ8, AŽ9, AŽ21, AŽ22, AŽ28, AŽ32: C1.2, C1.9, |
·
AŽ63: / |
3.2. Velikost objektov:
|
·
AŽ8, AŽ9, AŽ21, AŽ22, AŽ28, AŽ32: C2.3, |
·
AŽ63: Osnovni tlorisni gabarit stavb je lahko podolgovat
ali kvadraten. Tloris je lahko tudi lomljen ali členjen. Zazidana
površina posamezne stavbe je lahko največ 60 m². Višinski gabarit
stavb je dovoljen do (K) + P + M oziroma P (delno vkopano) + 1 + M. |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov:
|
·
AŽ8, AŽ9, AŽ21, AŽ22, AŽ28, AŽ32: D1.3, |
·
AŽ63: Strehe stavb so dvokapnice s slemenom v okvirni
smeri vzhod – zahod. Naklon streh je dovoljen v razponu od 35° do 45°.
Strešna kritna je lahko sive do grafitno sive barve (pri zimskih vrtovih
in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo in steklu podobni
brezbarvni materiali). Strehe nadstreškov in drugih pritličnih aneksov
so lahko tudi drugačne (ravne, enokapne, sestavljene enokapne ipd.).
Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Frčade
ne smejo biti višje od osnovne strehe. Uporaba materialov, način gradnje
in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. Barve, ki so v
prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronske in druge živo
rumene, vijolične, živo zelene, živo, temno in turkizno modre ipd.),
niso dovoljene. Klimatske naprave, satelitske antene in podobne elemente
je treba na objekte umeščati diskretno. Dovoljena je postavitev ali
vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho.
Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne
sme presegati višine slemena osnovne strehe. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: |
·
AŽ8, AŽ9, AŽ21, AŽ22, AŽ28: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13, |
·
AŽ32, AŽ63: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6,
D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, odvečni material, ki bo
nastal ob izkopu, gradbeni odpadki in gradbeni material se ne smejo
odlagati na travniških površinah, če to ni mogoče pa je po koncu gradnje
potrebno poskrbeti za sanacijo in ponovno vzpostavitev vegetacije. |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji:
|
·
AŽ8, AŽ9, AŽ21, AŽ22: E1.1, E1.2, parcela,
namenjena gradnji je praviloma določena z mejo namenske rabe SP, |
·
AŽ28, AŽ32, AŽ63: E1.1, E1.2. |
5.2. Parcelacija:
|
·
AŽ8, AŽ9, AŽ21, AŽ22: E2.1, E2.2, |
·
AŽ28, AŽ32, AŽ63: E2.1, E2.2, E2.3.5. |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
·
AŽ8, AŽ9, AŽ63: minimalna komunalna opremljenost
obsega: dostop, oskrbo z električno energijo, oskrbo s pitno vodo in
urejeno odvajanje odpadnih voda, določilo ne velja za objekte
gospodarske javne infrastrukture, določilo predhodnega besedila te
alineje ne velja za objekte gospodarske javne infrastrukture,
nestanovanjske objekte, ki za svoje delovanje ne potrebujejo vse
gospodarske javne infrastrukture (komunalna opremljenost stavbnega
zemljišča se določi v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja) ter
nezahtevne in enostavne objekte, ki ne potrebujejo komunalnih
priključkov, F1.3, F1.4, |
·
AŽ21, AŽ22, AŽ28, AŽ32: F1. |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: |
·
AŽ8, AŽ9, AŽ63: do vsake stavbe je potrebno
zagotoviti dostop za intervencijo, |
·
AŽ21, AŽ22, AŽ28, AŽ32: F2. |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja:F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1.
Na območjih posameznih EUP z oznakami AŽ8, AŽ9 in AŽ63 se na
območjih izven registriranih arheoloških najdišč zaradi povečane
možnosti najdb arheoloških ostalin priporoča pred pripravo projekta za
gradnjo ali pred samo gradnjo oziroma posegi v zemeljske plasti izvedba
predhodnih arheoloških raziskav. S predhodnimi arheološkimi raziskavami
se pridobijo dodatne informacije o arheološkem potencialu zemljišča in
občutno zmanjša možnost naknadnih naključnih najdb arheoloških ostalin.
V kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom
izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno
Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s
področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer
se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad
posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja je dolžan o
dinamiki gradbenih del pisno ali po elektronski pošti obvesti ZVKDS OE
Kranj vsaj 14 dni pred pričetkom zemeljskih del. Na območjih
registriranih arheoloških najdišč je izvedba predhodnih arheoloških
raziskav skladno z 12. točko 70. člena tega odloka obvezna. |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4, ogrevanje na kurilno olje ni dovoljeno. |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
129.
člen |
Območja EUP z oznakami AŽ24, AŽ53, AŽ54, AŽ55,
AŽ56, AŽ64, AŽ70 |
(A) Namenska raba: BT |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
·
AŽ24, AŽ55: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.13, |
·
AŽ53, AŽ54, AŽ70: A.1.1, A.1.2, A1.3, A2.1, A3.13, |
·
AŽ56: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1 vendar
nadzidave niso dovoljene, A3.13, pri čemer je del stavbe in
antenski stolp na Domu na Krvavcu v izključni rabi za obrambne potrebe,
kjer so dovoljeni tudi posegi za potrebe obrambe, |
·
AŽ64: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.13,
poleg posegov dovoljenih v skladu s šifro A3.13 je na območju EUP od
vrst dejavnosti so dovoljeno še bivanje (do dveh stanovanj na stavbo),
od vrst objektov glede na namen pa še stanovanjske stavbe. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.5;
ne glede na določila šifre B2.5 so manjši odmiki, brez soglasja lastnika
sosednjega zemljišča, dopustni tudi pri gradnji manj zahtevnih objektov,
če meja s sosednjimi zemljišči sovpada z mejo zazidljivosti in če odmik
ni manjši od 1,5 metra. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: |
·
AŽ24, AŽ64: maksimalni faktor zazidanosti
parcele, namenjene gradnji je 0,40, minimalni delež zelenih površin v
okviru parcele, namenjene gradnji je 20 %, C1.9, |
·
AŽ53, AŽ54, AŽ56, AŽ70: C1.6, C1.9, |
·
AŽ55: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,85, C1.9. |
3.2. Velikost objektov:
|
·
AŽ24: tlorisni gabarit stavb mora biti
podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,5, tloris je lahko lomljen;
višinski gabarit je lahko do (K) + P + 1 + M, |
·
AŽ53, AŽ54, AŽ70, AŽ64: C2.1, |
·
AŽ55: tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen
velikosti in legi parcele, namenjene gradnji, namembnosti območja in
funkciji stavb; višinski gabarit je lahko do K + P + M (mansarda je
lahko urejena v več etažah), |
·
AŽ56: C2.7, dozidave ne smejo biti višje od
osnovne stavbe. |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov:
|
·
AŽ24: D1.1, vendar je naklon strehe dovoljen
v razponu med 30º in 45º, |
·
AŽ53, AŽ54, AŽ70, AŽ64: D1.1, |
·
AŽ55: strehe so dvokapnice oziroma sestavljene
dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa, strešine so
lahko lomljene; naklon streh je dovoljen v razponu od 30° do 60°,
lomljeni deli strešin so lahko tudi položnejši; strehe nadstreškov so
lahko tudi enokapne v minimalnem naklonu ali ravne; odpiranje strešin je
dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad, ki ne smejo biti višje od
osnovne strehe, na posamezni strehi pa morajo biti vse istega tipa; za
ostale pogoje oblikovanja objektov je potrebno upoštevati določila pod
šifro D1.2, |
·
AŽ56: D1.8. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10,
D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji:
|
·
AŽ24, AŽ64: E1.1, E1.2, |
·
AŽ53, AŽ54, AŽ55, AŽ56, AŽ70: E1.1, E1.2, parcela,
namenjena gradnji je praviloma določena z mejo stavbnega zemljišča. |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
·
AŽ24: F1, |
·
AŽ53, AŽ54, AŽ55, AŽ56, AŽ64, AŽ70: minimalna komunalna
opremljenost obsega: dostop, oskrbo z električno energijo, oskrbo s
pitno vodo in urejeno odvajanje odpadnih voda, določilo ne velja za
objekte gospodarske javne infrastrukture, ureditve za potrebe obrambe,
določilo predhodnega besedila te alineje ne velja za objekte gospodarske
javne infrastrukture, nestanovanjske objekte, ki za svoje delovanje ne
potrebujejo vse gospodarske javne infrastrukture (komunalna opremljenost
stavbnega zemljišča se določi v postopku pridobitve gradbenega
dovoljenja ter nezahtevne in enostavne objekte, ki ne potrebujejo
komunalnih priključkov, F1.3, F1.4. |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: |
·
AŽ24: F2 |
·
AŽ53, AŽ54, AŽ55, AŽ56, AŽ64, AŽ70: do vsake stavbe je
potrebno zagotoviti dostop za intervencijo. |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja:F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1.
Na območjih posameznih EUP z oznakami AŽ53, AŽ54, AŽ55, AŽ56, AŽ64,
in AŽ70 se na območjih izven registriranih arheoloških najdišč zaradi
povečane možnosti najdb arheoloških ostalin priporoča pred pripravo
projekta za gradnjo ali pred samo gradnjo oziroma posegi v zemeljske
plasti izvedba predhodnih arheoloških raziskav. S predhodnimi
arheološkimi raziskavami se pridobijo dodatne informacije o arheološkem
potencialu zemljišča in občutno zmanjša možnost naknadnih naključnih
najdb arheoloških ostalin. V kolikor predhodne arheološke raziskave niso
opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva
arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine
Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine
omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in
opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik
zemljišča/investitor/odgovorni vodja je dolžan o dinamiki gradbenih del
pisno ali po elektronski pošti obvesti ZVKDS OE Kranj vsaj 14 dni pred
pričetkom zemeljskih del. Na območjih registriranih arheoloških najdišč
je izvedba predhodnih arheoloških raziskav skladno z 12. točko 70. člena
tega odloka obvezna. |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4, ogrevanje na kurilno olje ni dovoljeno. Območje EUP z
oznako AŽ54 se sicer v delu prekriva z območjem varovalnega gozda,
določenega s predpisom o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim
namenom, vendar je pristojni zavod za gozdove na osnovi predpisa o
varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom ugotovil (dopis ZGS
OE Kranj, št. 281-8/05 z dne 24. 5. 2013), da je prej opisano
prekrivanje posledica razhajanj med zemljiškim katastrom, dejanskim
položajem in rabo lokacije, zato je na tem območju poseganje v prostor v
skladu z ostalimi PIP dovoljeno, pri čemer je zanj potrebno pridobiti
pogoje pristojnega zavoda za gozdove in dovoljenje pristojnega
ministrstva. Določbo te točke je potrebno upoštevati v obdobju, ko se to
območje prekriva z območjem varovalnega gozda, določenega s predpisi. |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
130.
člen |
Območja EUP z oznakami AŽ29, AŽ31, AŽ33, AŽ52,
AŽ68, AŽ71, AŽ72, AŽ73, AŽ74 AŽ75, AŽ76 |
(A) Namenska raba: O |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.20 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.6 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: glede na potrebe
tehnologije |
3.2. Velikost objektov: glede na
potrebe tehnologije |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10,
D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: glede na
potrebe tehnologije, |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: glede na potrebe tehnologije, |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: glede na
potrebe tehnologije, |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: glede na potrebe tehnologije, |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: glede na potrebe tehnologije, |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: glede na potrebe tehnologije, |
6.8. Odlaganje odpadkov: glede na potrebe
tehnologije, |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4. Območje EUP z oznako AŽ31 se sicer prekriva z območjem
varovalnega gozda, določenega s predpisom o varovalnih gozdovih in
gozdovih s posebnim namenom, vendar je pristojni zavod za gozdove na
osnovi predpisa o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom
ugotovil (dopis ZGS OE Kranj, št. 281-8/05 z dne 24. 5. 2013), da je
prej opisano prekrivanje posledica razhajanj med zemljiškim katastrom,
dejanskim položajem in rabo lokacij, zato je na tem območju poseganje v
prostor v skladu z ostalimi PIP dovoljeno, pri čemer je potrebno
umestitev posegov v prostor določiti v sodelovanju s pristojnim zavodom
za gozdove ter zanje pridobiti pogoje pristojnega zavoda za gozdove in
dovoljenje pristojnega ministrstva. Določbo te točke je potrebno
upoštevati v obdobju, ko se to območje prekriva z območjem varovalnega
gozda, določenega s predpisi. |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
131.
člen |
Območja EUP z oznakami AŽ34, AŽ45, AŽ50 |
(A) Namenska raba: SSs |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter |
(a) vrste dejavnosti z dopustnim
obsegom: |
·
bivanje in občasno bivanje do dveh stanovanj na stavbo,
dejavnost članskih organizacij in gospodinjstev, |
·
javna uprava, izobraževanje, zdravstvo in socialno
varstvo, kulturne in razvedrilne dejavnosti ter oddajanje zasebnih sob
ali apartmajev gostom v obsegu do 50% bruto tlorisnih površin stavbe;
pogoj glede obsega ne velja za gasilske domove, |
(b) vrste objektov glede na namen: |
·
stanovanjske stavbe, |
·
gasilski domovi, garaže in parkirišča za potrebe EUP
oziroma podEUP, |
·
večnamenske stavbe, |
·
otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine, |
·
bazeni in bajerji, |
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe
pozidave, bazeni za kopanje, okrasni bazeni in grajeni ribniki, |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
ograje in podporni zidovi, |
·
male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F), |
·
samostojna parkirišča, |
·
športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje in
druga motorna vozila, |
·
zakloni, zakloniki, |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas prireditve ali med
sezono pod pogoji kot jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje
graditve objektov |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.3 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,30, minimalni delež zelenih
površin v okviru parcele, namenjene gradnji je 30 %, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.1 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.5 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
132.
člen |
Območja EUP oz. podEUP z oznakami AŽ36, AŽ38/1,
AŽ39, AŽ40/1, AŽ41, AŽ42, AŽ44, AŽ46 |
(A) Namenska raba: SKs |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.2 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.1, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
133.
člen |
Območji podEUP z oznakama AŽ38/2, AŽ40/2 |
(A) Namenska raba: ZS |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.14 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
AŽ38/2: B1, B2.3, |
·
AŽ40/2: B1, B2.8. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni
dovoljeni faktor zazidanosti podEUP za prostore za športnike in gledalce
(garderobe, sanitarije, tribune, gostilne, restavracije in točilnice
ipd.) je 0,12 |
3.2. Velikost objektov: C2.6 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10,
D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
134.
člen |
Območje EUP z oznako AŽ51 (območja podEUP z
oznakami AŽ51/1, AŽ51/2, AŽ51/3, AŽ51/4) |
(A) Namenska raba: BT, BC |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
(a) AŽ51/1: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter |
(a1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
gostinstvo (razen nastanitev), trgovina, poslovne
dejavnosti, javna uprava, prirejanje iger na srečo, športnorekreacijske
dejavnosti, dejavnost članskih organizacij in gospodinjstev, |
(a2) vrste objektov glede na namen:
|
·
gostilne, restavracije in točilnice, poslovne in upravne
stavbe, trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, razen
sejemske dvorane in razstavišča, objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas, prostori za športnike in gledalce, |
·
stavbe žičniških naprav in žičniške naprave kot to
dopuščajo ekološki, varstveni, krajinski pogoji ipd. v skladu s
strateškimi usmeritvami občine, |
·
garažne stavbe in parkirišča za potrebe urejanja smučišča
(teptalci za sneg ipd.), |
·
večnamenske stavbe, |
(a3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
ograje in podporni zidovi, |
·
male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F), |
·
samostojna parkirišča, |
·
športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje in
druga motorna vozila, |
·
zakloni, zakloniki, |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas prireditve ali med
sezono pod pogoji kot jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje
graditve objektov, |
·
objekti za oglaševanje. |
(b) AŽ51/2, AŽ51/3: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter |
(b1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
gostinstvo, trgovina, poslovne dejavnosti, javna uprava,
prirejanje iger na srečo, športnorekreacijske dejavnosti, občasno
bivanje, dejavnost članskih organizacij in gospodinjstev, |
(b2) vrste objektov glede na namen:
|
·
gostinske, poslovne in upravne stavbe, trgovske stavbe in
stavbe za storitvene dejavnosti, razen sejemske dvorane in razstavišča,
objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, prostori za športnike in
gledalce, počitniške hišice, |
·
stavbe žičniških naprav in žičniške naprave kot to
dopuščajo ekološki, varstveni, krajinski pogoji ipd. v skladu s
strateškimi usmeritvami občine v AŽ51/3, |
·
garažne stavbe in parkirišča za potrebe urejanja smučišča
(teptalci za sneg ipd.), |
·
večnamenske stavbe, |
(b3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe
pozidave, bazeni za kopanje, okrasni bazeni in grajeni ribniki, |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
ograje in podporni zidovi, |
·
male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F), |
·
samostojna parkirišča, |
·
športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje in
druga motorna vozila, |
·
zakloni, zakloniki, |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas prireditve ali med
sezono pod pogoji kot jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje
graditve objektov, |
·
objekti za oglaševanje. |
(c) AŽ51/4: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2
ter |
(c1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
športnorekreacijske dejavnosti, gostinstvo, trgovina,
poslovne dejavnosti, prirejanje iger na srečo, dejavnost članskih
organizacij in gospodinjstev, |
(c2) vrste objektov glede na namen:
|
·
objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, prostori za
športnike in gledalce, gostinske in poslovne stavbe, trgovske stavbe in
stavbe za storitvene dejavnosti, razen sejemske dvorane in razstavišča,
|
·
stavbe žičniških naprav in žičniške naprave kot to
dopuščajo ekološki, varstveni, krajinski pogoji ipd. v skladu s
strateškimi usmeritvami občine, |
·
garažne stavbe in parkirišča za potrebe urejanja smučišča
(teptalci za sneg ipd.), |
·
večnamenske stavbe, |
(c3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi, |
·
ograje in podporni zidovi, |
·
male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F), |
·
samostojna parkirišča, |
·
športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje in
druga motorna vozila, |
·
zakloni, zakloniki, |
·
začasni objekti, ki so proizvodi, dani na trg v skladu s
predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje
skladnosti, če so ti povezani s tlemi in niso namenjeni prebivanju
(razen objekti namenjeni skladiščenju), |
·
objekti za oglaševanje. |
|
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.5 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
|
·
AŽ51/1, AŽ51/2, AŽ51/3: C1.6, C1.9, |
·
AŽ51/4: maksimalni faktor zazidanosti v okviru parcele,
namenjene gradnji je 0,25, minimalni delež zelenih površin v okviru
parcele, namenjene gradnji pa je 25%. |
3.2. Velikost objektov: C2.8 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.8 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13, odvečni material, ki bo nastal ob izkopu,
gradbeni odpadki in gradbeni material se ne smejo odlagati na travniških
površinah, če to ni mogoče pa je po koncu gradnje potrebno poskrbeti za
sanacijo in ponovno vzpostavitev vegetacije |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
minimalna komunalna opremljenost obsega: dostop, oskrbo z električno
energijo, oskrbo s pitno vodo in urejeno odvajanje odpadnih voda,
določilo predhodnega besedila te alineje ne velja za objekte gospodarske
javne infrastrukture, nestanovanjske objekte, ki za svoje delovanje ne
potrebujejo vse gospodarske javne infrastrukture (komunalna opremljenost
stavbnega zemljišča se določi v postopku pridobitve gradbenega
dovoljenja ter nezahtevne in enostavne objekte, ki ne potrebujejo
komunalnih priključkov, F1.3, F1.4. |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: do vsake stavbe je potrebno zagotoviti dostop za intervencijo |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1.
Na območju EUP se na območjih izven registriranih arheoloških
najdišč zaradi povečane možnosti najdb arheoloških ostalin priporoča
pred pripravo projekta za gradnjo ali pred samo gradnjo oziroma posegi v
zemeljske plasti izvedba predhodnih arheoloških raziskav. S predhodnimi
arheološkimi raziskavami se pridobijo dodatne informacije o arheološkem
potencialu zemljišča in občutno zmanjša možnost naknadnih naključnih
najdb arheoloških ostalin. V kolikor predhodne arheološke raziskave niso
opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva
arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine
Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine
omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in
opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik
zemljišča/investitor/odgovorni vodja je dolžan o dinamiki gradbenih del
pisno ali po elektronski pošti obvesti ZVKDS OE Kranj vsaj 14 dni pred
pričetkom zemeljskih del. Na območjih registriranih arheoloških najdišč
je izvedba predhodnih arheoloških raziskav skladno z 12. točko 70. člena
tega odloka obvezna. |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4. Območje EUP se sicer v delu prekriva z območjem
varovalnega gozda, določenega s predpisom o varovalnih gozdovih in
gozdovih s posebnim namenom, vendar je pristojni zavod za gozdove na
osnovi predpisa o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom
ugotovil (dopis ZGS OE Kranj, št. 281-8/05 z dne 24. 5. 2013), da je
prej opisano prekrivanje posledica razhajanj med zemljiškim katastrom,
dejanskim položajem in rabo lokacije, zato je na tem območju poseganje v
prostor v skladu z ostalimi PIP dovoljeno, pri čemer je zanj potrebno
pridobiti pogoje pristojnega zavoda za gozdove in dovoljenje pristojnega
ministrstva. Določbo te točke je potrebno upoštevati v obdobju, ko se to
območje prekriva z območjem varovalnega gozda, določenega s predpisi. |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4, za dopolnjevanje obstoječih in urejanje
novih smučišč ter gradnje žičnic in vlečnic je potrebno predhodno
pridobiti oceno ogroženosti obravnavanih območij in rešitve – ukrepe za
varstvo pred snežnimi in zemeljskimi plazovi ter drugimi nevarnostmi. |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
135.
člen |
Območje EUP z oznako AŽ57(območja podEUP z
oznakami AŽ57/1, AŽ57/2, AŽ57/3, AŽ57/4, AŽ57/5) |
(A) Namenska raba: BT, ZS |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
(a) AŽ57/1, AŽ57/2, AŽ57/3, AŽ57/4:
A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter |
(a1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
gostinstvo, kmetijstvo, dopolnilne dejavnosti kmetij,
trgovina, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne in
razvedrilne dejavnosti, prirejanje iger na srečo, športnorekreacijske
dejavnosti, občasno bivanje, dejavnost članskih organizacij in
gospodinjstev, |
(a2) vrste objektov glede na namen:
|
·
gostinske stavbe, nestanovanjske kmetijske stavbe, objekti
za dopolnilne dejavnosti kmetij, trgovske stavbe in stavbe za storitvene
dejavnosti, razen nakupovalni centri, trgovski centri, veleblagovnice,
sejemske dvorane, razstavišča, bencinski servisi in avtopralnice, stavbe
za kulturo in razvedrilo, stavbe za šport, počitniške hišice, |
·
garaže in parkirišča, |
·
stavbe žičniških naprav, |
·
večnamenske stavbe, |
·
igrišča za športe na prostem, bazenska kopališča na
prostem, smučišča in žičniške naprave, otroška in druga javna igrišča,
javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine, |
(a3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe
pozidave, bazeni za kopanje, okrasni bazeni in grajeni ribniki, |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
ograje in podporni zidovi, |
·
male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F), |
·
samostojna parkirišča, |
·
športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje in
druga motorna vozila, |
·
zakloni, zakloniki, |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas prireditve ali med
sezono pod pogoji kot jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje
graditve objektov, |
·
objekti za rejo živali, |
·
pomožni kmetijsko - gozdarski objekti, |
·
objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost, |
·
objekti za oglaševanje. |
(b) AŽ57/5: A.1.1, A.1.2, A1.3, A2.1, A2.2
ter |
(b1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
športnorekreacijska dejavnost, |
(b2) vrste objektov glede na namen:
|
·
objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, prostori za
športnike in gledalce (garderobe, sanitarije, tribune, gostilne,
restavracije in točilnice ipd.), |
·
stavbe žičniških naprav, |
·
parkirišča, |
(b3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: nabor dovoljenih vrst nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen je enak kot pri podtočki (a) te točke. |
|
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.2 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: |
·
AŽ57/1, AŽ57/2 AŽ57/3, AŽ57/4: C1.6, C1.9, |
·
AŽ57/5: maksimalni dovoljeni faktor zazidanosti
podEUP za prostore za športnike in gledalce (garderobe, sanitarije,
tribune, gostilne, restavracije in točilnice ipd.) je 0,10. |
3.2. Velikost objektov:
|
·
AŽ57/1: C2.8, |
·
AŽ57/2 AŽ57/3, AŽ57/4: C2.1, C2.5, |
·
AŽ57/5: C2.1, C2.8 za stavbe žičniških naprav. |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: |
·
AŽ57/1: D1.8, |
·
AŽ57/2, AŽ57/3, AŽ57/4: D1.1, D1.5, |
·
AŽ57/5: D1.1, D1.8 za stavbe žičniških
naprav. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
minimalna komunalna opremljenost obsega: dostop, oskrbo z električno
energijo, oskrbo s pitno vodo in urejeno odvajanje odpadnih voda,
določilo predhodnega besedila te alineje ne velja za objekte gospodarske
javne infrastrukture, nestanovanjske objekte, ki za svoje delovanje ne
potrebujejo vse gospodarske javne infrastrukture (komunalna opremljenost
stavbnega zemljišča se določi v postopku pridobitve gradbenega
dovoljenja ter nezahtevne in enostavne objekte, ki ne potrebujejo
komunalnih priključkov, F1.3, F1.4 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: do vsake stavbe je potrebno zagotoviti dostop za intervencijo |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1.
Na območju EUP se na območjih izven registriranih arheoloških
najdišč zaradi povečane možnosti najdb arheoloških ostalin priporoča
pred pripravo projekta za gradnjo ali pred samo gradnjo oziroma posegi v
zemeljske plasti izvedba predhodnih arheoloških raziskav. S predhodnimi
arheološkimi raziskavami se pridobijo dodatne informacije o arheološkem
potencialu zemljišča in občutno zmanjša možnost naknadnih naključnih
najdb arheoloških ostalin. V kolikor predhodne arheološke raziskave niso
opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva
arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine
Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine
omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in
opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik
zemljišča/investitor/odgovorni vodja je dolžan o dinamiki gradbenih del
pisno ali po elektronski pošti obvesti ZVKDS OE Kranj vsaj 14 dni pred
pričetkom zemeljskih del. Na območjih registriranih arheoloških najdišč
je izvedba predhodnih arheoloških raziskav skladno z 12. točko 70. člena
tega odloka obvezna. |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4, za dopolnjevanje obstoječih in urejanje
novih smučišč ter gradnje žičnic in vlečnic je potrebno predhodno
pridobiti oceno ogroženosti obravnavanih območij in rešitve – ukrepe za
varstvo pred snežnimi in zemeljskimi plazovi ter drugimi nevarnostmi |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
136.
člen |
Območje EUP z oznako AŽ58 |
(A) Namenska raba: T |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.18 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.6 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti EUP je 0,6 |
3.2. Velikost objektov: C2.8 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.8 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10,
D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: glede na
potrebe tehnologije |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: do vsakega objekta je potrebno zagotoviti dostop za intervencijo |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: glede na
potrebe tehnologije |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: glede na potrebe tehnologije, F4.2 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: glede na potrebe
tehnologije |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1.
Na območju EUP se na območjih izven registriranih arheoloških
najdišč zaradi povečane možnosti najdb arheoloških ostalin priporoča
pred pripravo projekta za gradnjo ali pred samo gradnjo oziroma posegi v
zemeljske plasti izvedba predhodnih arheoloških raziskav. S predhodnimi
arheološkimi raziskavami se pridobijo dodatne informacije o arheološkem
potencialu zemljišča in občutno zmanjša možnost naknadnih naključnih
najdb arheoloških ostalin. V kolikor predhodne arheološke raziskave niso
opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva
arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine
Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine
omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in
opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik
zemljišča/investitor/odgovorni vodja je dolžan o dinamiki gradbenih del
pisno ali po elektronski pošti obvesti ZVKDS OE Kranj vsaj 14 dni pred
pričetkom zemeljskih del. Na območjih registriranih arheoloških najdišč
je izvedba predhodnih arheoloških raziskav skladno z 12. točko 70. člena
tega odloka obvezna. |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4. Območje EUP se sicer v delu prekriva z območjem
varovalnega gozda, določenega s predpisom o varovalnih gozdovih in
gozdovih s posebnim namenom, vendar je pristojni zavod za gozdove na
osnovi predpisa o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom
ugotovil (dopis ZGS OE Kranj, št. 281-8/05 z dne 24. 5. 2013), da je
prej opisano prekrivanje posledica razhajanj med zemljiškim katastrom,
dejanskim položajem in rabo lokacije, zato je na tem območju poseganje v
prostor v skladu z ostalimi PIP dovoljeno, pri čemer je zanj potrebno
pridobiti pogoje pristojnega zavoda za gozdove in dovoljenje pristojnega
ministrstva. Določbo te točke je potrebno upoštevati v obdobju, ko se to
območje prekriva z območjem varovalnega gozda, določenega s predpisi. |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
137.
člen |
Območje EUP z oznako AŽ59 (območji podEUP z
oznakama AŽ59/1, AŽ59/2) |
(A) Namenska raba: BT |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter |
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
gostinstvo, trgovina, izobraževanje, zdravstvo in socialno
varstvo, poslovne dejavnosti, javna uprava, kulturne in razvedrilne
dejavnosti, stalno in občasno bivanje, prirejanje iger na srečo,
dejavnost igralnic, športnorekreacijske dejavnosti, dejavnost članskih
organizacij, |
(b) vrste objektov glede na namen: |
·
gostinske stavbe, poslovne in upravne stavbe, trgovske
stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (razen nakupovalni centri,
trgovski centri, veleblagovnice, sejemske dvorane, razstavišča,
bencinski servisi in avtopralnice), stavbe za kulturo in razvedrilo,
stanovanjske stavbe, stavbe za šport, |
·
stavbe žičniških naprav, |
·
garaže in parkirišča, |
·
večnamenske stavbe, |
·
igrišča za športe na prostem, bazenska kopališča na
prostem, smučišča in žičniške naprave, otroška in druga javna igrišča,
javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine, |
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe
pozidave, bazeni za kopanje, okrasni bazeni in grajeni ribniki, |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
ograje in podporni zidovi, |
·
male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F), |
·
samostojna parkirišča, |
·
športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje in
druga motorna vozila, |
·
zakloni, zakloniki, |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas prireditve ali med
sezono pod pogoji kot jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje
graditve objektov, |
·
objekti za oglaševanje. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
nove stavbe , razen, če določila pod šifro B1 ne določajo
drugače, morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4,0 m,
nezahtevni in enostavni objekti (ki so stavbe), razen, če določila pod
šifro B1 ne določajo drugače, pa najmanj 1,50 m; manjši odmiki so
dovoljeni ob soglasju (pisna overjena soglasja) lastnikov sosednjih
zemljišč, celotno območje oziroma posamezna funkcionalna celota mora
biti zasnovana naenkrat |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
|
·
AŽ59/1: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,4, minimalni delež zelenih površin v okviru
parcele pa je 10%, |
·
AŽ59/2: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,6, pod pogojem, da maksimalni faktor zazidanosti
celotnega območja podEUP ne presega 0,4, |
3.2. Velikost objektov:
|
·
AŽ59/1: tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen
velikosti in legi parcele, namenjene gradnji ter namembnosti območja in
funkciji stavb, maksimalni višinski gabarit je (K) + P + 4, |
·
AŽ59/2: tlorisni gabarit stavb mora biti
prilagojen velikosti in legi parcele, namenjene gradnji ter namembnosti
območja in funkciji stavb, oblikovati je potrebno drobnejšo strukturo
pozidave, prostorninsko razsežnejše stavbe je potrebno členiti na manjše
gradbene mase; maksimalni višinski gabarit je (K) + P + 1 + M, izjema so
tehnološki objekti, kjer tehnološke zahteve pogojujejo drugačno višino
ter stavbe zasnovane v terasah – upravičenost takšnega posega je
potrebno utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja
(stavbe zasnovane v terasah je treba vključiti v krajinski okvir na
način, s katerim krajinska podoba ne bo osiromašena, kar mora biti v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja dokazano s prostorsko
presojo relevantnih pogledov). |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov:
|
·
AŽ59/1: D1.8, strehe so lahko ravne ali v
naklonu poljubnih oblik in obdelave, vendar morajo biti enotno
oblikovane na celotnem območju AŽ59/1, izogibati se je treba živim in
izstopajočim barvam, |
·
AŽ59/2: strehe stavb so lahko ravne ali
dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene
dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa, naklon streh je
dovoljen v razponu od 35° do 42°, strešna kritina je lahko sive do
grafitno sive, rjave ali opečne barve (pri zimskih vrtovih in
nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo in steklu podobni
brezbarvni materiali), odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih
oken in frčad, frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe, na
posamezni strehi morajo biti vse istega tipa; proporcioniranje stavbnih
volumnov in fasad naj bo kvalitetno; pri uporabi materialov, in izboru
barv je treba upoštevati lokalne značilnosti; določila predhodnega
besedila alineje izjemoma ne veljajo za tehnološke objekte, kjer
tehnološke zahteve ne omogočajo oblikovnega prilagajanja novega objekta
okoliškim stavbam oziroma širšem prostoru – upravičenost takšnega posega
je potrebno utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, z
vsemi posegi na območju podEUP se je treba izogibati živim in
izstopajočim barvam. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10,
D2.11, D2.13, odvečni material, ki bo nastal ob izkopu, gradbeni
odpadki in gradbeni material se ne smejo odlagati na travniških
površinah, če to ni mogoče pa je po koncu gradnje potrebno poskrbeti za
sanacijo in ponovno vzpostavitev vegetacije |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
·
AŽ59/1: F1, |
·
AŽ59/2: minimalna komunalna opremljenost obsega:
dostop, oskrbo z električno energijo, oskrbo s pitno vodo in urejeno
odvajanje odpadnih voda, določilo predhodnega besedila te alineje ne
velja za objekte
gospodarske javne
infrastrukture, nestanovanjske objekte, ki za svoje delovanje ne
potrebujejo vse gospodarske javne infrastrukture (komunalna opremljenost
stavbnega zemljišča se določi v postopku pridobitve gradbenega
dovoljenja ter nezahtevne in enostavne objekte, ki ne potrebujejo
komunalnih priključkov, F1.2, F1.3, F1.4 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: |
·
AŽ59/1: F2, |
·
AŽ59/2: do vsake stavbe je treba zagotoviti dostop za
intervencijo, F2.2 – ne glede na določila pod šifro F2.2
se lahko parkirna mesta zagotovi izven parcele, namenjene gradnji na
drugih ustreznih površinah, pod pogojem, da je omogočena njihova trajna
uporaba. |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: / |
7.2. Ohranjanje narave: v primeru, da se na
območju nahajajo enote ohranjanja narave in biotske raznovrstnosti je
potrebno upoštevati določilo G2, posege v prostor je potrebno
načrtovati v sodelovanju s pristojnim zavodom za varstvo narave, pri
čemer so dovoljeni vsi posegi in dejavnosti v skladu z ostalimi
prostorskimi izvedbenimi pogoji določenimi za to območje |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4, za dopolnjevanje obstoječih in urejanje
novih smučišč ter gradnje žičnic in vlečnic je potrebno predhodno
pridobiti oceno ogroženosti obravnavanih območij in rešitve – ukrepe za
varstvo pred snežnimi in zemeljskimi plazovi ter drugimi nevarnostmi |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
9. Dovoljena odstopanja: pri načrtovanju
prostorske ureditve in določitvi njenega obsega je treba upoštevati, da
je grafični prikaz območja EUP v izvedbenem delu OPN prikazan na
zemljiško katastrskem prikazu, ki odstopa od dejanskega stanja
(razhajanja od dejanskega stanja so podrobneje obrazložena v strokovni
podlagi Sanacijski program Krvavca (UB URBANISTIČNI BIRO, d.o.o. Kamnik,
št. proj. 2/2013, 2013-2014). |
|
138.
člen |
Območje EUP z oznako AŽ60 |
(A) Namenska raba: CDv |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.3, A3.8 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.6 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.7 |
3.2. Velikost objektov: C2.6 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
139.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami AŽ61,
AŽ77/1, AŽ77/6, AŽ78/1 |
(A) Namenska raba: PC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8, CR12, CR15,
CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54. Območje EUP z oznako AŽ61 je dovoz za
EUP z oznako AŽ43. |
|
140.
člen |
Območja EUP z oznakami AŽ66 |
(A) Namenska raba: BT |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter |
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
gostinstvo, poslovne dejavnosti, javna uprava,
izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne in razvedrilne
dejavnosti, športnorekreacijske dejavnosti, bivanje, dejavnost članskih
organizacij in gospodinjstev, |
·
trgovina za prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov, medu
in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev, gob in gozdnih
sortimentov ipd., |
·
dopolnilne dejavnosti kmetij, |
(b) vrste objektov glede na namen: |
·
gostinske (razen kampi), poslovne in upravne stavbe,
trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, razen sejemske
dvorane, razstavišča in bencinski servisi, stavbe splošnega družbenega
pomena, stanovanjske stavbe, nestanovanjske kmetijske stavbe, objekti za
dopolnilne dejavnosti kmetij, |
·
garažne stavbe in parkirišča, |
·
večnamenske stavbe, |
·
igrišča za športe na prostem, otroška in druga javna
igrišča, vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine, |
·
bazeni in bajerji, |
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe
pozidave, bazeni za kopanje, okrasni bazeni in grajeni ribniki, |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
ograje in podporni zidovi, |
·
male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F), |
·
samostojna parkirišča, |
·
športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje in
druga motorna vozila, |
·
zakloni, zakloniki, |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas prireditve ali med
sezono pod pogoji kot jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje
graditve objektov, |
·
pomožni kmetijsko - gozdarski objekti,
|
·
objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnosti. |
(d) Poleg PIP iz te točke je treba
upoštevati tudi Strokovne podlage za območji EUP z oznakama AŽ66 (poseg
pod zap. št. 158) in ŠU16 (poseg pod zap. št. 186), ki jo je v februarju
2014 izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o., Domžale pod št.
proj. 5/2014 (v nadaljnjem besedilu: Strokovna podlaga za EUP z oznako
AŽ66) in v maju 2018 dopolnila. Ta območje EUP z oznako AŽ66 deli na več
območij za gradnjo stavb z oznakami od A do D ter javnih površin. Na
območja z oznakami A, B in C naj se prednostno umešča stavbe namenjene
gostinstvu, poslovnim dejavnostim, javni upravi, izobraževanju,
zdravstvu in socialnemu varstvu, kulturnim in razvedrilnim dejavnostim,
trgovini, dopolnilnim dejavnostim kmetij itd. na območja z oznako D pa
prednostno apartmajske stavbe in stavbe namenjene bivanju. |
(e) Strokovna podlaga za EUP z
oznako AŽ66 je na vpogled na oddelku pristojne občinske službe za
prostor. |
2. PIP glede lege objektov: |
(1) Okvirna lega objektov je razvidna Strokovne
podlage za EUP z oznako AŽ66. |
(2) Območje EUP je okvirno razdeljeno na območja za
gradnjo stavb z oznakami od A do D in gradnjo javnih površin. Na območju
A se določa ureditev osrednjega trškega prostora. |
(3) Znotraj okvirno načrtovanih parcel, namenjenih
gradnji stavb (označenih s črko in zaporedno številko) so določeni
naslednji okvirni maksimalni tlorisni gabariti stavb: |
·
A1 in A4 9,0 m x 24,0 m, |
·
A2 9,0 m x 27 m, |
·
A3 9,0 m x 18 m, |
·
B 2 x 7,5 m x 13,5 m z možnostjo ureditve pritlične
povezave, |
·
C 9,0 m x 13,5 m, |
·
D1 in D8 6,9 m x 10,5 m, |
·
D2, D3, D9, D10, D11, D12, D13 in D14 6,0 m x 9,0 m, |
·
D4, D7 in D15 7,5 m x 12,0 m, |
·
D5 9,0 m x 12,0 m, |
·
D6 7,5 m x 13,5 m. |
(4) Okvirno načrtovane parcele, namenjene gradnji
je dovoljeno tudi združevati, deliti in kako drugače ustrezno
prilagajati pod pogojem, da se zagotovi ustrezne nadomestne dovoze,
koridorje infrastrukturnih omrežij ter površine pripadajočih
infrastrukturnih objektov. |
(5) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od
cestnega telesa lokalnih cest oddaljeni najmanj 8,0 m, od javnih poti in
ostalih nekategoriziranih javnih cest pa najmanj 6,0 m oziroma v skladu
s cestno-prometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste.
Odstopanje od teh določil je dopustno le v soglasju z upravljavcem cest
ter takrat, kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni
liniji naselja ali dela naselja. |
(6) Nezahtevni in enostavni objekti (razen izjeme
določene pod šifro B1) morajo biti od meja sosednjih zemljišč oddaljeni
najmanj 1,5 metra. Manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna
overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: določena z
ostalimi PIP določenimi za območje EUP |
3.2. Velikost objektov: pogoji glede tlorisnih
zasnov in gabaritov so določeni v prejšnji točki; višinski gabariti
stavb od A1 do A4 ter stavbe B so dovoljeni do (K) + P + 1 + M (kota
pritličja je lahko največ 0,3 m nad urejenim terenom, višina kolenčnega
zidu pa je lahko največ 0,3 m), stavb C in od D1 do D15 pa do (K) + P +
M. |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji:
glej točko 5.2 tega člena |
5.2. Parcelacija: okvirna parcelacija je razvidna
Strokovne podlage za EUP z oznako AŽ66 |
5.3. Etapnost izvedbe: Načrtovane ureditve na
območju EUP in pripadajočih površinah se lahko izvaja v več etapah, ki
so medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka parcela,
namenjena gradnji lahko predstavlja svojo etapo. Možna je izvedba le
dela etape, ki predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake etape,
oziroma, v kolikor je to za koncept urejanja nujno tudi predhodno, je
treba izvesti pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih
kapacitetah. Pri izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne
ukrepe za varstvo delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape se
opredeli v projektni dokumentaciji. |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: |
·
Okvirno prometno urejanje je razvidno iz Strokovne podlage
za EUP z oznako AŽ66. Območje EUP AŽ66 se prometno navezuje na lokalno
cesto Ravne – Gospinca – Krvavec preko dveh obstoječih priključkov. Pri
urejanju območje je treba omogočiti nemoteno dostopanje do sosednjih
območij. |
·
Potek omrežij gospodarske infrastrukture mora biti
medsebojno usklajen. Praviloma naj se jih združuje v skupne koridorje.
Omrežja gospodarske javne infrastrukture morajo praviloma potekati po
javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi tehničnih in
drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen. |
·
Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno
omrežje, ki mora zagotoviti zadostno požarno vodo oziroma v območjih, ki
ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode, urediti ustrezne požarne
bazene ali zagotoviti dostop k površinskim vodotokom pod pogoji, ki jih
določi pristojni organ. |
·
Nizko in srednje napetostno elektro omrežje, omrežje javne
razsvetljave ter komunikacijska omrežja je treba zgraditi v podzemni in
kabelski izvedbi. Na območjih, kjer se načrtuje gradnja novih objektov
in na območjih, kjer je napetost nezadostna, je potrebno izvesti
ojačitve obstoječega omrežja oz. zagotoviti lokacije za nove
transformatorske postaje in trase za priključne srednjenapetostne vode.
Tip in obliko svetilk javne razsvetljave je treba prilagoditi kulturnemu
izročilu. |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.3. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: / |
7.4. Ohranjanje narave: / |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
9. Dovoljena odstopanja |
(1) Pri realizaciji območja EUP so dovoljena
odstopanja od rešitev, določenih s tem členom ter Strokovno podlago za
EUP z oznako AŽ66, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju
geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične
rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali
okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati
prostorski in okoljski pogoji in z njimi soglašajo pristojni
upravljavci. |
(2) Dovoljena so tudi odstopanja od podatkov,
prikazanih v Strokovni podlagi za EUP z oznako AŽ66, ki so posledica
natančnejše stopnje obdelave projektov. |
|
141.
člen |
Območja podEUP z oznakami AŽ77/2, AŽ77/3,
AŽ77/4, AŽ77/5, AŽ77/7 |
(A) Namenska raba: K2, G, VC, OO, A |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
(a) območja kmetijskih zemljišč (K2): A1.1,
A1.2, A1.3, A4.1, A5.1, A5.5 ter urejanje tekaških stez, kot to
dopuščajo ekološki, varstveni, krajinski ipd. pogoji, |
(b) gozdna zemljišča (G): A1.1, A1.2, A1.3,
A4.1, A5.2, A5.5 ter urejanje tekaških stez, kot to dopuščajo
ekološki, varstveni, krajinski ipd. pogoji, opuščeni kamnolom v AŽ77/7
se ustrezno sanira, |
(c) celinske vode (VC): A1.1, A1.2, A1.3,
A4.1, A5.3 ter urejanje tekaških stez, kot to dopuščajo ekološki,
varstveni, krajinski ipd. pogoji, |
(d) ostala območja (OO): A1.1, A1.2, A1.3,
A4.1, A5.4, A5.5 ter urejanje tekaških stez, kot to dopuščajo
ekološki, varstveni, krajinski ipd. pogoji, |
(e) na območjih AŽ77/2, AŽ77/4 in AŽ77/7 je
dovoljeno tudi urejanje gorskih kolesarskih poti, razen na območjih
kmetijskih zemljišč, na katerih je za gorsko kolesarjenje dovoljeno
uporabiti zgolj obstoječe poti; gorskih kolesarskih poti ni dovoljeno
urediti po planinskih poteh; poseganje v planinske poti je dovoljeno le
izjemoma v skladu s predpisi, |
(f) na zemljišču s parc. št. 1035/24 in
1035/1-del, k.o. Šenturška gora (z določeno namensko rabo A) je poleg
posegov (in pogojev) pod šiframi A1.1, A1.2, A1.3 dopustno
pridobiti upravno dovoljenje za gradnjo za že zgrajeno stavbo, podporni
zid ter drvarnico pod naslednjimi pogoji: |
·
v stavbi je od vrst dejavnosti dovoljeno občasno bivanje,
oddajanje apartmajev gostom in kmetijstvo (vrsta objekta glede na namen
se določi glede na pretežni namen uporabe), |
·
maksimalne tlorisne dimenzije stavbe so 10,5 m x 6,0 m, |
·
višinski gabarit stavbe je lahko do K + P + M oziroma P
(delno vkopano) + 1 + M, |
·
streha je dvokapnica s slemenom v smeri krajše stranice;
naklon strehe je dovoljen v razponu med 35° do 42°, |
·
za odpiranje strešin, oblikovanje, uporabo materialov ter
umeščanje drugih elementov na stavbo je treba upoštevati določila pod
šifro D1.1, |
·
drvarnica je lahko enoetažna, pritlična s tlorisno
površino največ 30 m², |
(g) na zemljišču s parc. št. 1094/7, k.o.
Šenturška gora (z določeno namensko rabo A) je poleg posegov (in
pogojev) pod šiframi A1.1, A1.2, A1.3 dopustno pridobiti upravno
dovoljenje za gradnjo za že zgrajeno stavbo ter podporni zid pod
naslednjimi pogoji: |
·
v stavbi je od vrst dejavnosti dovoljeno bivanje in
kmetijstvo (vrsta objekta glede na namen se določi glede na pretežni
namen uporabe), |
·
maksimalne tlorisne dimenzije stavbe so 6,2 m x 6,2 m, |
·
višinski gabarit stavbe je lahko do P + (M), |
·
streha je dvokapnica; naklon strehe je dovoljen v razponu
med 38° do 45°, |
·
za odpiranje strešin, oblikovanje, uporabo materialov ter
umeščanje drugih elementov na stavbo je treba upoštevati določila pod
šifro D1.1. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
B1, pomožni kmetijsko–gozdarski objekti (ki so
stavbe), majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe
pozidave morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,50
m, razen, če določila pod šifro B1 ne določajo drugače; manjši
odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna overjena soglasja) lastnikov
sosednjih zemljišč, |
·
za stavbo s pripadajočimi objekti na zemljišču s parc. št.
1035/24 in 1035/1-del, k.o. Šenturška gora ter stavbo s pripadajočimi
ureditvami na zemljišču s parc. št. 1094/7, k.o. Šenturška gora ni treba
upoštevati določil prejšnje alineje – glej točki 1.1./f in 1.1/g, |
·
pri določanju dejanske lege stavbe s pripadajočimi
objekti na zemljišču s parc. št. 1035/24 in 1035/1-del, k.o. Šenturška
Gora ter stavbe s pripadajočimi ureditvami na zemljišču s parc. št.
1094/7, k.o.
Šenturška Gora je treba
upoštevati, da je grafični prikaz izvedbenega dela OPN prikazan na
zemljiško katastrskem prikazu, ki lahko odstopa od dejanskega stanja
(razhajanja od dejanskega stanja so podrobneje obrazložena v strokovni
podlagi Sanacijski program Krvavca (UB URBANISTIČNI BIRO, d.o.o. Kamnik,
št. proj. 2/2013, 2013-2014), zato se dejansko lego določi z geodetskim
načrtom. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: / |
3.2. Velikost objektov: /, za stavbo s
pripadajočimi objekti na zemljišču s parc. št. 1035/24 in 1035/1-del,
k.o. Šenturška gora ter stavbo s pripadajočimi ureditvami na zemljišču s
parc. št. 1094/7, k.o. Šenturška gora glej točki 1.1./f in 1.1/g |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: za stavbo s
pripadajočimi objekti na zemljišču s parc. št. 1035/24 in 1035/1-del,
k.o. Šenturška gora ter stavbo s pripadajočimi ureditvami na zemljišču s
parc. št. 1094/7, k.o. Šenturška gora glej točki 1.1./f in 1.1/g |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: / |
5.2. Parcelacija: / |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1,
razen za stavbo s pripadajočimi objekti na zemljišču s parc. št. 1035/24
in 1035/1-del, k.o. Šenturška gora ter stavbo s pripadajočimi ureditvami
na zemljišču s parc. št. 1094/7, k.o. Šenturška gora, za kateri obsega
minimalna komunalna opremljenost: dostop, oskrbo z električno energijo,
oskrbo s pitno vodo in urejeno odvajanje odpadnih voda, določilo ne
velja za nezahtevne, enostavne ter druge objekte, ki ne potrebujejo
komunalnih priključkov, F1.3, F1.4 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: za objekte in območja, kjer se zadržujejo ljudje je potrebno
praviloma zagotoviti ukrepe za ustrezno intervencijo |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.2, F4.1.3 ter F4.1.4, če v objektu
nastajajo odpadne komunalne oziroma industrijske vode, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3,
ogrevanje na kurilno olje je prepovedano |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
141.a
člen |
Območje podEUP z oznako AŽ77/8 |
(A) Namenska raba: K2 |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A4.1, A5.1, A5.5, |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, pomožni
kmetijsko – gozdarski objekti (ki so stavbe), majhne stavbe in majhne
stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave morajo biti od meje sosednjih
zemljišč oddaljeni najmanj 1,50 m, razen, če določila pod šifro B1
ne določajo drugače; manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna
overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: / |
3.2. Velikost objektov: / |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: / |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: / |
5.2. Parcelacija: / |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: za objekte in območja, kjer se zadržujejo ljudje je potrebno
praviloma zagotoviti ukrepe za ustrezno intervencijo, zagotoviti je
potrebno parkirna mesta s skladu z določili F2.2, investitor
lahko parkirna mesta zagotovi tudi izven parcele, namenjene gradnji, na
drugih ustreznih površinah, pod pogojem, da je omogočena njihova trajna
uporaba - dokazila pa morajo biti priložena projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.2 oziroma F4.1.3 ter F4.1.4, če v objektu
nastajajo odpadne komunalne oziroma industrijske vode, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: / |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
9. PIP glede zagotavljanja nadomestnih
kmetijskih zemljišč: |
9.1. Območje je namenjeno vzpostavitvi nadomestnih
kmetijskih zemljišč. Če se nadomestna kmetijska zemljišča v podEUP
AŽ77/8 vzpostavljajo na zemljiščih, ki so po dejanski rabi gozd, je
treba v skladu z zakonom, ki ureja gozd, pridobiti odločbo o krčitvi
gozda v kmetijske namene ter izvesti predhodni posek gozda, odvoz lesa
ter pripraviti zemljišče v skladu s pedološkim elaboratom »Pedološki
elaborat nadomestnih kmetijskih zemljišč v Občini Cerklje investitorja
Lidije Jagodic«, ki ga je v februarju 2022 izdelal dr. Tomaž Kralj. |
9.2. Če vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč
v podEUP AŽ77/8 predstavlja zahtevno agromelioracijo v skladu z zakonom,
ki ureja kmetijska zemljišča, je treba pridobiti odločbo o uvedbi
zahtevne agromelioracije. |
9.3. Če vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč
v podEUP AŽ77/8 predstavlja nezahtevno agromelioracijo v skladu z
zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, je treba pripraviti načrt
agromelioracijskih del s popisom del, ki ga izdela javna služba
kmetijskega svetovanja, iz katerega so razvidne: |
·
katastrske občine in parcelne številke nezahtevne
agromelioracije in |
·
predvidena agromelioracijska dela, njihova količina in
lokacija. |
9.4. Za načrt agromelioracijskih del je treba
pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. |
9.5. Če se bo nezahtevna agromelioracija izvedla na
območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih, je treba pred
pričetkom izvedbe nezahtevne agromelioracije pridobiti ustrezna soglasja
ali dovoljenja pristojnih organov. |
|
142.
člen |
Območja podEUP z oznakami AŽ78/2, AŽ78/3,
AŽ78/4, AŽ78/5, AŽ78/6, AŽ78/7, AŽ78/8, AŽ78/9, AŽ78/10, AŽ78/11,
AŽ78/12, AŽ78/13, AŽ78/14, AŽ78/15 |
(A) Namenska raba: ZS, K2, G, VC, OO, A |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
(a) površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS):
A.1.1, A.1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter |
(a1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
športnorekreacijska dejavnost, kmetijstvo, |
(a2) vrste objektov glede na namen:
|
·
žičniške naprave in stavbe žičniških naprav (postaje,
prostor za delavce, delavnice za vzdrževanje in remont ipd.), |
·
ureditve za letni turizem in rekreacijo (npr. sankaške
proge) v AŽ78/3, |
(a3) vrste drugih ureditev: |
·
ureditve za potrebe paše živine. |
(b) območja kmetijskih zemljišč (K2): A1.1, A.1.2,
A1.3, A4.1, A5.1, A5.5, |
(c) gozdna zemljišča (G): A1.1, A.1.2, A1.3,
A4.1, A5.2, A5.5, poleg posegov dovoljenih v skladu s šifro A5.2
je na območjih namenske rabe G dovoljena tudi gradnja žičniških
naprav in stavb žičniških naprav (postaje, prostor za delavce, delavnice
za vzdrževanje in remont ipd.), |
(d) celinske vode (VC): A1.1, A.1.2, A1.3, A4.1,
A5.3, poleg posegov dovoljenih v skladu s šifro A5.3 je na
območjih namenske rabe VC dovoljena tudi ureditev akumulacijskih jezer
za potrebe zasneževanja smučišč s pripadajočimi napravami, |
(e) ostala območja (OO): A1.1, A.1.2, A1.3, A4.1,
A5.4, A5.5, poleg posegov dovoljenih v skladu s šifro A5.4
je na območjih namenske rabe OO dovoljena tudi gradnja žičniških naprav
in stavb žičniških naprav (postaje, prostor za delavce, delavnice za
vzdrževanje in remont ipd.), |
(f) na območjih podtočk od (a) do (d) so dovoljeni
še naslednji posegi: |
·
rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve obstoječih
žičniških naprav ter zamenjave žičniških naprav in njihovih delov, |
·
gradnje in postavitve varovalnih ograj namenjenih
fizičnemu varovanju žičniških naprav in smučišč, |
·
postavitve opozorilnih in obvestilnih znakov na smučiščih, |
·
postavitve sistema dopolnilnega zasneževanja z umetnim
snegom v skladu predpisi o vodah in varstvu okolja, odloki o varovanju
vodnih virov in predhodno izdelano študijo o umetnem zasneževanju
smučišč na Krvavcu, |
·
dopolnjevanje obstoječih in urejanje novih smučišč,
tekaških stez in sankališč kot to dopuščajo ekološki, varstveni,
krajinski pogoji ipd. v skladu s strateškimi usmeritvami občine. Pred
temi posegi je potrebno za območje RTC Krvavec izdelati sanacijski
program za sanacijo z zimsko športnimi in rekreacijskimi ureditvami
poškodovanih zemljišč in izvesti dela določena s tem programom, |
·
ureditve gorskih kolesarskih poti v AŽ78/2, AŽ78/3 in
AŽ78/4, razen na območjih kmetijskih zemljišč, na katerih je za gorsko
kolesarjenje dovoljeno uporabiti zgolj obstoječe poti; gorske kolesarske
poti naj se po možnosti locira v bližino obstoječih infrastrukturnih
objektov (ceste, poti, žičnice);gorskih kolesarskih poti ni dovoljeno
urediti po planinskih poteh; poseganje v planinske poti je dovoljeno le
izjemoma v skladu s predpisi, |
·
male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F), |
(g) Določila podtočk (b), (c), (e) in (f) ne
veljajo za območje Dolge njive – Koren. Na tem območju so dovoljeni le
naslednji posegi: |
·
gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve
komunalnih, energetskih in komunikacijskih priključkov izključno za
potrebe obstoječih stavb na območju, pri čemer naj se priključek na
elektriko ter komunikacijska omrežja po možnosti položi podzemno oziroma
vizualno neizpostavljeno, |
·
prepusti, objekti na vodotokih in ob njih,
|
·
objekti za zaščito bregov vodotokov in ureditev strug,
hudourniške pregrade, stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov, |
·
postavitve objektov in naprav za pašo živine (grajene
ograje za pašo živine, napajalna korita, krmišča in grajena molzišča kot
enoetažni in pritlični objekti s tlorisno površino največ 30 m²), |
·
rekonstrukcije in vzdrževanje obstoječih pastirskih
stanov, |
·
manjše posamične krčitve ruševja na zaraslih območjih za
potrebe paše živine, če ne načenjajo večjih strnjenih kompleksov
ruševja, |
·
sanitarne sečnje, |
·
urejanje najnujnejših gorskih poti, ki morajo biti dobro
označene zavarovane in opremljene s počivališči na vmesnih in ciljnih
točkah po pravilih PZS, na kmetijskih zemljiščih urejanje novih gorskih
poti ni dovoljeno, zanje je dopustno zgolj uporabiti obstoječe poti, |
·
objekti in ukrepi, ki so potrebni zaradi neposredno
grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma
zmanjšajo njihove posledice, |
·
objekti in ukrepi za zaščito, reševanje in pomoč ob
naravnih in drugih nesrečah, |
·
objekti in ukrepi, namenjeni varstvu voda pred
onesnaženjem, |
·
gradnje novih objektov iz tretje, devete, desete in
enajste alineje te točke so na kmetijskih zemljiščih dopustne le
izjemoma kot posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(h) Določila podtočk (c), (f) in (g) ne veljajo za
območja podEUP z oznakami AŽ78/6, AŽ78/7, AŽ78/8, AŽ78/9, AŽ78/10,
AŽ78/11. Na teh območjih so, poleg posegov, ki so povezani z
gospodarjenjem z varovalnimi gozdovi, dopustne zgolj rekonstrukcije,
vzdrževanje in odstranitve obstoječih žičniških naprav, zamenjave
žičniških naprav ali njihovih delov ter vzdrževanje drugih zakonito
zgrajenih objektov. Določbo te podtočke je potrebno upoštevati v
obdobju, ko se ta območja prekrivajo z območji varovalnih gozdov,
določenih s predpisi. |
(i) Na območjih podEUP z oznakami AŽ78/12, AŽ78/13,
AŽ78/14 in AŽ78/15 se načrtuje širitve smučarskih prog, ki jih je
dopustno izvesti le, če se zanje pridobi dovoljenje pristojnega
ministrstva za gozdove. |
(j) Na zemljišču s parc. št. 1038/33 in
1038/58-del, k.o. Šenturška gora (z določeno namensko rabo A) je poleg
posegov (in pogojev) pod šiframi A1.1, A1.2, A1.3 dopustno
pridobiti upravno dovoljenje za gradnjo za že zgrajeno stavb pod
naslednjimi pogoji: v stavbi je od vrst dejavnosti dovoljeno občasno
bivanje, oddajanje apartmajev gostom in kmetijstvo (vrsta objekta glede
na namen se določi glede na pretežni namen uporabe); maksimalne tlorisne
dimenzije stavbe so 9,5 m x 6,5 m; višinski gabarit stavbe je lahko do P
(K) + M1 + M2; streha je dvokapnica s slemenom v smeri daljše stranice;
naklon strehe je dovoljen v razponu med 38° do 45°, odpiranje strešin je
dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad - frčade ne smejo biti višje
od osnovne strehe; za oblikovanje, uporabo materialov ter umeščanje
drugih elementov na stavbo je treba upoštevati določila pod šifro
D1.1. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
B1, |
·
stavbe morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene
najmanj 4,0 m (razen, če določila pod šifro B1 ne določajo drugače),
pomožni kmetijsko – gozdarski objekti (ki so stavbe), majhne stavbe ter
majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave pa najmanj 1,50 m
(razen, če določila pod šifro B1 ne določajo drugače); manjši odmiki so
dovoljeni ob soglasju (pisna overjena soglasja) lastnikov sosednjih
zemljišč, |
·
lociranje in oblikovanje žičniških naprav in smučišč je
potrebno izdelati s poudarkom na ustreznem vključevanju smučišč,
žičniških naprav v krajinski okvir; če je mogoče, je potrebno večja in
manjša smučišča med seboj povezati; pri posegih v prostor je potrebno
območje objekta kulturne dediščine (EŠD 1699 – kapela Marije Snežne)
ustrezno zaščititi, da ne bo prišlo do posrednih ali neposrednih poškodb
na objektu; stebri žičnice naj se načrtujejo v ustrezni oddaljenosti od
kapelice, da se ohranja njen prostorski pomen in pojavnost; gradnja
novih žičnic s pripadajočimi stavbami žičniških naprav znotraj
evidentiranega arheološkega najdišča (EŠD 18481) je možna le, če se na
podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže,
da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo; v kolikor je tehnično možno
naj se predlaga variantne rešitve poteka trase žičniške naprave, s čimer
je možen odmik trase izven arheološkega najdišča, |
·
za stavbo na zemljišču s parc. št. 1038/33 in 1038/58-del,
k.o. Šenturška gora ni treba upoštevati določil prve in druge alineje te
točke - glej točko 1.1./j. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: / |
3.2. Velikost objektov: /, za stavbo na
zemljišču s parc. št. 1038/33 in 1038/58-del, k.o. Šenturška gora glej
točko 1.1./j |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: stavbe žičniških
naprav morajo biti oblikovane enotno na celotnem območju EUP, za stavbo
na zemljišču s parc. št. 1038/33 in 1038/58-del, k.o. Šenturška gora
glej točko 1.1./j |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10,
D2.11, D2.12, D2.13, drevesne ograde in drugi pasovi vegetacije ter
skupine dreves in drevesni osamelci na in ob planinah so varovani;
poseki dreves so na planinah dopustni le v izjemnih primerih (če je
oviran potek poti in se mu ni možno izogniti ipd.); poseki posameznih
dreves, drevesnih skupin ali ruševja so dopustni le s soglasjem
spomeniške službe; na območju Dolge njive – Koren se mora urejanje
planinskih poti in stez zgledovati po planinskih poteh visokogorja, tako
da je čim manj posegov v ruševje in ranljiva tla; za vse posege v tem
območju je potrebno pridobiti mnenje pristojnega zavoda za gojitev
divjadi, zavodov za varstvo narave, kulturne dediščine, za planinstvo in
gozdarstvo. |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: / |
5.2. Parcelacija: / |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1,
razen za stavbo na zemljišču s parc. št. 1038/33 in 1038/58-del, k.o.
Šenturška gora, za katero obsega minimalna komunalna opremljenost:
dostop, oskrbo z električno energijo, oskrbo s pitno vodo in urejeno
odvajanje odpadnih voda, določilo ne velja za nezahtevne, enostavne ter
druge objekte, ki ne potrebujejo komunalnih priključkov, F1.3, F1.4 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: za objekte in območja, kjer se zadržujejo ljudje je potrebno
zagotoviti ukrepe za ustrezno intervencijo |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.2, F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1.
Na območjih podEUP z oznakami AŽ78/2, AŽ78/6, AŽ78/7, AŽ78/8,
AŽ78/9, AŽ78/10, AŽ78/11, AŽ78/12, AŽ78/13, AŽ78/14 in AŽ78/15 se na
območjih izven registriranih arheoloških najdišč zaradi povečane
možnosti najdb arheoloških ostalin priporoča pred pripravo projekta za
gradnjo ali pred samo gradnjo oziroma posegi v zemeljske plasti izvedba
predhodnih arheoloških raziskav. S predhodnimi arheološkimi raziskavami
se pridobijo dodatne informacije o arheološkem potencialu zemljišča in
občutno zmanjša možnost naknadnih naključnih najdb arheoloških ostalin.
V kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom
izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno
Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s
področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer
se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad
posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja je dolžan o
dinamiki gradbenih del pisno ali po elektronski pošti obvesti ZVKDS OE
Kranj vsaj 14 dni pred pričetkom zemeljskih del. Na območjih
registriranih arheoloških najdišč je izvedba predhodnih arheoloških
raziskav skladno z 12. točko 70. člena tega odloka obvezna. |
7.2. Ohranjanje narave: G2, nova smučišča je
potrebno načrtovati v sodelovanju s pristojnim zavodom za varstvo narave |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3,
ogrevanje na kurilno olje je prepovedano |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
9. Dovoljena odstopanja: pri načrtovanju
posameznih ureditev in določitvi njihove lege je treba upoštevati
razhajanja med zemljiško katastrskimi prikazi in podatki o dejanskem
stanju prostora na območju Krvavca (razhajanja so podrobneje obrazložena
v strokovni podlagi Sanacijski program Krvavca (UB URBANISTIČNI BIRO,
d.o.o. Kamnik, št. proj. 2/2013, 2013-2014). |
|
III/4.2.4. Apno |
|
143.
člen |
Območje EUP z oznako AP1 |
(A) Namenska raba: SKs |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.2 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.1, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
144.
člen |
Območji EUP z oznakama AP2, AP3 |
(A) Namenska raba: SSc |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.2, dovoljeno je tudi občasno bivanje do
dveh stanovanj na stavbo; |
2. PIP glede lege objektov |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.2 |
3. PIP glede velikosti |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.4, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.1 |
4. PIP glede oblikovanja |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.5 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
145.
člen |
Območje EUP z oznako AP5 |
(A) Namenska raba: SP |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.5 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.2, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.3 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.3 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.5 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
146.
člen |
Območje EUP z oznako AP6 |
(A) Namenska raba: Ah |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.5 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.7 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.2, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.3 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.3 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2, praviloma določena z mejo stavbnega zemljišča |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
147.
člen |
Območje EUP z oznako AP4 |
(A) Namenska raba: IK |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter: |
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
kmetijstvo, |
·
dopolnilne dejavnosti kmetij, |
(b) vrste objektov glede na namen: |
·
nestanovanjske kmetijske stavbe za potrebe čebelarstva,
objekti za dopolnilne dejavnosti kmetij, |
·
parkirišča za potrebe EUP, |
·
zelenice in druge urejene zelene površine, |
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
ograje in podporni zidovi, |
·
male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F), |
·
samostojna parkirišča, |
·
zakloni, zakloniki, |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas prireditve ali med
sezono pod pogoji kot jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje
graditve objektov, |
·
čebelnjaki, |
·
pomožni kmetijsko - gozdarski objekti. |
2. PIP glede lege objektov |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.7 |
3. PIP glede velikosti |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
maksimalni faktor zazidanosti v okviru parcele, namenjene gradnji je
0,4, minimalni delež zelenih površin v okviru parcele je 30% |
3.2. Velikost objektov: C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D1.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
148.
člen |
Območja podEUP z oznakami AP7/1, AP7/2, AP7/3 |
(A) Namenska raba: PC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8, CR12, CR15,
CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54. |
|
149.
člen |
Območja podEUP z oznakami AP7/4, AP7/5, AP7/6 |
(A) Namenska raba: K2, G, VC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območji podEUP z oznakama AŽ77/3, in AŽ77/5. |
|
III/4.2.5. Ravne |
|
150.
člen |
Območje EUP z oznako RV1 |
(A) Namenska raba: SSc |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.2, dovoljeno je tudi občasno bivanje do
dveh stanovanj na stavbo |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.3 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.4, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.1 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.1 Parcelacija: E2.1, E2.2,
E2.3.1-E2.3.5 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
151.
člen |
Območje EUP z oznako RV2 |
(A) Namenska raba: SKk |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.4, dovoljeno je tudi občasno bivanje do
dveh stanovanj na stavbo |
2. PIP glede lege objektov |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.2 |
3. PIP glede velikosti |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.1, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.5 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
152.
člen |
Območje EUP z oznako RV4 |
(A) Namenska raba: Ah |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.5 |
2. PIP glede lege objektov |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.7 |
3. PIP glede velikosti |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.2, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.3 |
4. PIP glede oblikovanja |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.3 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
153.
člen |
Območje EUP z oznako RV5 |
(A) Namenska raba: As |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.2, dovoljeno je tudi občasno bivanje do
dveh stanovanj na stavbo |
2. PIP glede lege objektov |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7 |
3. PIP glede velikosti |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2 |
4. PIP glede oblikovanja |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
154.
člen |
Območje podEUP z oznako RV6/1 |
(A) Namenska raba: PC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8, CR12, CR15,
CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54. |
|
155.
člen |
Območji podEUP z oznakama RV6/2, RV6/3 |
(A) Namenska raba: K2, G, VC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območji podEUP z oznakama AŽ77/3 in AŽ77/5. |
|
155.a
člen |
Območja podEUP z oznakami RV6/4, RV6/5 in RV6/6 |
(A) Namenska raba: K2 |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A4.1, A5.1, A5.5, |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, pomožni
kmetijsko – gozdarski objekti (ki so stavbe), majhne stavbe in majhne
stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave morajo biti od meje sosednjih
zemljišč oddaljeni najmanj 1,50 m, razen, če določila pod šifro B1 ne
določajo drugače; manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna overjena
soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: / |
3.2. Velikost objektov: / |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: / |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10,
D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: / |
5.2. Parcelacija: / |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: za objekte in območja, kjer se zadržujejo ljudje je potrebno
praviloma zagotoviti ukrepe za ustrezno intervencijo, zagotoviti je
potrebno parkirna mesta s skladu z določili F2.2, investitor lahko
parkirna mesta zagotovi tudi izven parcele, namenjene gradnji, na drugih
ustreznih površinah, pod pogojem, da je omogočena njihova trajna uporaba
- dokazila pa morajo biti priložena projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.2 oziroma F4.1.3 ter F4.1.4, če v objektu
nastajajo odpadne komunalne oziroma industrijske vode, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: / |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
9. PIP glede zagotavljanja nadomestnih
kmetijskih zemljišč: |
9.1. Območja so namenjena vzpostavitvi nadomestnih
kmetijskih zemljišč. Če se nadomestna kmetijska zemljišča v podEUP
RV6/4, RV6/5 in RV6/6 vzpostavljajo na zemljiščih, ki so po dejanski
rabi gozd, je treba v skladu z zakonom, ki ureja gozd, pridobiti odločbo
o krčitvi gozda v kmetijske namene ter izvesti predhodni posek gozda,
odvoz lesa ter pripraviti zemljišče v skladu s pedološkim elaboratom
»Pedološki elaborat nadomestnih kmetijskih zemljišč v Občini Cerklje
investitorja Metoda Dobravec«, ki ga je v februarju 2022 izdelal dr.
Tomaž Kralj. |
9.2. Če vzpostavitev nadomestnih kmetijskih
zemljišč v podEUP RV6/4, RV6/5 in RV6/6 predstavlja zahtevno
agromelioracijo v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, je
treba pridobiti odločbo o uvedbi zahtevne agromelioracije. |
9.3. Če vzpostavitev nadomestnih kmetijskih
zemljišč v podEUP RV6/4, RV6/5 in RV6/6 predstavlja nezahtevno
agromelioracijo v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, je
treba pripraviti načrt agromelioracijskih del s popisom del, ki ga
izdela javna služba kmetijskega svetovanja, iz katerega so razvidne: |
·
katastrske občine in parcelne številke nezahtevne
agromelioracije in |
·
predvidena agromelioracijska dela, njihova količina in
lokacija. |
9.4. Za načrt agromelioracijskih del je treba
pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. |
9.5. Če se bo nezahtevna agromelioracija izvedla na
območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih, je treba pred
pričetkom izvedbe nezahtevne agromelioracije pridobiti ustrezna soglasja
ali dovoljenja pristojnih organov. |
|
III/4.2.6. Sidraž |
|
156.
člen |
Območje EUP z oznako SŽ1 |
(A) Namenska raba: SKs |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3, dovoljeno je tudi občasno bivanje do
dveh stanovanj na stavbo |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.2 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.1, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.5 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
157.
člen |
Območja EUP z oznakami SŽ2, SŽ3 in SŽ6 |
(A) Namenska raba: SKk |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.4 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
SŽ2, SŽ3: B1, B2.2, |
·
SŽ6: B1, B2.8 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.3, C1.9 |
3.2. Velikost objektov:
|
·
SŽ2, SŽ3: C2.1, C2.5, |
·
SŽ6: C2.2, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov:
|
·
SŽ2, SŽ3: D1.1, D1.5, |
·
SŽ6: D1.2, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
158.
člen |
Območje EUP z oznako SŽ4 |
(A) Namenska raba: Ah |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.5 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.2,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.3 |
4. PIP glede oblikovanja |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.3 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2,
praviloma določena z mejo stavbnega zemljišča |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
159.
člen |
Območji podEUP z oznakama SŽ5/1, SŽ5/2 |
(A) Namenska raba: PC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8, CR12, CR15,
CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54. |
|
160.
člen |
Območji podEUP z oznakama SŽ5/3, SŽ5/4 |
(A) Namenska raba: K2, G, VC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območji podEUP z oznakama AŽ77/3 in AŽ77/5. |
|
III/4.2.7. Stiška vas |
|
161.
člen |
Območja EUP z oznakami SV1, SV3, SV6 |
(A) Namenska raba: SKs |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3, dovoljeno je tudi občasno bivanje do
dveh stanovanj na stavbo |
2. PIP glede lege objektov |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.2,
ne glede na določila šifre B2.2 za posege na zemljišču s parc. št.
846/2, k.o. Šenturška Gora (SV1) ne velja omejitev, da mora biti daljša
stranica stavbe na terenu v naklonu postavljena vzporedno s plastnicami |
3. PIP glede velikosti |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3,
C1.9, ne glede na določila šifre C1.3 je za posege na zemljišču s
parc. št. 846/2, k.o. Šenturška Gora (SV1) maksimalni faktor zazidanosti
v okviru parcele, namenjene gradnji 0,25 |
3.2. Velikost objektov: C2.1, C2.5, C2.1,
C2.5, ne glede na določila pod šiframa C2.1 in C2.5 je za posege na
zemljišču s parc. št. 846/2, k.o. Šenturška Gora (SV1) potrebno
upoštevati naslednja določila glede velikosti objektov: |
·
razmerje stranic tlorisa stavbe je lahko od 1:1 do bolj
podolgovatih oblik; tloris je lahko tudi sestavljen, |
·
višinski gabarit stavb pa ne sme presegati 9 m nad koto
urejenega terena. |
4. PIP glede oblikovanja |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, D1.5, ne
glede na določila pod šiframa D1.1 in D1.5 je za posege na zemljišču s
parc. št. 846/2, k.o. Šenturška Gora (SV1) potrebno upoštevati naslednja
določila glede oblikovanja objektov: |
·
strehe stavb lahko sestavljene, ravne ali v naklonu,
poljubne oblike in obdelave, nakloni strešin na isti stavbi so lahko
različni, |
·
uporaba materialov, način gradnje in izbor barv morata
upoštevati lokalne značilnosti; barve, ki so v prostoru izrazito moteče
in neavtohtone (npr. citronske in druge živo rumene, vijolične, živo
zelene, živo, temno in turkizno modre ipd.), niso dovoljene; barva
fasade mora biti določena v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja, |
·
klimatske naprave, satelitske antene in podobne elemente
je treba na fasade umeščati diskretno, |
·
dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic
in sončnih sprejemnikov. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.5 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
162.
člen |
Območje EUP z oznako SV2 |
(A) Namenska raba: CDv |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območje EUP z oznako AŽ60. |
|
163.
člen |
Območje EUP z oznako SV4, SV5, SV12 |
(A) Namenska raba: SSc |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.2, dovoljeno je tudi občasno bivanje do
dveh stanovanj na stavbo; |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.4,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.1 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.5 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
164.
člen |
Območje EUP z oznako SV7 |
(A) Namenska raba: CDb |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter |
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
gostinstvo, trgovina, poslovne dejavnosti, javna uprava,
prirejanje iger na srečo, športnorekreacijske dejavnosti, dejavnost
članskih organizacij, |
(b) vrste objektov glede na namen: |
·
gostinske stavbe, poslovne in upravne stavbe, trgovske
stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, razen nakupovalni centri,
trgovski centri, veleblagovnice, sejemske dvorane, razstavišča,
bencinski servisi in avtopralnice, stavbe za kulturo in razvedrilo,
stavbe za šport, |
·
stavbe žičniških naprav, |
·
garaže in parkirišča, |
·
večnamenske stavbe, |
·
objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, |
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
ograje in podporni zidovi, |
·
male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F), |
·
samostojna parkirišča, |
·
športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje in
druga motorna vozila, |
·
zakloni, zakloniki, |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas prireditve ali med
sezono pod pogoji kot jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje
graditve objektov. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.5 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.5,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.7 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.7 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.8, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4. Območje EUP se sicer v delu prekriva z območjem
varovalnega gozda, določenega s predpisom o varovalnih gozdovih in
gozdovih s posebnim namenom, vendar je pristojni zavod za gozdove na
osnovi predpisa o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom
ugotovil (dopis ZGS OE Kranj, št. 281-8/05 z dne 24. 5. 2013), da je
prej opisano prekrivanje posledica razhajanj med zemljiškim katastrom,
dejanskim položajem in rabo lokacije, zato je na tem območju poseganje v
prostor v skladu z ostalimi PIP dovoljeno, pri čemer je zanj potrebno
pridobiti pogoje pristojnega zavoda za gozdove in dovoljenje pristojnega
ministrstva. Določbo te alineje je potrebno upoštevati v obdobju, ko se
to območje prekriva z območjem varovalnega gozda, določenega s predpisi. |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
165.
člen |
Območji EUP z oznakama SV8, SV9 |
(A) Namenska raba: Am |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
- SV8: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.3, |
- SV9: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.3; |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.7 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.3, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.1, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji:
|
·
SV8: E1.1, E1.2, |
·
SV9: E1.1, E1.2, praviloma določena z mejo
stavbnega zemljišča. |
5.2. Parcelacija:
|
·
SV8: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4, |
·
SV9: E2.1, E2.2. |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
166.
člen |
Območja EUP z oznakami SV10, SV11, SV13, SV16,
SV17, SV18 |
(A) Namenska raba: Ah |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.5 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.7 |
3. PIP glede velikosti |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.2, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.3 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.3 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2, praviloma določena z mejo stavbnega zemljišča |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
167.
člen |
Območje EUP z oznako SV14 |
(A) Namenska raba: SP |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.5 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.2 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.2, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.3 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.3 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.5 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
168.
člen |
Območje EUP z oznako SV15 |
(A) Namenska raba: E |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.19 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.6 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
zazidanost se določi v skladu z normativi in standardi |
3.2. Velikost objektov: C2.6 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.8, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: v primeru, da v objektih nastajajo komunalne in
industrijske odpadne vode je treba upoštevati določila pod šiframi
F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4. Območje EUP se sicer v delu prekriva z območjem
varovalnega gozda, določenega s predpisom o varovalnih gozdovih in
gozdovih s posebnim namenom, vendar je pristojni zavod za gozdove na
osnovi predpisa o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom
ugotovil (dopis ZGS OE Kranj, št. 281-8/05 z dne 24. 5. 2013), da je
prej opisano prekrivanje posledica razhajanj med zemljiškim katastrom,
dejanskim položajem in rabo lokacij, zato je na tem območju poseganje v
prostor v skladu z ostalimi PIP dovoljeno, pri čemer je potrebno
umestitev posegov v prostor določiti v sodelovanju s pristojnim zavodom
za gozdove ter zanje pridobiti pogoje pristojnega zavoda za gozdove in
dovoljenje pristojnega ministrstva. Določbo te alineje je potrebno
upoštevati v obdobju, ko se to območje prekriva z območjem varovalnega
gozda, določenega s predpisi. |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
169.
člen |
Območja EUP z oznakami SV19, SV20, SV21 |
(A) Namenska raba: O |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območje EUP z oznako AŽ31. Poleg s šifro A3.20
določenih dovoljenih posegov v prostor je na območju EUP z oznako SV19
od vrst dejavnosti dovoljena tudi oskrba z energijo, od vrst objektov
glede na namen pa tudi hidroelektrarne. |
|
170.
člen |
Območje EUP z oznako SV22 |
(A) Namenska raba: O |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP z oznakami AŽ29, AŽ33, AŽ52, AŽ68, AŽ71, AŽ72,
AŽ73, AŽ74, AŽ75, AŽ76. |
|
171.
člen |
Območja podEUP z oznakami SV23/1, SV23/2, SV24/1 |
(A) Namenska raba: PC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8, CR12, CR15,
CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54. Poleg s šiframi A1.1, A1.2,
A1.3, A2.1, A2.2 in A3.13 določenih dovoljenih posegov v
prostor so na območju podEUP z oznako SV24/1 dovoljene še
rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve obstoječih žičniških naprav,
zamenjave žičniških naprav in njihovih delov ter gradnje novih žičniških
naprav. |
|
172.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami SV23/3,
SV23/4, SV23/5, SV25 |
(A) Namenska raba: K2, G, VC, OO |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območji podEUP z oznakama AŽ77/3 in AŽ77/5, razen za
območje podEUP z oznako SV23/3, kjer veljajo enaki kot za območja podEUP
z oznakami AŽ77/2, AŽ77/4 in AŽ77/7. |
|
173.
člen |
Območji podEUP z oznakama SV24/2, SV24/3 |
(A) Namenska raba: K2, G, VC, OO |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območje podEUP z oznako AŽ78/4. |
|
174.
člen |
Območja podEUP z oznakami SV24/4, SV24/5,
SV24/6, SV24/7: |
(A) Namenska raba: G |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja podEUP z oznakami AŽ78/6, AŽ78/7, AŽ78/8, AŽ78/9,
AŽ78/10 in AŽ78/11, na območju podEUP z oznako SV24/7 pa so dopustne
tudi gradnje žičniških naprav, vendar na območje podEUP ni dovoljeno
umestiti podpornih stebrov žičniških naprav. Za umestitev žičniške
naprave je potrebno pridobiti pogoje pristojnega zavoda za gozdove in
dovoljenje pristojnega ministrstva. |
|
III/4.2.8. Sveti Lenart |
|
175.
člen |
Območja EUP z oznakami SL1, SL2 in SL8 |
(A) Namenska raba: SKs |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
SL1, SL2: B1, B2.2, |
·
SL8: B1, B2.3, vendar za območje ne velja omejitev,
da mora biti daljša stranica stavbe na terenu v naklonu |
·
postavljena vzporedno s plastnicami.
|
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
|
·
SL1, SL2: C1.3, C1.9, |
·
SL8: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,40, C1.9. |
3.2. Velikost objektov:
|
·
SL1, SL2: C2.1, C2.5, |
·
SL8: tlorisni gabarit stavb mora biti podolgovat,
tloris je lahko lomljen; za velikost objektov je treba upoštevati še
določila pod šifro C2.2, od druge alineje naprej ali določila pod
šifro C2.5. |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov:
|
·
SL1, SL2: D1.1, D1.5, |
·
SL8: D1.2, D1.5. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine:
G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
176.
člen |
Območje EUP z oznako SL3 |
(A) Namenska raba: SKs
|
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območje EUP z oznako SŽ1. |
|
177.
člen |
Območje EUP z oznako SL4 |
(A) Namenska raba: CDv |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.3, A3.8 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.6 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.7 |
3.2. Velikost objektov: C2.6 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
178.
člen |
Območje EUP z oznako SL5 |
(A) Namenska raba: Am |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A3.3, dovoljeno je tudi občasno bivanje do dveh
stanovanj na stavbo; |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.7 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.3, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.1, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2, praviloma določena z mejo stavbnega zemljišča |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
179.
člen |
Območje EUP z oznako SL6 |
(A) Namenska raba: Ah |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območje EUP z oznako SŽ4. |
|
180.
člen |
Območje podEUP z oznako SL7/1 |
(A) Namenska raba: PC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8, CR12, CR15,
CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54. |
|
181.
člen |
Območji podEUP z oznakama SL7/2, SL7/3 |
(A) Namenska raba: K2, G, VC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območji podEUP z oznakama AŽ77/3 in AŽ77/5. |
|
III/4.2.9. Šenturška Gora |
|
182.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami ŠU1/1,
ŠU2, ŠU3 |
(A) Namenska raba: SKs |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3, dovoljeno je tudi občasno bivanje do
dveh stanovanj na stavbo; |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
ŠU1/1: B1, B2.2, |
·
ŠU2, ŠU3: B1, B2.3. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.3, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.1, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2,
E2.3.1-E2.3.5 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
183.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami ŠU1/2,
ŠU4/1, ŠU7, ŠU13 |
(A) Namenska raba: SSc |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
·
ŠU1/2, ŠU4/1: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.2,
dovoljeno je tudi občasno bivanje do dveh stanovanj na stavbo, |
·
ŠU7, ŠU13: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.2,
dovoljeno je tudi občasno bivanje do dveh stanovanj na stavbo. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.4,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.1 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.5 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5, za potrebe napajanja novih porabnikov na območju
podEUP ŠU4/1 je treba zgraditi nov NN kabelski izvod ustreznega preseka
iz transformatorske postaje TP 1147 Šenturška Gora vikendi. |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
184.
člen |
Območje podEUP z oznako ŠU4/2 |
(A) Namenska raba: E |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območje EUP z oznako SV15. |
|
185.
člen |
Območji EUP z oznakama ŠU5, ŠU12 |
(A) Namenska raba: SKs |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3; |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
ŠU5: B1, B2.2, |
·
ŠU12: B1, B2.3. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.3, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.1, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
186.
člen |
Območja EUP z oznakami ŠU6, ŠU8, ŠU9 |
(A) Namenska raba: Ah |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
·
ŠU6: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.5, |
·
ŠU8, ŠU9: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.5. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.7 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.2, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.3 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.3 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji:
|
·
ŠU6: E1.1, E1.2, |
·
ŠU8, ŠU9: E1.1, E1.2, praviloma določena z mejo
stavbnega zemljišča. |
5.2. Parcelacija: |
·
ŠU6: E2.1, E2.2, E2.3.5, |
·
ŠU8, ŠU9: E2.1, E2.2. |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
187.
člen |
Območje EUP z oznako ŠU10 |
(A) Namenska raba: Am |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.7 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.3, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.1, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2,
E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
188.
člen |
Območje EUP z oznako ŠU14 |
(A) Namenska raba: CDv |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območje EUP z oznako AŽ60. |
|
189.
člen |
Območje EUP z oznako ŠU11 |
(A) Namenska raba: SSc |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A3.2 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B2.3 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.4, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.1 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
190.
člen |
Območji EUP z oznakama ŠU15 |
(A) Namenska raba: CDb |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A.1.1,
A.1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.10, poleg posegov, dovoljenih v skladu s
šifro A3.10, je na parceli št. 332/5, k.o. Šenturška Gora od vrst
dejavnosti dovoljeno tudi bivanje (eno stanovanje na stavbo), od vrst
objektov glede na namen pa tudi stanovanjska stavba, pod pogojem, da je
del stavbe namenjen dejavnostim kot so opredeljene pod šifro A3.10 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.8,
prometno zasnovo, razporeditev objektov, njihovo velikost in
oblikovanje ter pripadajoče krajinske ureditve je potrebno načrtovati za
celotno območje EUP naenkrat, pri čemer je potrebno upoštevati lego
območja v prostoru, vedutno izpostavljenost, merilo okolice, značilnosti
okoliške pozidave ipd.; obrazložitev upoštevanja zahtev iz te alinjeje
je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.5,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10,
D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja:F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4, ogrevanje na kurilno olje ni dovoljeno |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
191.
člen |
Območje EUP z oznako ŠU16 |
(A) Namenska raba: BT |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A.1.1,
A.1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter |
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
gostinstvo, poslovne dejavnosti, izobraževanje, zdravstvo
in socialno varstvo, kulturne in razvedrilne dejavnosti, prirejanje iger
na srečo, dejavnost igralnic, športnorekreacijske dejavnosti, bivanje,
dejavnost članskih organizacij in gospodinjstev, |
·
trgovina za prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov, medu
in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev, gob in gozdnih
sortimentov ipd., |
·
dopolnilne dejavnosti kmetij, |
(b) vrste objektov glede na namen: |
·
gostinske, poslovne stavbe, trgovske stavbe in stavbe za
storitvene dejavnosti, razen sejemske dvorane, razstavišča in bencinski
servisi, stavbe za kulturo in razvedrilo, stanovanjske stavbe,
nestanovanjske kmetijske stavbe, objekti za dopolnilne dejavnosti
kmetij, stavbe za šport, |
·
garažne stavbe in parkirišča, |
·
večnamenske stavbe, |
·
igrišča za športe na prostem, bazenska kopališča na
prostem, otroška in druga javna igrišča, vrtovi, parki, trgi, zelenice
in druge urejene zelene površine, |
·
bazeni in bajerji, |
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe
pozidave, bazeni za kopanje, okrasni bazeni in grajeni ribniki, |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
ograje in podporni zidovi, |
·
male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F), |
·
samostojna parkirišča, |
·
športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje in
druga motorna vozila, |
·
zakloni, zakloniki, |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas prireditve ali med
sezono pod pogoji kot jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje
graditve objektov, |
·
pomožni kmetijsko - gozdarski objekti,
|
·
objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnosti. |
(d) Poleg PIP iz te točke je treba upoštevati tudi
Strokovne podlage za območji EUP z oznakama AŽ66 (poseg pod zap. št.
158) in ŠU16 (poseg pod zap. št. 186), ki jo je v februarju 2014
izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o., Domžale pod št. proj.
5/2014 (v nadaljnjem besedilu: Strokovna podlaga za EUP z oznako ŠU16)
in v maju 2018 dopolnila. Ta območje EUP z oznako ŠU16 deli na več
območij za gradnjo stavb in ureditev športno rekreacijskih površin z
oznakami od A do C ter javnih površin. Na območja z oznako A naj se
prednostno umešča stavbe namenjene gostinstvu, poslovnim, kulturnim,
razvedrilnim in športnorekreacijskim dejavnostim, trgovini, dopolnilnim
dejavnostim kmetij itd. na območja z oznako B in C pa prednostno
apartmajske stavbe in stavbe namenjene bivanju. |
(e) Strokovna podlaga za EUP z oznako ŠU16 je na
vpogled na oddelku pristojne občinske službe za prostor. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
(1) Okvirna lega objektov je razvidna Strokovne
podlage za EUP z oznako ŠU16. |
(2) Območje EUP je okvirno razdeljeno na območja za
gradnjo stavb in ureditev športno rekreacijskih površin z oznakami od A
do C in gradnjo javnih površin. Na območju A se določa možnost ureditve
športnih igrišč. |
(3) Znotraj okvirno načrtovanih parcel, namenjenih
gradnji stavb (označenih s črko in zaporedno številko) so določeni
naslednji okvirni maksimalni tlorisni gabariti stavb: |
·
A1 10,5 m x 15,0 m, |
·
A2, A3 in A4 6,0 m x 9,0 m, |
·
A5 3,0 m x 3,0 m, |
·
A3 9,0 m x 18 m, |
·
od B1 do B4 6,0 m x 12,0 m, |
·
od B5 do B13 6,0 m x 9,0 m, |
·
B14 9,4 m x 10,0 m + 1 m x 5 m. |
(4) Na območju z oznako C je treba upoštevati
določila pod šiframa B1 in B2.3. |
(5) Okvirno načrtovane parcele, namenjene gradnji
je dovoljeno tudi združevati, deliti in kako drugače ustrezno
prilagajati pod pogojem, da se zagotovi ustrezne nadomestne dovoze,
koridorje infrastrukturnih omrežij ter površine pripadajočih
infrastrukturnih objektov. |
(6) Nezahtevni in enostavni objekti (razen izjeme
določene pod šifro B1) morajo biti od meja sosednjih zemljišč oddaljeni
najmanj 1,5 metra. Manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna
overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč. |
(7) Stavbe morajo biti skrite v zelenju. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: določena je
z ostalimi PIP določenimi za območje EUP, razen za območje z oznako C,
kjer je maksimalni faktor zazidanosti v okviru parcele, namenjene
gradnji 0,35 |
3.2. Velikost objektov: pogoji glede
tlorisnih zasnov in gabaritov so določeni v prejšnji točki; višinski
gabariti stavbe A1 so dovoljeni do (K) + P + 1 + M (kota pritličja je
lahko največ 0,3 m nad urejenim terenom, višina kolenčnega zidu pa je
lahko največ 0,3 m), stavb od A2 do A4 in od B1 do B14 do (K) + P + M
oziroma P (delno vkopano) + 1 + M, stavba A5 pa je pritlična; na območju
z oznako C je treba upoštevati določila pod šifro C2.2 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, smer
slemena stavbe B14 je razvidna Strokovne podlage za EUP z oznako ŠU16,
streha stavbe A5 pa je lahko tudi ravna ali v minimalnem naklonu; na
območju z oznako C je treba upoštevati določila pod šifro D1.2 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10,
D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: glej točko
5.2 tega člena |
5.2. Parcelacija: okvirna parcelacija je razvidna
Strokovne podlage za EUP z oznako ŠU16 |
5.3. Etapnost izvedbe: Načrtovane ureditve na
območju EUP in pripadajočih površinah se lahko izvaja v več etapah, ki
so medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka parcela,
namenjena gradnji lahko predstavlja svojo etapo. Možna je izvedba le
dela etape, ki predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake etape,
oziroma, v kolikor je to za koncept urejanja nujno tudi predhodno, je
treba izvesti pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih
kapacitetah. Pri izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne
ukrepe za varstvo delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape se
opredeli v projektni dokumentaciji. |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja:F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: |
·
Okvirno prometno urejanje je razvidno iz Strokovne podlage
za EUP z oznako ŠU16. Območje EUP ŠU16 se prometno navezuje na lokalno
cesto Grad – Šenturška Gora – Sidraž preko obstoječega priključka. Pri
urejanju območje je treba omogočiti nemoteno dostopanje do sosednjih
območij. |
·
Potek omrežij gospodarske infrastrukture mora biti
medsebojno usklajen. Praviloma naj se jih združuje v skupne koridorje.
|
·
Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno
omrežje, ki mora zagotoviti zadostno požarno vodo oziroma v območjih, ki
ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode, urediti ustrezne požarne
bazene ali zagotoviti dostop k površinskim vodotokom pod pogoji, ki jih
določi pristojni organ. |
·
Nizko in srednje napetostno elektro omrežje, omrežje javne
razsvetljave ter komunikacijska omrežja je treba zgraditi v podzemni in
kabelski izvedbi. Na območjih, kjer se načrtuje gradnja novih objektov
in na območjih, kjer je napetost nezadostna, je potrebno izvesti
ojačitve obstoječega omrežja oz. zagotoviti lokacije za nove
transformatorske postaje in trase za priključne srednjenapetostne vode.
Tip in obliko svetilk javne razsvetljave je treba prilagoditi kulturnemu
izročilu. |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: / |
7.2. Ohranjanje narave: / |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4, ogrevanje na kurilno olje ni dovoljeno |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
9. Dovoljena odstopanja |
(1) Pri realizaciji območja EUP so dovoljena
odstopanja od rešitev, določenih s tem členom ter Strokovno podlago za
EUP z oznako ŠU16, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju
geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične
rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali
okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati
prostorski in okoljski pogoji in z njimi soglašajo pristojni
upravljavci. |
(2) Dovoljena so tudi odstopanja od podatkov,
prikazanih v Strokovni podlagi za EUP z oznako ŠU16, ki so posledica
natančnejše stopnje obdelave projektov. |
|
192.
člen |
Območje EUP z oznako ŠU17 |
(A) Namenska raba: SP |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.5; |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,45,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov:
|
·
tlorisna zasnova mora biti podolžna,
|
·
dovoljuje se višinski gabarit do (K) + P + M (oziroma (P
(delno vkopano) + 1 + M), pri čemer višina kapne lege ne sme presegati
višine 5,4 m nad terenom. |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.3, pri čemer
je naklon streh dovoljen v razponu med 20 in 45º, strehe pa so lahko
tudi rjave ali opečne barve |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
193.
člen |
Območje EUP z oznako ŠU18 |
(A) Namenska raba: CDd |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.9, poleg posegov dovoljenih v skladu s
šifro A3.9 je na območju EUP od vrst dejavnosti dovoljeno še
kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti kmetij, od vrst objektov glede na
namen nestanovanjske kmetijske stavbe in objekti za dopolnilne
dejavnosti kmetij, od vrst nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen pa tudi objekti za rejo živali, pomožni kmetijsko -
gozdarski objekti in objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno
dejavnost. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.5,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.1, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
194.
člen |
Območji podEUP z oznakama ŠU19/1, ŠU19/2 |
(A) Namenska raba: PC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8, CR12, CR15,
CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54. |
|
195.
člen |
Območje podEUP z oznako ŠU19/5 |
(A) Namenska raba: O |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP z oznakami AŽ29, AŽ33, AŽ52, AŽ68, AŽ71, AŽ72,
AŽ73, AŽ74 AŽ75, AŽ76. |
|
196.
člen |
Območja podEUP z oznakami ŠU19/3, ŠU19/4 in
ŠU19/6 |
(A) Namenska raba: K2, G, VC, A |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
(a) območja kmetijskih zemljišč (K2): A1.1,
A1.2, A1.3, A4.1, A5.1, A5.5 ter urejanje tekaških stez, kot to
dopuščajo ekološki, varstveni, krajinski ipd. pogoji, na območju podEUP
z oznako ŠU19/6 pa je v okviru ureditve dostopa do kmetijskih zemljišč,
dopustno urediti tudi dostop do območja podEUP z oznako ŠU4/1, |
(b) gozdna zemljišča (G): A1.1, A1.2, A1.3,
A4.1, A5.2, A5.5 ter urejanje tekaških stez, kot to dopuščajo
ekološki, varstveni, krajinski ipd. pogoji, |
(c) celinske vode (VC): A1.1, A1.2, A1.3, A4.1,
A5.3 ter urejanje tekaških stez, kot to dopuščajo ekološki,
varstveni, krajinski ipd. pogoji, |
(d) na zemljišču s parc. št. 131/2, k.o. Šenturška
gora (z določeno namensko rabo A) je poleg posegov (in pogojev) pod
šiframi A1.1, A1.2, A1.3 dopustno pridobiti upravno dovoljenje za
gradnjo za že zgrajeno stavbo s teraso: |
·
v stavbi je od vrst dejavnosti dovoljeno bivanje,
oddajanje apartmajev gostom in kmetijstvo (vrsta objekta glede na namen
se določi glede na pretežni namen uporabe), |
·
maksimalne tlorisne dimenzije stavbe (brez terase) so: 7,8
m x 8,6 m (osnovni tlorisni gabarit) + 7,2 m x 2,7 m (aneks), |
·
višinski gabarit stavbe je lahko do (K) + P + M, |
·
nad osnovnim tlorisnim gabaritom je streha dvokapna -
naklon strehe je dovoljen v razponu med 35° do 45°; nad aneksom se
streha zalomi v naklonu med 12° in 20°, |
·
za odpiranje strešin, oblikovanje, uporabo materialov ter
umeščanje drugih elementov na stavbo je treba upoštevati določila pod
šifro D1.1. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
B1, pomožni kmetijsko–gozdarski objekti (ki so
stavbe), majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe
pozidave morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,50
m, razen, če določila pod šifro B1 ne določajo drugače; manjši
odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna overjena soglasja) lastnikov
sosednjih zemljišč, |
·
za stavbo s pripadajočimi objekti na zemljišču s parc. št.
131/2, k.o. Šenturška gora ni treba upoštevati določil prejšnje alineje
– glej točko 1.1./d. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: / |
3.2. Velikost objektov: za stavbo s
pripadajočimi objekti na zemljišču s parc. št. 131/2, k.o. Šenturška
gora - glej točko 1.1./d |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: za stavbo s
pripadajočimi objekti na zemljišču s parc. št. 131/2, k.o. Šenturška
gora glej točko 1.1./d |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, v okviru ureditve dostopa do
kmetijskih zemljišč in dostopa do območja podEUP z oznako ŠU4/1 na
območju podEUP z oznako ŠU19/6 se priporoča, da se obstoječa sadna
drevesa v največji možni meri ohrani. Če pa to ni mogoče, naj se jih
nadomesti z novimi v bližnji okolici. Dostopno pot je treba urediti v
makadamski izvedbi. |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: / |
5.2. Parcelacija: / |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1,
razen za stavbo s pripadajočimi objekti na zemljišču s parc. št. 131/2,
k.o. Šenturška gora, za katero obsega minimalna komunalna opremljenost:
dostop, oskrbo z električno energijo, oskrbo s pitno vodo in urejeno
odvajanje odpadnih voda, določilo ne velja za nezahtevne, enostavne ter
druge objekte, ki ne potrebujejo komunalnih priključkov, F1.3, F1.4, |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: za objekte in območja, kjer se zadržujejo ljudje je potrebno
praviloma zagotoviti ukrepe za ustrezno intervencijo |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.2, F4.1.3 ter F4.1.4, če v objektu
nastajajo odpadne komunalne oziroma industrijske vode, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3,
ogrevanje na kurilno olje je prepovedano, |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
196.a
člen |
Območje EUP z oznako ŠU20 |
(A) Namenska raba: BC |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter: |
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
športnorekreacijske dejavnosti, gostinstvo, izobraževanje,
zdravstvo in socialno varstvo, dejavnost članskih organizacij, |
(b) vrste objektov glede na namen:
|
·
stavbe za šport, gostinske stavbe, |
·
garaže in parkirišča, |
·
večnamenske stavbe, |
·
igrišča za športe na prostem, bazenska kopališča na
prostem, otroška in druga javna igrišča, zelenice in druge urejene
zelene površine |
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe
pozidave, bazeni za kopanje, |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
ograje in podporni zidovi, |
·
male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F), |
·
samostojna parkirišča, |
·
športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje in
druga motorna vozila, |
·
zakloni, zakloniki, |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas prireditve ali med
sezono pod pogoji kot jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje
graditve objektov. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.8,
kadar meja s sosednjimi zemljišči sovpada z mejo zazidljivosti so pri
gradnji manj zahtevnih objektov brez soglasja lastnika sosednjega
zemljišča dopustni tudi manjši odmiki, v kolikor niso manjši od 1,5
metra |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni
faktor zazidanosti v okviru parcele, namenjene gradnji je 0,30,
minimalni delež zelenih površin v okviru parcele, namenjene gradnji pa
je 10% |
3.2. Velikost objektov: |
·
Tlorisni gabarit mora biti prilagojen konfiguraciji
terena, velikosti in legi parcele, namenjene gradnji, namembnosti
območja in funkciji stavb. |
·
Dovoljuje se višinski gabarit do (K) + P +1 + M z višino
kolenčnega zidu do 0,6 m. |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2, če se bo prihod v športni center pretežno vršil z
avtobusi ali kombiji za določanje parkirnih mest za dejavnosti
gostinstva, nastanitve in športa ni treba upoštevati normativov pod
šifro F2.2; v takšnem primeru se potrebno število parkirnih mest
smiselno določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5, za potrebe napajanja novih porabnikov na območju
EUP je treba zgraditi nov NN kabelski izvod ustreznega preseka iz
transformatorske postaje TP 1147 Šenturška Gora vikendi |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1«. |
9. PIP glede zagotavljanja nadomestnih
kmetijskih zemljišč: |
9.1. Nadomestna kmetijska zemljišča za predlagani
poseg se bo vzpostavilo v podEUP AŽ77/8 |
9.2. Rodovitni del tal, odstranjen pri gradbenih
posegih v EUP ŠU20, se uporabi za izvedbo zunanje ureditve novo
zgrajenih objektov (npr. brežine, zelenice) v EUP ŠU20
oz. v kolikor bi se izkazali viški
rodovitnega dela tal naj se uporabijo za izboljšanje okoliških
kmetijskih zemljišč (agromelioracijo). Za rodovitni del tal, odstranjen
pri gradbenih posegih v EUP ŠU20, je treba pripraviti elaborat ravnanja
z rodovitnim delom tal, ki ga potrdi strokovnjak kmetijske stroke –
pedolog. |
9.3. Usmeritve za pripravo elaborata ravnanja z
rodovitnim delom tal: |
a) V času odstranjevanja rodovitnega dela tal in v
času navažanja rodovitnega dela tal je treba preprečiti poslabšanje
strukture tal. Vsa dela morajo potekati v času, ko so tla ustrezno suha,
da ne pride do prevelike zbitosti in s tem poslabšanja strukture tal ter
trajne degradacije tal. |
b) Uporabiti je treba ustrezno mehanizacijo, da ne
pride do prevelike zbitosti in s tem poslabšanja strukture tal. |
c) Na območju gradbenih posegov v EUP ŠU20 je treba
rodovitni del tal odstraniti po horizontih oziroma plasteh. Velikost
površine naenkrat odstranjenih plasti je treba omejiti z zmožnostjo
ponovne uporabe oziroma začasnega deponiranja odstranjenih plasti v
ustrezno urejenih začasnih deponijah, ločeno po plasteh, da se ohranita
rodovitnost in količina prsti. |
č) Odstranjeni rodovitni del tal je treba čim prej
navoziti na lokacije predvidene agromelioracije. |
d) Vsa dela, vezana na odstranitev, skladiščenje in
navažanje rodovitnega dela tal, morajo potekati pod nadzorom
strokovnjaka kmetijske stroke – pedologa. |
9.4. Pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja za
gradnjo objektov v EUP ŠU20 so: |
·
pravnomočna odločba o krčitvi gozda v kmetijske namene za
dele parc. št. 1139/1, 1157/26, 519/3, in 519/4, vse k.o.
2079-Šenturška Gora, če se v podEUP AŽ77/8
nadomestna kmetijska zemljišča vzpostavljajo na zemljiščih, ki so po
dejanski rabi gozd; |
·
uskladitev bonitetnih točk v uradnih evidencah GURS za
območja nadomeščanja kmetijskih zemljišč (za zemljišča parc.št. 1139/1,
1157/26, 519/3, in 519/4, vse k.o. 2079-Šenturška Gora) kot jih na novo
določa »Pedološki elaborat nadomestnih kmetijskih zemljišč v Občini
Cerklje investitorja Lidije Jagodic«, ki ga je v februarju 2022 izdelal
dr. Tomaž Kralj; |
·
potrdilo strokovnjaka kmetijske stroke – pedologa, da so v
podEUP AŽ77/8 vzpostavljena nadomestna kmetijska zemljišča, ki so po
površini in kvaliteti primerljiva z zemljišči na območju gradbenih
posegov v EUP ŠU20. |
|
III/4.2.10. Štefanja Gora |
|
197.
člen |
Območja EUP z oznakami ŠT1, ŠT2, ŠT4, ŠT16, ŠT17 |
(A) Namenska raba: SKk |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: |
·
ŠT1, ŠT2: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.4,
ne glede na določila šifre A3.4 za manjše proizvodne
dejavnosti ne veljajo omejitve glede dopustnega obsega, od dejavnosti pa
so dovoljene tudi storitve za gozdarstvo, od vrst objektov glede na
namen pa tudi stavbe za shranjevanje mehanizacije za potrebe opravljanja
storitve za gozdarstvo; na parceli št. 347/1, k.o. Štefanja Gora je
potrebno objekt za potrebe opravljanja kmetijsko – gozdarske dejavnosti
zgraditi pred ali sočasno s stanovanjsko stavbo |
·
ŠT4, ŠT16, ŠT17: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.4. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
ŠT1, ŠT2, ŠT4, ŠT17: B1, B2.2, |
·
ŠT16: B1, B2.3 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov:
|
·
ŠT1, ŠT2, ŠT4, ŠT16: C2.1, C2.5, |
·
ŠT17: C2.2, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov:
|
·
ŠT1, ŠT2, ŠT4, ŠT16: D1.1, D1.5, ne glede na
določila pod šiframa D1.1 in D1.5 je na že zgrajeni stavbi na zemljišču
s parc. št. 126/8, k.o. Štefanja Gora dopustna dvokapna streha s
slemenom pravokotnim na daljšo stranico, strešina je lahko lomljena,
strešni naklon je dovoljen v razponu od 35º do 45 º, lomljeni deli pa so
lahko položnejši, |
·
ŠT17: D1.2, D1.5, ne glede na
določila pod šiframa D1.2 in D1.5 je lahko prizidava gospodarskega
poslopja na parceli št. 304/6, k.o. Štefanja Gora prekrita z ravno
streho |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, na parcelah št. 344 in
347/1, k.o. Štefanja Gora se priporoča, da se objekte umesti na način,
da se ohrani čim več obstoječih sadnih dreves, če to ni mogoče, naj se
jih nadomesti z novimi v bližnji okolici |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5, za potrebe napajanja novih porabnikov na
območju EUP ŠT16 je treba zgraditi nov NN kabelski izvod ustreznega
preseka iz obstoječe oziroma nove transformatorske postaje TP 266
Štefanja Gora |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
198.
člen |
Območji EUP z oznakama ŠT3, ŠT12 |
(A) Namenska raba: Am |
(B) PIP:
|
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
·
ŠT3: A1.1, A.1.2, A1.3, A2.1, A3.3, |
·
ŠT12: A1.1, A.1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3,
dovoljeno je tudi občasno bivanje do dveh stanovanj na stavbo. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.1, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
199.
člen |
Območja EUP z oznakami ŠT5, ŠT6, ŠT7, ŠT8, ŠT9 |
(A) Namenska raba: Ah |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
·
ŠT5, ŠT7, ŠT8, ŠT9: A1.1, A.1.2, A1.3, A2.1, A3.5, |
·
ŠT6: A1.1, A.1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.5; |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.2,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.3 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.3 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2,
praviloma določena z mejo stavbnega zemljišča |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
200.
člen |
Območje EUP z oznako ŠT10 |
(A) Namenska raba: CDv |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območje EUP z oznako SL4. |
|
201.
člen |
Območji EUP z oznakama ŠT11, ŠT14 |
(A) Namenska raba: BT |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: |
·
ŠT11: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.13, |
·
ŠT14: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.13, poleg
posegov dovoljenih v skladu s šifro A3.13 so na območju EUP od vrst
dopustnih dejavnosti dovoljene tudi dopolnilne dejavnosti kmetij, od
vrst objektov glede na namen pa tudi objekti za dopolnilne dejavnosti
kmetij. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
ŠT11: B1, B2.5, |
·
ŠT14: B1, B2.2. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni
faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,40, minimalni delež
zelenih površin v okviru parcele, namenjene gradnji je 20 % |
3.2. Velikost objektov: C2.1, lahko tudi
C2.8 pod pogojem, da je maksimalni višinski gabarit do (K) + P + 1 +
(M) |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, lahko tudi
D1.8, pri čemer se je treba z obliko strehe in izborom materialov
vključiti v krajinski okvir na način, s katerim krajinska podoba ne bo
osiromašena, kar mora biti v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja dokazano s prostorsko presojo relevantnih pogledov
(fotomontaže in podobni prostorski prikazi); upravičenost takšnega
posega je potrebno utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10,
D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja:F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
202.
člen |
Območje EUP z oznako ŠT15 |
(A) Namenska raba: BT |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter razgledni stolp s pripadajočimi objekti. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.8
|
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni
faktor zazidanosti v okviru parcele, namenjene gradnji je 0,40 |
3.2. Velikost objektov: C2.8, višinski
gabarit razglednega stolpa je omejen s 27 m nad koto urejenega terena |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.8, oblikovanje
razglednega stolpa je treba vključiti v krajinski okvir na način, s
katerim krajinska podoba ne bo osiromašena, kar mora biti v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja dokazano s prostorsko presojo
relevantnih pogledov (fotomontaže in podobni prostorski prikazi),
upravičenost takšnega posega je potrebno utemeljiti v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10,
D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1, za
razgledni stolp se minimalna komunalna oskrba določi glede na njegov
namen |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: / |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
oziroma glede na določeno minimalno komunalno oskrbo |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.2, če v objektu nastajajo odpadne
komunalne vode, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 oziroma glede na določeno minimalno komunalno oskrbo |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 oziroma glede na določeno
minimalno komunalno oskrbo |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
203.
člen |
Območje EUP z oznako ŠT18 |
(A) Namenska raba: CDp |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.11 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.8 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.5 |
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.7 –
višina stavb tega tipa je lahko največ 8 metrov nad koto urejenega
terena, če teren ni raven se ta višina meri od aritmetične sredine
najnižje in najvišje točke urejenega terena tik ob stavbi |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.7 –
strehe stavb tega tipa morajo biti ravne in praviloma ozelenjene |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D1.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
204.
člen |
Območje EUP z oznako ŠT20 |
(A) Namenska raba: K2, G, VC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območji podEUP z oznakama AŽ77/3 in AŽ77/5. |
|
205.
člen |
Območji EUP z oznakama ŠT21, ŠT22 |
(A) Namenska raba: K2, G, VC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območje podEUP z oznako AŽ78/4. |
|
205.a
člen |
Območje EUP z oznako ŠT23 |
(A) Namenska raba: ZS |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.14, poleg posegov dovoljenih v skladu s
šifro A3.14 je na območju EUP dovoljen
tudi manjši kamp s pripadajočim upravnim objektom |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.5 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni
faktor zazidanosti EUP je 0,10, |
3.2. Velikost objektov: C2.1, lahko tudi
C2.8; maksimalni višinski gabarit je do (K) + P + (M) |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, lahko tudi
D1.8, pri čemer se je treba z obliko strehe in izborom materialov
vključiti v krajinski okvir na način, s katerim krajinska podoba ne bo
osiromašena, kar mora biti v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja dokazano s prostorsko presojo relevantnih pogledov
(fotomontaže in podobni prostorski prikazi); upravičenost takšnega
posega je potrebno utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10,
D2.11, D2.13, obstoječi krajinski značaj površin naj se ohranja v
največji možni meri. |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2, pripadajoča parkirna mesta kampa je potrebno
zagotoviti vzdolž javne poti proti Spodnji Štefanji vasi ali v Spodnji
Štefanji vasi |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja:F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine:
G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
205.b
člen |
Območje EUP z oznako ŠT24 |
(A) Namenska raba: POm |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območje podEUP z oznako CR18/3, razen za ograjevanje
parcel, za kar je potrebno upoštevati določila pod šifro D2.8.
EUP se nahaja v 2. vodovarstvenem pasu vodovarstvenega območja,
zavarovanim z Odlokom o varstvu virov pitne vode na območju občine
Cerklje na Gorenjskem. V skladu z navedenim predpisom morajo biti
parkirna mesta izvedena s tesnilno oblogo in
urejenim odvodom meteornih voda, hkrati pa morajo zadostiti morebitnim
posebnim pogojem, ki jih glede na poseg določi ustrezni upravni organ
MOP. |
|
205.c
člen |
Območje EUP z oznako ŠT25 |
(A) Namenska raba: IK |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.12 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.8 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,40 |
3.2. Velikost objektov: C2.1 za
enostanovanjske stavbe, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5, za potrebe napajanja novih porabnikov na območju
EUP je treba zgraditi nov NN kabelski izvod ustreznega preseka iz
obstoječe oziroma nove transformatorske postaje TP 266 Štefanja Gora |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
III/4.2.11. Adergas |
|
206.
člen |
Območji EUP z oznakama AD1, AD5 |
(A) Namenska raba: SKs |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A.1.1,
A.1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3, če bo zaradi zagotavljanja poplavne
varnosti potrebno izvesti vodnogospodarske ureditve, naj se te izvedejo
izven struge in obrežnega pasu potoka Češnjevica; ne glede na določila
šifre A3.3 je na zemljiščih parc. št. 682, 683/1, 683/2, 684, 685/1,
k.o. Velesovo dovoljen tudi obseg kmetijske dejavnosti, ki je večji od
40 GVŽ |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.2 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.3, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov:
|
·
AD1: D1.2, D1.5, oblikovanje naj bo
podrejeno ohranjanju krajinske podobe, |
·
AD5: D1.2, D1.5. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: |
·
AD1: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, v strugo potoka Češnjevica in
brežine se ne sme posegati, ohrani se vsa obstoječa obvodna vegetacija
ob potoku Češnjevica v 5 metrskem pasu priobalnega zemljišča vodotokov,
kjer je pas ožji, naj se ga razširi z zasaditvami avtohtonega drevja na
najmanj 3 metre na obeh brežinah, |
·
AD5: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13. |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2,
E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1.Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
207.
člen |
Območji EUP z oznakama AD2, AD6 |
(A) Namenska raba: SSc |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.2 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
AD2: B1, B2.3, |
·
AD6: B1, B2.2. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.4, C1.8, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2,
E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
208.
člen |
Območje EUP z oznako AD3 |
(A) Namenska raba: CDv |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.3, A3.8 ter druge dejavnosti (in objekti glede na
namen) za potrebe samostana |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.6 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.7 |
3.2. Velikost objektov: C2.6 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
209.
člen |
Območje EUP z oznako AD4 |
(A) Namenska raba: ZP |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter |
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
športnorekreacijske dejavnosti, |
(b) vrste objektov glede na namen:
|
·
paviljoni in drugi objekti vrtne arhitekture (pergole
ipd.), |
·
parkirišča, |
·
otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine, |
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi, |
·
ograje in podporni zidovi, |
·
male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F), |
·
samostojna parkirišča, |
·
zakloni, zakloniki, |
·
začasni objekti, namenjeni sezonski ponudbi ali
prireditvam, ki se lahko postavijo samo za namen in čas prireditve ali
med sezono. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.6 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: / |
3.2. Velikost objektov: tlorisni gabarit
mora biti prilagojen konfiguraciji terena, velikosti in legi parcele,
namenjene gradnji, namembnosti območja in funkciji stavb, stavb so lahko
le pritlične, pritličje je nad teren lahko dvignjeno največ 0,6 m (razen
v primeru zagotavljanja varstva pred škodljivim delovanjem voda),
gabarite objektov je treba vključiti v prostorski okvir tako, da
prostorska pojavnost in vedute na samostan ne bodo osiromašene |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6, oblikovanje
mora biti podrejeno okolici |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10,
D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
minimalna komunalna oskrba se določi glede na namen objektov |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
oziroma glede na določeno minimalno komunalno oskrbo |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.1 in F4.1.4, če v objektu nastajajo
odpadne komunalne vode, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 oziroma glede na določeno minimalno komunalno oskrbo |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 oziroma glede na določeno
minimalno komunalno oskrbo |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
210.
člen |
Območje EUP z oznako AD7 |
(A) Namenska raba: Ah |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A3.5 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.2,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.3 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.3 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2,
praviloma določena z mejo stavbnega zemljišča |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
211.
člen |
Območje EUP z oznako AD8 |
(A) Namenska raba: O |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP z oznakami AŽ29, AŽ33, AŽ52, AŽ68, AŽ71, AŽ72,
AŽ73, AŽ74, AŽ75, AŽ76. |
|
212.
člen |
Območji podEUP z oznakama AD9/1, AD9/2 |
(A) Namenska raba: PC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8, CR12, CR15,
CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54. |
|
213.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami AD9/3,
AD9/4, AD9/5, AD10, AD11, AD12/1, AD12/2 |
(A) Namenska raba: K1, K2, G, VC |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
(a) območja kmetijskih zemljišč (K1 in K2):
A1.1, A1.2, A1.3, A4.1, A5.1, A5.5, |
(b) gozdna zemljišča (G): A1.1, A1.2, A1.3,
A4.1, A5.2, A5.5, |
(c) celinske vode (VC): A1.1, A1.2, A1.3, A4.1,
A5.3, |
(d) na območju AD12/1 je na območju gozdnih
zemljišč (b) in celinskih voda (c) dovoljena tudi ureditev poti za vadbo
konj za konjske dirke, na kmetijskih zemljiščih (a) pa je za vadbo konj
za konjske dirke dovoljena zgolj uporaba obstoječih (poljskih) poti, |
(e) na območjih podtočk (b) in (c) je na območju
AD12/ 2 dovoljena tudi ureditev adrenalinskega parka. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, pomožni
kmetijsko – gozdarski objekti (ki so stavbe), majhne stavbe in majhne
stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave morajo biti od meje sosednjih
zemljišč oddaljeni najmanj 1,50 m, razen, če določila pod šifro B1
ne določajo drugače; manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna
overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: / |
3.2. Velikost objektov: / |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: / |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: / |
5.2. Parcelacija: / |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: za objekte in območja, kjer se zadržujejo ljudje je potrebno
praviloma zagotoviti ukrepe za ustrezno intervencijo, zagotoviti je
potrebno parkirna mesta s skladu z določili F2.2, investitor
lahko parkirna mesta zagotovi tudi izven parcele, namenjene gradnji, na
drugih ustreznih površinah, pod pogojem, da je omogočena njihova trajna
uporaba - dokazila pa morajo biti priložena projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.1. oziroma F4.1.2 oziroma F4.1.3 ter
F4.1.4, če v objektu nastajajo odpadne komunalne oziroma
industrijske vode, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave:
|
·
AD9/3, AD9/4, AD9/5, AD10, AD11: G2, |
·
AD12/1, AD12/2: G2 ter naslednji omilitveni ukrepi: |
·
(1) ob izvajanju del je potrebno v največji možno meri
ohraniti potok in obrežno vegetacijo, med potokom in pašnikom je
potrebno ohraniti oziroma vzpostaviti 5 metrski zeleni pas, ki naj se
sam zaraste, |
·
(2) za uspešen razvoj vrst opredeljenih v okoljskem
poročilu (kačji pastir, hribski urh, koščak) je potrebno ohraniti
predvsem zgornja kraka potokov, ki sta sedaj v gozdu (tega dela gozda
naj se ne seka, v strugo potoka naj se ne posega), ob obeh krakih potoka
je potrebno ohraniti tudi močvirna in vlažna mesta, |
·
(3) posegi na območju adrenalinskega parka naj se po
možnosti izvajajo s ceste in brez poseganja v potok, |
·
(4) na sotočju krakov potoka na poseki ob ovinku ceste,
kjer je že sedaj potok v dveh ceveh, med cevmi pa nekaj metrov potoka,
naj se vmesni del potoka ohrani, južni breg zahodnega kraka je sedaj tik
ob poseki – potrebno je ponovno vzpostaviti pas obrežne vegetacije. |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
|
·
AD9/3, AD9/4, AD9/5, AD10, AD11: G3, |
·
AD12/1, AD12/2: G3 ter naslednji omilitveni
ukrepi: |
·
(1) na območju brežine vodotoka je v oddaljenosti 5 metrov
od vodotoka prepovedano odlaganje gradbenega materiala, |
·
(2) gradbena mehanizacija mora biti tehnično brezhibna, da
ne prihaja do izteka olj in maziv v površinske vode, na območjih podEUP
ne sme potekati pranje mehanizacije in orodja. |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
III/4.2.12. Cerkljanska Dobrava |
|
214.
člen |
Območji EUP z oznakama CD1, CD3 |
(A) Namenska raba: SKk |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
·
CD1: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.4, |
·
CD3: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.4. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.2 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.3, C1.9, ne glede na določila šifre C1.3 je na zemljiščih
s parc. št. 3, 4, 5 in 6, k.o. Dobrava maksimalni dovoljeni faktor
zazidanosti 0,60, minimalni delež zelenih površin pa se ne določi |
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5,
ne glede na določila pod šiframa D1.2 in D1.5 je
naklon streh dovoljen v razponu od 20° do 45° |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija:
|
·
CD1: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4 |
·
CD3: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1.Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
215.
člen |
Območje EUP z oznako CD2 |
(A) Namenska raba: SSc |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.2, dovoljeno je tudi občasno bivanje do
dveh stanovanj na stavbo |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.4,
C1.8, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.1 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.5 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
216.
člen |
Območje EUP z oznako CD4 |
(A) Namenska raba: Ah |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A3.5 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.2,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.3 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.3 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2,
praviloma določena z mejo stavbnega zemljišča |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
217.
člen |
Območje EUP z oznako CD5 |
(A) Namenska raba: IK |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.12 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.8,
ker je lokacijo EUP vizualna izpostavljena je potrebno umestitev,
orientacijo in oblikovanje objektov podrediti doseganju čim boljše
podobe kompleksa v prostoru, kar mora biti v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja dokazano s prostorsko presojo relevantnih pogledov
(fotomontaže, skice) |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,4 |
3.2. Velikost objektov: C2.1 za enostanovanjske
stavbe, C2.5, ne glede na določila pod šifro C2.5 višinski gabarit
objektov ne sme presegati 12 m nad koto najnižjega dela urejenega terena
ob objektu |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1 za
enostanovanjske stavbe, D1.5, ne glede na določila pod šifro D1.5 so
strehe gospodarskih poslopij lahko tudi ravne in po možnosti ozelenjene
oziroma drugačnih oblik |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
218.
člen |
Območja podEUP z oznakami CD6/1, CD6/2, CD6/3 |
(A) Namenska raba: PC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8, CR12, CR15,
CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54. |
|
219.
člen |
Območja podEUP z oznakami CD6/4, CD6/5, CD6/6 |
(A) Namenska raba: K1, K2, G, VC |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
(a) območja kmetijskih zemljišč (K1 in K2):
A1.1, A1.2, A1.3, A4.1, A5.1, A5.5, |
(b) gozdna zemljišča (G): A1.1, A1.2, A1.3,
A4.1, A5.2, A5.5, |
(c) celinske vode (VC): A1.1, A1.2, A1.3, A4.1,
A5.3. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, pomožni
kmetijsko – gozdarski objekti (ki so stavbe), majhne stavbe in majhne
stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave morajo biti od meje sosednjih
zemljišč oddaljeni najmanj 1,50 m, razen, če določila pod šifro B1
ne določajo drugače; manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna
overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: / |
3.2. Velikost objektov: / |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: / |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: / |
5.2. Parcelacija: / |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: za objekte in območja, kjer se zadržujejo ljudje je potrebno
praviloma zagotoviti ukrepe za ustrezno intervencijo, zagotoviti je
potrebno parkirna mesta s skladu z določili F2.2, investitor
lahko parkirna mesta zagotovi tudi izven parcele, namenjene gradnji, na
drugih ustreznih površinah, pod pogojem, da je omogočena njihova trajna
uporaba - dokazila pa morajo biti priložena projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.2 oziroma F4.1.3 ter F4.1.4, če v
objektu nastajajo odpadne komunalne oziroma industrijske vode, F4.2,
F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
III/4.2.13. Češnjevek |
|
220.
člen |
Območji EUP z oznakama ČŠ1, ČŠ5 |
(A) Namenska raba: SKs |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
ČŠ1: B1, B2.2, |
·
ČŠ5: B1, B2.3. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2,
E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: |
·
ČŠ1: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3, |
·
ČŠ5: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3. |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1.Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
221.
člen |
Območje EUP z oznako ČŠ2 |
(A) Namenska raba: CDv |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.3, A3.8 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.6 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.7 |
3.2. Velikost objektov: C2.6 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
222.
člen |
Območje EUP z oznako ČŠ3 |
(A) Namenska raba: O |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.20 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.6 |
3. PIP glede velikosti |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
glede na potrebe tehnologije |
3.2. Velikost objektov: glede na
potrebe tehnologije |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10,
D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: glede na
potrebe tehnologije |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: glede na potrebe tehnologije |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: glede na
potrebe tehnologije |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: glede na potrebe tehnologije |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: glede na potrebe tehnologije |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: glede na potrebe tehnologije |
6.8. Odlaganje odpadkov: glede na potrebe
tehnologije |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
223.
člen |
Območja EUP z oznakami ČŠ4, ČŠ11, ČŠ12, ČŠ13 |
(A) Namenska raba: Am |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
·
ČŠ4, ČŠ13: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3, |
·
ČŠ11, ČŠ12: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.3. |
2. PIP glede lege objektov |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.3, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2,
E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: |
·
ČŠ4: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3, |
·
ČŠ11, ČŠ12, ČŠ13: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3. |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
224.
člen |
Območji EUP oziroma podEUP z oznakama ČŠ6, ČŠ7/3 |
(A) Namenska raba: ZS |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
·
ČŠ6: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.14, |
·
ČŠ7/3: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter |
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
športnorekreacijska dejavnost, |
(b) vrste objektov glede na namen: |
·
športna igrišča, razen površine za avtomobilistične in
motoristične dirke, jahališča, |
·
otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine, |
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
nabor nezahtevnih in enostavnih objektov je enak naboru
pod šifro A3.14, |
(d) če bo zaradi zagotavljanja poplavne varnosti
potrebno izvesti vodnogospodarske ureditve, naj se te izvedejo izven
struge in obrežnega pasu potoka Češnjevica; preko potoka Češnjevica se
lahko zgradi ena premostitev (most), vendar mora biti odprtina mostu
vsaj tako široka kot je širina struge (nikakor ne cev). |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: |
·
ČŠ6: B1, B2.8, celotno območje je
treba zasnovati naenkrat, |
·
ČŠ7/3: B1, B2.8. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
|
·
ČŠ6: maksimalni dovoljeni faktor zazidanosti
EUP za prostore za športnike in gledalce (garderobe, sanitarije,
tribune, gostilne, restavracije in točilnice ipd.) je 0,12, |
·
ČŠ7/3: /. |
3.2. Velikost objektov:
|
·
ČŠ6: C2.6, |
·
ČŠ7/3: /. |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov:
|
·
ČŠ6: D1.6, |
·
ČŠ7/3: /. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: |
·
ČŠ6: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13, |
·
ČŠ7/3: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10,
D2.11, D2.13, v strugo potoka Češnjevica in brežine se ne sme posegati
(razen za potrebe premostitve), ohrani se vsa obstoječa obvodna
vegetacija ob potoku Češnjevica v 5 metrskem pasu priobalnega zemljišča
vodotokov, kjer je pas ožji, naj se ga razširi z zasaditvami avtohtonega
drevja na najmanj 3 metre na obeh brežinah. |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
225.
člen |
Območje podEUP z oznako ČŠ7/1 |
(A) Namenska raba: BT |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.13, če bo zaradi zagotavljanja poplavne
varnosti potrebno izvesti vodnogospodarske ureditve, naj se te izvedejo
izven struge in obrežnega pasu potoka Češnjevica; preko potoka
Češnjevica se lahko zgradi ena premostitev (most), vendar mora biti
odprtina mostu vsaj tako široka kot je širina struge (nikakor ne cev). |
2. PIP glede lege objektov |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, nove stavbe,
razen, če določila pod šifro B1 ne določajo drugače, morajo biti
od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4,0 m, nezahtevni in
enostavni objekti (ki so stavbe), razen, če določila pod šifro B1
ne določajo drugače, pa 1,50 m. Manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju
(pisna overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč. Za območje
podEUP je potrebno (ob upoštevanju drugih PIP, določenih za podEUP)
predhodno izdelati programsko zasnovo razporeditve objektov, njihove
velikosti in oblikovanja ter pripadajoče krajinske ureditve, pri čemer
je potrebno upoštevati lego območja v prostoru, vedutno izpostavljenost,
merilo okolice, značilnosti okoliške pozidave ipd. Kompleks mora biti
zasnovan uravnoteženo, z več manjšimi stavbami skritimi v zelenju.
Stavbe so lahko med seboj povezane v pritlični in kletnih etažah pod
pogojem, da se zagotovi vtis (izgled) zasnove iz več manjših stavb.
Izogibati se je treba za območje tujih zasnov in oblik. Ozelenitev naj
bo zasnovana na način, s katerim bo ublažena razsežnost načrtovane
pozidave. K rešitvam programske zasnove je potrebno pridobiti predhodno
soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Prikazi
programske zasnove so poljubni in morajo obsegati najmanj prej zahtevano
vsebino. Programska zasnova, na katero je bilo pridobljeno soglasje
pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine mora biti skupaj s
soglasjem priložena projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.6 |
3.2. Velikost objektov: C2.8, maksimalni
višinski gabarit je 16 m nad koto terena |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov:
|
·
Strehe stavb so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik
in obdelave. Oblikovanje streh v EUP mora biti enotno. |
·
Proporcioniranje stavbnih volumnov in fasad naj bo
kvalitetno. Pri uporabi materialov, načinu gradnje in izboru barv je
treba upoštevati lokalne značilnosti. Izogibati se je treba živim in
izstopajočim barvam. Za določitev barve fasad je treba izdelati barvno
študijo in nanjo pridobiti soglasje pristojnega zavoda za varstvo
kulturne dediščine. |
·
Klimatske naprave, satelitske antene in podobne elemente
je treba na fasade umeščati diskretno. Klimatskih naprav naj se ne
umešča na strehe. |
·
Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic
in sončnih sprejemnikov. Na vizualno izpostavljenih lokacijah morajo
biti postavljeni ali vgrajeni tako, da so čim manj zaznavni. |
·
Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in
gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: |
·
D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11,
D2.13, |
·
v strugo potoka Češnjevica in brežine se ne sme posegati
(razen za potrebe premostitve), ohrani se vsa obstoječa obvodna
vegetacija ob potoku Češnjevica v 5 metrskem pasu priobalnega zemljišča
vodotokov, kjer je pas ožji, naj se ga razširi z zasaditvami avtohtonega
drevja na najmanj 3 metre na obeh brežinah, |
·
parkirne površine je treba skriti v zelenju in jih
ustrezno tlakovati s tlakovanjem, ki daje izgled členjenosti oziroma se
lahko uredi zelena parkirišča; izogibati se je treba načrtovanju
obsežnejših asfaltiranih površin. |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, izpust meteornih
oziroma ostalih voda iz območja naj se uredi na južni strani EUP,
F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja:F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
226.
člen |
Območje podEUP z oznako ČŠ7/4 |
(A) Namenska raba: BT |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.13, če bo zaradi zagotavljanja poplavne
varnosti potrebno izvesti vodnogospodarske ureditve, naj se te izvedejo
izven struge in obrežnega pasu potoka Češnjevica; preko potoka
Češnjevica se na celotnem območju EUP z oznako ČŠ7 lahko zgradi zgolj
ena premostitev (most), vendar mora biti odprtina mostu vsaj tako široka
kot je širina struge (nikakor ne cev). |
2. PIP glede lege objektov |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, nove
stavbe, razen, če določila pod šifro B1 ne določajo drugače,
morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4,0 m,
nezahtevni in enostavni objekti (ki so stavbe), razen, če določila pod
šifro B1 ne določajo drugače, pa 1,50 m. Manjši odmiki so
dovoljeni ob soglasju (pisna overjena soglasja) lastnikov sosednjih
zemljišč. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.6 |
3.2. Velikost objektov: tlorisni
gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi parcele, namenjene
gradnji, ter namembnosti območja in funkciji stavb; višinski gabarit
objektov ne sme presegati 10,5 m nad koto urejenega terena |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov:
|
·
strehe stavb so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik
in obdelave, |
·
barve, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone
(npr. citronske in druge živo rumene, vijolične, živo zelene, živo,
temno in turkizno modre ipd.), niso dovoljene, |
·
klimatske naprave, satelitske antene in podobne elemente
je treba na fasade umeščati diskretno; klimatskih naprav naj se ne
umešča na strehe, |
·
dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic
in sončnih sprejemnikov, postavljeni ali vgrajeni morajo biti tako, da
so čim manj zaznavni. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: |
·
D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11,
D2.13, |
·
v strugo potoka Češnjevica in brežine se ne sme posegati
(razen za potrebe premostitve), ohrani se vsa obstoječa obvodna
vegetacija ob potoku Češnjevica v 5 metrskem pasu priobalnega zemljišča
vodotokov, |
·
parkirne površine je treba skriti v zelenju in jih
ustrezno tlakovati s tlakovanjem, ki daje izgled členjenosti oziroma se
lahko uredi zelena parkirišča, izogibati se je treba načrtovanju
obsežnejših asfaltiranih površin. |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja:F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.3. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.4. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
227.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami ČŠ8/1,
ČŠ9, ČŠ8/2 |
(A) Namenska raba: CDd |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.3 ter |
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
|
·
protokolarne dejavnosti, |
·
gostinstvo, |
(b) vrste objektov glede na namen:
|
·
objekti, v katerih se izvajajo protokolarne in gostinske
dejavnosti s pripadajočimi napravami, |
·
parkirišča za potrebe EUP, |
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
bazeni za kopanje, okrasni bazeni in grajeni ribniki, |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
ograje in podporni zidovi, |
·
male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F), |
·
samostojna parkirišča, |
·
športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje in
druga motorna vozila, |
·
zakloni, zakloniki, |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas prireditve ali med
sezono pod pogoji kot jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje
graditve objektov. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.6 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: / |
3.2. Velikost objektov: C2.6 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10,
D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
228.
člen |
Območje EUP z oznako ČŠ10 |
(A) Namenska raba: As |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A3.2 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.3, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2, praviloma določena z mejo stavbnega zemljišča |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1.Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
229.
člen |
Območje EUP z oznako ČŠ14 |
(A) Namenska raba: IK |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.12 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.5 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,6,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: tlorisni
gabarit stavb mora biti podolgovat, višina stavb ne sme presegati
najvišje stavbe znotraj EUP |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: dozidave in
nadzidave je potrebno oblikovati v skladu z obstoječo stavbo, strehe
stavb so enote za EUP, vizualno izpostavljenim fasadam je potrebno pri
oblikovanju posvetiti posebno pozornost ob upoštevanju obstoječih
kvalitetnih rešitev, oblikovanje tehnoloških objektov ali delov objektov
je podrejeno tehnološkim procesom, vizualno izpostavljene dele objektov
naj se praviloma skrbno oblikuje. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3, |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
230.
člen |
Območje EUP z oznako ČŠ15 |
(A) Namenska raba: SKk |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter |
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
|
·
kmetijstvo, |
·
dopolnilne dejavnosti kmetij, |
(d) vrste objektov glede na namen:
|
·
nestanovanjske kmetijske stavbe, objekti za dopolnilne
dejavnosti kmetij, |
·
zelenice in druge urejene zelene površine, |
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
ograje in podporni zidovi, |
·
male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F), |
·
samostojna parkirišča, |
·
športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje in
druga motorna vozila, |
·
zakloni, zakloniki, |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas prireditve ali med
sezono pod pogoji kot jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje
graditve objektov, |
·
objekti za rejo živali, |
·
pomožni kmetijsko - gozdarski objekti,
|
·
objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.8. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,40 |
3.2. Velikost objektov: C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10,
D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
231.
člen |
Območja podEUP z oznakami ČŠ7/2, ČŠ17/1, ČŠ17/7,
ČŠ17/8 |
(A) Namenska raba: PC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8, CR12, CR15,
CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54. |
|
232.
člen |
Območje EUP z oznako ČŠ16 |
(A) Namenska raba: K2, G, VC |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
(a) vrste gradenj: |
·
rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov, pri čemer se
ne sme bistveno spreminjati namembnosti objektov, |
·
vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov, |
·
gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega
zakonito zgrajenega objekta (določilo ne velja za objekte kulturne
dediščine, razen v primeru, ko se za odstranitev predhodno pridobi
soglasje v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine), pri
čemer se ne sme bistveno spreminjati namembnosti in velikosti objekta, |
·
odstranitev objektov (določilo ne velja za objekte
kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za odstranitev predhodno
pridobi soglasje v skladu s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine), |
·
izjemoma so dovoljene tudi gradnje novih objektov v skladu
z določili te točke, pri čemer ne smejo biti prizadete naravne vrednote; |
(b) vrste objektov glede na namen: |
·
objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na
ogroženih območjih (na kmetijskih zemljiščih so dopustni le izjemoma kot
posegi in začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami, |
·
pristopi do objektov, poljske poti in gozdne ceste,
cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
·
brvi, |
·
pomoli. |
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede
na namen: |
·
spominska obeležja, spomeniki, kipi, križi (na kmetijskih
zemljiščih gradnja novih objektov iz te alineje ni dovoljena), |
·
pomožni cestni objekti (na kmetijskih zemljiščih je
gradnja novih objektov iz te alineje dopustna le izjemoma ob
rekonstrukcijah lokalnih cest in javnih poti), |
·
priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja (na kmetijskih zemljiščih je gradnja novih
priključkov na ceste dopustna le izjemoma ob rekonstrukcijah lokalnih
cest in javnih poti), |
·
sprehajalne poti, ki jih je potrebno po možnosti urediti
po obstoječih poteh, |
(d) vrste drugih ureditev: |
·
objekti in ukrepi, ki so potrebni zaradi neposredno
grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma
zmanjšajo njihove posledice, |
·
objekti in ukrepi za zaščito, reševanje in pomoč ob
naravnih in drugih nesrečah, |
·
vojaški inženirski objekti, zaklonišča in drugi zaščitni
objekti med izrednim ali vojnim stanjem stanjem (na kmetijskih
zemljiščih gradnja novih objektov iz te alineje ni dovoljena), |
·
ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
·
ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in
bioloških lastnosti površinskih voda, |
·
gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, |
·
objekti in ukrepi, namenjeni varstvu voda pred
onesnaženjem, |
·
objektov in ukrepi, namenjeni zagotovitvi varnosti plovbe
in varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
·
gradnje novih objektov iz prve, druge in sedme alineje te
točke so na kmetijskih zemljiščih dopustne le izjemoma kot posegi za
začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
(e) Upoštevati je treba tudi določila pod šiframi
A1.2, A1.3, A5.5. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišč: / |
3.2. Velikost objektov: / |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: / |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, vse objekte in ureditve je potrebno
podrediti obstoječim značilnostim prostora, ohranjanje narave ima
prednost pred novimi ureditvami |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: / |
5.2. Parcelacija: / |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: za objekte in območja, kjer se zadržujejo ljudje je potrebno
zagotoviti ukrepe za ustrezno intervencijo |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.2 oziroma F4.1.3 ter F4.1.4,
če v objektu nastajajo odpadne komunalne oziroma industrijske vode,
F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
233.
člen |
Območja podEUP z oznakami ČŠ17/2, ČŠ17/3,
ČŠ17/4, ČŠ17/5, ČŠ17/6, ČŠ17/9, ČŠ17/10 |
(A) Namenska raba: K1, K2, G, VC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP oziroma podEUP z oznakami AD9/3, AD9/4, AD9/5,
AD10, AD11. |
|
III/4.2.14. Glinje |
|
234.
člen |
Območje EUP z oznako GL1 |
(A) Namenska raba: SKs |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.2 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.3, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2,
E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1.Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
235.
člen |
Območje EUP z oznako GL2 |
(A) Namenska raba: CU |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.6 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.8,
prometno zasnovo je treba načrtovati za celotno območje EUP naenkrat,
poudarek mora biti na racionalni rabi prostora, omogočanju enakopravnega
dostopanja glede na lastniška razmerja, upoštevanju krajine ipd.,
sestavni del prometne zasnove je tudi opis upoštevanja prej navedenega;
prometna zasnova je obvezna sestavina vseh projektov za pridobitev
gradbenega dovoljenja na območju EUP (izdelati je potrebno dva dodatna
izvoda prometne zasnove, ki ju je potrebno posredovati Občini Cerklje na
Gorenjskem in Upravni enoti Kranj). |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.5 |
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2,
E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
236.
člen |
Območje EUP z oznako GL3 |
(A) Namenska raba: As |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.2 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.3, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2,
E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1.Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
237.
člen |
Območji EUP z oznakama GL4, GL5 |
(A) Namenska raba: Am |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
·
GL4: E1.1, E1.2, parcela, namenjena gradnji
je praviloma določena z mejo stavbnega zemljišča, |
·
GL5: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1.Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
238.
člen |
Območji podEUP z oznakama GL6/1, GL6/2 |
(A) Namenska raba: PC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8, CR12, CR15,
CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54. |
|
239.
člen |
Območja podEUP z oznakami GL6/3, GL6/4, GL6/5 |
(A) Namenska raba: K1, K2, G, VC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja podEUP z oznakami CD6/4, CD6/5, CD6/6, CD6/7. |
|
III/4.2.15. Lahovče |
|
240.
člen |
Območje EUP z oznako LA1 |
(A) Namenska raba: CU |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A3.6, ne glede na določila pod šifro A3.6
so na območju EUP dovoljene tudi kmetije v obsegu do 60 GVŽ |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.1 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,60,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.4 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.4 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
241.
člen |
Območja EUP z oznakami LA2, LA3, LA7, LA9, LA10,
LA12 |
(A) Namenska raba: SKk, ZS |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
·
LA2, LA10: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.4, |
·
LA7, LA9: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.4., |
·
LA3, LA12: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter |
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
bivanje, trgovina, gostinstvo, poslovne dejavnosti, javna
uprava, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne in
razvedrilne dejavnosti, prirejanje iger na srečo, športnorekreacijske
dejavnosti, dejavnost članskih organizacij in gospodinjstev, |
·
kmetijstvo do 60 GVŽ, |
·
dopolnilne dejavnosti kmetij, |
·
proizvodne dejavnosti, |
·
promet in skladiščenje, |
·
obstoječe trgovine z motornimi vozili in popravila
motornih vozil, katerih obsega ni dovoljeno povečati. |
(b) vrste objektov glede na namen:
|
·
stanovanjske, gostinske (razen kampi), poslovne in upravne
stavbe, trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, razen
sejemske dvorane, razstavišča in bencinski servisi, stavbe splošnega
družbenega pomena, nestanovanjske kmetijske stavbe, objekti za
dopolnilne dejavnosti kmetij, industrijske stavbe in skladišča, razen
rezervoarji in silosi, |
·
obstoječe stavbe za prodajo in popravila motornih vozil, |
·
garažne stavbe in parkirišča, |
·
večnamenske stavbe, |
·
otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine, |
·
zelenice in druge urejene zelene površine, |
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: |
·
majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe
pozidave, bazeni za kopanje, okrasni bazeni in grajeni ribniki, |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
ograje in podporni zidovi, |
·
male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F), |
·
samostojna parkirišča, |
·
športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje in
druga motorna vozila, |
·
zakloni, zakloniki, |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas prireditve ali med
sezono pod pogoji kot jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje
graditve objektov, |
·
objekti za rejo živali do dovoljenega obsega v okviru
posamezne kmetije iz točke (a) te alineje, |
·
pomožni kmetijsko - gozdarski objekti,
|
·
objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost, |
(d) ne glede na določila iz te alineje (LA3,
LA12) do izboljšanja poplavnega stanja z izvedbo protipoplavnih ukrepov
na parcelah št. 529/2, 529/3 in 529/4, k.o. Lahovče ni dovoljeno
umeščanje objektov in dejavnosti |
(e) na delu območja LA3, na katerem je
določena namenska raba ZS, so, poleg posegov pod šiframi A1.1, A1.2,
A1.3, A2.1, A2.2, dovoljeni še posegi pod šifro A3.14.
Do potrditve dopolnjene HHŠ (Hidrološko - hidravlične študije) na
obravnavanem območju ZS ni dovoljeno graditi objektov in spreminjati
dejanske kote terena. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
LA2, LA3, LA7, LA9, LA12: B1, B2.3, |
·
LA10: B1, B2.8. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
|
·
LA2, LA3: maksimalni faktor zazidanosti
parcele, namenjene gradnji je 0,60, C1.9, na območju, na katerem
je določena namenska raba ZS, je maksimalni dovoljeni faktor zazidanosti
0,05 |
·
LA7, LA9, LA10, LA12: C1.3, C1.9. |
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5;
na območju, na katerem je določena namenska raba ZS C2.6 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5;
na območju, na katerem je določena namenska raba ZS D1.6 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, rob parcele št. 529/3, k.o.
Lahovče proti odprtemu prostoru je treba ozeleniti z lokalno značilno
visokoraslo vegetacijo in grmovnicami. Morebitne utrjene površine morajo
biti izvedene v zeleni ali makadamski izvedbi |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija:
|
·
LA2, LA3, LA10, LA12: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4, |
·
LA7, LA9: E2.1, E2.2. |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1,
za morebitne nadaljnje širitve parkirišča na parcelah št. 529/2, 529/3
in 529/4, k.o. Lahovče je potrebno izdelati strokovno podlago z vidika
obremenitve okolja s hrupom, s katero bodo preverjene nadaljnje možnosti
razvoja dejavnosti na tej lokaciji. |
|
242.
člen |
Območje EUP z oznako LA4 |
(A) Namenska raba: CDv |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.3, A3.8 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.6 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.7 |
3.2. Velikost objektov: C2.6 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
243.
člen |
Območje EUP z oznako LA5 |
(A) Namenska raba: CDd |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.9 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.5,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.7 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.7 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1- E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
244.
člen |
Območja EUP z oznakami LA6, LA11, LA14 |
(A) Namenska raba: CDp |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.11 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.8 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.5,
C1.9; Za EUP LA11: maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene
gradnji je 0,60, minimalni delež zelenih površin v okviru parcele,
namenjene gradnji pa je 10 %. |
3.2. Velikost objektov: C2.7 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.7 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija:
|
·
LA6: E2.1, E2.2 |
·
LA11, LA14: E2.1, E2.2, E2.3.1- E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2. V EUP LA11 je potrebno zagotoviti za obrtni in
industrijski obrat, skladišče, poslovni prostor s strankami, poslovni
prostor brez strank minimalno 1 parkirno mesto na 100 m2 neto
tlorisne površine stavb. |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
245.
člen |
Območje EUP z oznako LA8 |
(A) Namenska raba: SSc |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.2 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.4 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.4,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
246.
člen |
Območje EUP z oznako LA13 |
(A) Namenska raba: BT |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.13 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,40,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.7 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.7 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
247.
člen |
Območje EUP z oznako LA15 |
(A) Namenska raba: PC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8, CR12, CR15,
CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54. |
|
248.
člen |
Območja EUP z oznakami LA16, LA19, LA20 |
(A) Namenska raba: IK |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.12 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
LA16: B1, B2.5, |
·
LA19: B1, B2.8, |
·
LA20: B1, B2.3. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
|
·
LA16, LA20: maksimalni faktor zazidanosti
parcele, namenjene gradnji je 0,6, C1.9, |
·
LA19: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,4, C1.9. |
3.2. Velikost objektov:
|
·
LA16: C2.8, maksimalna višina objektov ne
sme presegati višine najvišjega objekta znotraj EUP, |
·
LA19: C2.2 za enostanovanjske stavbe, C2.5,
ne glede na določila pod šifro C2.5 višinski gabarit objektov ne sme
presegati 12 m nad koto urejenega terena, |
·
LA20: C2.2 za enostanovanjske stavbe, C2.5. |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov:
|
·
LA16: objekti morajo biti oblikovani v
skladu z obstoječimi objekti, strehe stavb so enotne za EUP, vizualno
izpostavljenim fasadam je potrebno pri oblikovanju posvetiti posebno
pozornost ob upoštevanju obstoječih kvalitetnih rešitev, oblikovanje
tehnoloških objektov ali delov objektov je podrejeno tehnološkim
procesom, vizualno izpostavljene dele objektov naj se praviloma skrbno
oblikuje, |
·
LA19, LA20: D1.2 za enostanovanjske stavbe,
D1.5. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, na vizualno izpostavljenih lokacijah je
treba prostorninsko razsežnejše stavbe členiti z ustrezno zasnovano
krajinsko ureditvijo |
5. PIP in merila za parcelacijo |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
249.
člen |
Območje EUP z oznako LA17 |
(A) Namenska raba: O |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.20 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.6 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: glede
na potrebe tehnologije |
3.2. Velikost objektov: glede na potrebe
tehnologije |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10,
D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: glede na
potrebe tehnologije |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: glede na potrebe tehnologije |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: glede na
potrebe tehnologije |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: glede na potrebe tehnologije |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: glede na potrebe tehnologije |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
glede na potrebe tehnologije |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: glede na potrebe tehnologije |
6.8. Odlaganje odpadkov: glede na potrebe
tehnologije |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
250.
člen |
Območje EUP z oznako LA18 |
(A) Namenska raba: ZS |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.14 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.8,
celotno območje je treba zasnovati naenkrat |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
maksimalni dovoljeni faktor zazidanosti EUP za prostore za športnike in
gledalce (garderobe, sanitarije, tribune, gostilne, restavracije in
točilnice ipd.) je 0,12 |
3.2. Velikost objektov: C2.6 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10,
D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.3. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.4. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.3. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.4. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
251.
člen |
Območja podEUP z oznakami LA21/1, LA21/2,
LA22/1, LA24/1, LA24/2 |
(A) Namenska raba: PC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8, CR12, CR15,
CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54. |
|
252.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami LA21/3,
LA21/4, LA21/5, LA 22/2, LA22/3, LA23, LA24/3, LA24/4, LA24/5 |
(A) Namenska raba: K1, K2, G, VC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja podEUP z oznakami CD6/4, CD6/5, CD6/6, CD6/7. |
|
252.a
člen |
Območje EUP z oznako LA25 |
(A) Namenska raba: PC, K1 |
(B) Območje se ureja z veljavnim DPN. |
|
III/4.2.16. Poženik |
|
253.
člen |
Območji EUP z oznakama PŽ1, PŽ2 |
(A) Namenska raba: SKk |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.4; ne glede na določila šifre A3.4
na parcelah št. 837/1, 837/2, 837/3 in 837/4, k.o. Šmartno za manjše
proizvodne dejavnosti ne veljajo omejitve glede dopustnega obsega, prav
tako so (ne glede na določila šifre A3.4) na teh parcelah od vrst
dejavnosti dovoljene tudi proizvodne dejavnosti, od vrst objektov glede
na namen pa tudi industrijske stavbe in skladišča, razen rezervoarji in
silosi. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
PŽ1: B1, B2.3, |
·
PŽ2: B1, B2.5. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: |
·
PŽ1: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,60, C1.9, |
·
PŽ2: C1.3, C1.9. |
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2,
E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
254.
člen |
Območje EUP z oznako PŽ3 |
(A) Namenska raba: As |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A3.2 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.3, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1.Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
255.
člen |
Območje EUP z oznako PŽ4 |
(A) Namenska raba: IK |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.12 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
objekti, razen, če določila pod šifro B1 ne določajo drugače,
morajo biti od sosednjih zemljišč odmaknjeni najmanj 4,0 m (oziroma 1,5
m v primeru, ko sosednja zemljišča niso zazidljiva), nezahtevni in
enostavni objekti pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so dovoljeni ob
soglasju (pisna overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč.
Dovoljena so odstopanja od lege objektov prikazane v spodaj navedenih
programskih zasnovah ob upoštevanju določil te točke in omejitev, kot
jih na območju določajo režimi, določeni s predpisi. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,65,
C1.9. |
3.2. Velikost objektov: |
·
Osnovni tlorisni gabarit gospodarskih poslopij in hlevov
mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,8, drugih stavb pa
vsaj 1:1,3. Tloris je lahko lomljen. |
·
Višina stavbe je lahko največ 12 metrov nad koto urejenega
terena. |
·
Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati Programsko
zasnovo za območji EUP z oznakama PŽ4 in ŠM8, PŽ4 – zahodni del –
variantna rešitev 1 (izdelovalec: UB Urbanistični biro, d.o.o. Kamnik,
št. proj. 1/14, februar 2014), Programsko zasnovo za območji EUP z
oznakama PŽ4 in ŠM8 (sprememba in dopolnitev za vzhodni del PŽ4),
(izdelovalec: UB URBANISTIČNI BIRO d.o.o. Kamnik, april 2020, št. proj.
1/16) in ostala določila te točke. Od, s programskima zasnovama
določenih tlorisnih dimenzij, so dovoljena odstopanja do + 1,0 m,
omejitve navzdol ni. Programski zasnovi sta na vpogled na oddelku
pristojne občinske službe za prostor. |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov:
|
·
Pri oblikovanju objektov je treba upoštevati v prejšnji
točki navedeni programski zasnovi (ureditev
frčad pa ni obvezna) in ostala določila te podtočke. |
·
Strehe stavb so dvokapnice s slemenom v smeri daljše
stranice. V primeru lomljenega tlorisa so strehe lahko sestavljene in
istega naklona. Lahko so zaključene s čopi. Naklon streh je dovoljen v
razponu od 25° do 45°, nad pomožnimi kmetijskimi objekti pa je lahko
zaradi potreb tehnologije tudi manjši. Strešna kritina mora biti sive
barve, za potrebe tehnologije pa je lahko tudi iz brezbarvnega stekla in
steklu podobnih brezbarvnih materialov. |
·
Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne
značilnosti. Barve, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone
(npr. citronske in druge živo rumene, vijolične, živo zelene, živo,
temno in turkizno modre ipd.) niso dovoljene. Barva fasade mora biti v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določena. |
·
Klimatske naprave, satelitske antene in podobne elemente
je treba na objekte umeščati diskretno. |
·
Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic
in sončnih sprejemnikov na ali v streho, njihov najvišji del pa ne sme
presegati višine slemena osnovne strehe. Dovoljeno jih je uporabiti kot
elemente oblikovanja fasad. |
·
Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in
gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v
primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te točke. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, robove EUP je treba zasaditi s sadnim
drevjem in drugo lokalno značilno vegetacijo - pri zasnovi zasaditve je
treba upoštevati v prejšnji točki navedeno programsko zasnovo. |
5. PIP in merila za parcelacijo |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5, za potrebe napajanja novih porabnikov na
območju EUP je treba zgraditi nov NN kabelski izvod ustreznega preseka
iz transformatorske postaje TP 500 Poženik Jambor |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1,
za morebitne nadaljnje širitve območja EUP je potrebno izdelati
strokovno podlago z vidika dopustnih vonjav, s katero bodo preverjene
nadaljnje možnosti razvoja dejavnosti na obravnavani lokaciji. |
|
256.
člen |
Območje podEUP z oznako PŽ6/1 |
(A) Namenska raba: PC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8, CR12, CR15,
CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54. |
|
257.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami PŽ5,
PŽ6/2, PŽ6/3, PŽ6/4, PŽ6/5 |
(A) Namenska raba: K1, K2, G, VC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja podEUP z oznakami CD6/4, CD6/5, CD6/6, CD6/7. |
|
III/4.2.17. Praprotna Polica |
|
258.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami PR1, PR2,
PR3/1, PR4, PR9 |
(A) Namenska raba: SKk |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
·
PR1, PR2, PR3/1, PR4: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.4, |
·
PR9: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter |
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
|
·
kmetijstvo, |
·
dopolnilne dejavnosti kmetij, |
·
bivanje, kadar se vsaj en član družine ukvarja s
kmetijstvom, na območju EUP je dovoljeno največ eno stanovanje; bivanje
je dovoljeno urediti ob ali po izgradnji nestanovanjskih kmetijskih
objektov, |
(b) vrste objektov glede na namen:
|
·
nestanovanjske kmetijske stavbe, objekti za dopolnilne
dejavnosti kmetij, |
·
enostanovanjske stavbe, |
·
večnamenske stavbe, |
·
zelenice in druge urejene zelene površine, |
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe
pozidave, bazeni za kopanje, okrasni bazeni in grajeni ribniki, |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi, |
·
ograje in podporni zidovi, |
·
male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F), |
·
samostojna parkirišča, |
·
športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje in
druga motorna vozila, |
·
zakloni, zakloniki, |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas prireditve ali med
sezono pod pogoji kot jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje
graditve objektov, |
·
objekti za rejo živali, |
·
pomožni kmetijsko - gozdarski objekti,
|
·
objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
PR1, PR2: B1, B2.1, |
·
PR3/1: B1, nove stavbe, razen, če določila pod
šifro B1 ne določajo drugače, morajo biti od meje sosednjih zemljišč
oddaljene najmanj 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti (ki so stavbe),
razen, če določila pod šifro B1 ne določajo drugače, pa 1,50 m. Manjši
odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna overjena soglasja) lastnikov
sosednjih zemljišč. Dostopne poti je treba umeščati racionalno in na
način, ki bo zagotavljal čim boljšo dostopnost posameznih delov podEUP
in sosednjih območij, kar je treba v projektni dokumentaciji posebej
obrazložiti in utemeljiti. |
·
PR4: B1, B2.2, |
·
PR9: B1, B2.3. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: |
·
PR1, PR2: maksimalni faktor zazidanosti
parcele, namenjene gradnji je 0,60, C1.9, |
·
PR3/1, PR4: C1.3, C1.9, |
·
PR9: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,5, C1.9. |
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2,
E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
259.
člen |
Območje podEUP z oznako PR3/2 |
(A) Namenska raba: ZD |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območje podEUP z oznako CR56/2. |
|
260.
člen |
Območja EUP z oznakami PR5, PR6, PR7 |
(A) Namenska raba: SSc |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.2 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3,
do izboljšanja poplavnega stanja z izvedbo protipoplavnih ukrepov
naj se stavbe na zazidljivem delu parcele št. 1138, k.o. Velesovo umešča
čim bolj severovzhodno |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.4,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4; na delih EUP, ki segajo na območje
opozorilne karte poplav, so (do določitve razredov poplavne nevarnosti)
dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne
ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
261.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami PR8,
PR10/1, PR10/2, PR10/3, PR12/1 |
(A) Namenska raba: PC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8, CR12, CR15,
CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54. |
|
262.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami PR10/4,
PR10/5, PR10/6, PR10/7, PR10/8, PR12/2, PR12/3, PR13, PR14 |
(A) Namenska raba: K1, K2, G, VC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP oziroma podEUP z oznakami AD9/3, AD9/4, AD9/5,
AD10, AD11. |
|
262.a
člen |
Območje EUP z oznako PR11 |
(A) Namenska raba: PC, K1, G |
(B) Območje se ureja z veljavnim DPN. |
|
III/4.2.18. Pšata |
|
263.
člen |
Območja EUP z oznakami PŠ1, PŠ3, PŠ6 |
(A) Namenska raba: SKk |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.4 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
PŠ1, PŠ3: B1, B2.3, |
·
PŠ6: B1, B2.8. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
|
·
PŠ1, PŠ3: C1.3, C1.9, |
·
PŠ6: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,4, C1.9. |
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: |
·
PŠ1, PŠ3: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, |
·
PŠ6: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, na vizualno izpostavljenih lokacijah
je treba prostorninsko razsežnejše stavbe členiti z ustrezno zasnovano
krajinsko ureditvijo. |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
264.
člen |
Območje EUP z oznako PŠ2 |
(A) Namenska raba: CDv |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.3, A3.8 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.6 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.7 |
3.2. Velikost objektov: C2.6 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
265.
člen |
Območji EUP z oznakama PŠ4, PŠ7 |
(A) Namenska raba: IK |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.12 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.8 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,4 |
3.2. Velikost objektov: C2.2 za
enostanovanjske stavbe, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2 za
enostanovanjske stavbe, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: |
·
PŠ4: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, |
·
PŠ7: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, ohrani naj se čim več obstoječe
vegetacije, zlasti v robnih delih območja EUP, obstoječe kozolce se
praviloma ohranja in se jih po možnosti vključi v načrtovano zasnovo
oziroma se jih prestavi na druga območja. |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave:
|
·
PŠ4: G2, koncesionar ribogojnice je dolžan
zagotoviti ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstva habitatov ter
ekološkega ravnotežja tam, kjer je to mogoče in dolgoročno stabilno ter
ohranjanje naravne vrednote v največji možni meri, če se ta nahaja na
območju koncesije, |
·
PŠ7: G2. |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
266.
člen |
Območje EUP z oznako PŠ5 |
(A) Namenska raba: ZS |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.14 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
maksimalni dovoljeni faktor zazidanosti EUP za prostore za športnike in
gledalce (garderobe, sanitarije, tribune, gostilne, restavracije in
točilnice ipd.) je 0,2 |
3.2. Velikost objektov: C2.6 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10,
D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
267.
člen |
Območja podEUP z oznakami PŠ8/1, PŠ8/2, PŠ8/3 |
(A) Namenska raba: PC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8, CR12, CR15,
CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54. |
|
268.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami PŠ8/4,
PŠ8/5, PŠ8/6, PŠ8/7, PŠ9, PŠ10 in PŠ12 |
(A) Namenska raba: K1, K2, G, VC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja podEUP z oznakami CD6/4, CD6/5, CD6/6, CD6/7, na
območju EUP z oznako PŠ12 pa je dovoljeno ustrezno urediti pristajalno
mesto za jadralno padalstvo in zmajarstvo s spremljajočimi napravami. |
|
268.a
člen |
Območje EUP z oznako PŠ11 |
(A) Namenska raba: BC |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter: |
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
športnorekreacijske dejavnosti, gostinstvo (kratkotrajna
nastanitev do dveh apartmajev izključno za potrebe jadralcev), trgovina,
dejavnost članskih organizacij |
(b) vrste objektov glede na namen: |
·
objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, prostori za
športnike in gledalce, |
·
gostilne, restavracije in točilnice, |
·
stavbe za kratkotrajno nastanitev, pod pogoji iz prejšnje
podtočke in da nastanitev ne presega 60% bruto tlorisne površine stavbe, |
·
parkirišča, |
·
večnamenske stavbe, |
·
otroška in druga javna igrišča, zelenice in druge urejene
zelene površine |
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
ograje in podporni zidovi, |
·
male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F), |
·
samostojna parkirišča, |
·
športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje in
druga motorna vozila, |
·
zakloni, zakloniki, |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas prireditve ali med
sezono pod pogoji kot jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje
graditve objektov. |
(d) vsi objekti in ureditve iz te točke so
dovoljeni samo za namen razvoja jadralnega športa. Ureditve in gradnje
je dovoljeno načrtovati in izvajati sočasno ali po ureditvi
pristajalnega mesta za jadralno padalstvo in zmajarstvo v EUP PŠ12. |
(e) Do izdelave HHŠ (Hidrološko - hidravlične
študije) in vzpostavitve morebitnih protipoplavnih ukrepov ni dovoljeno
graditi objektov in spreminjati dejanske kote terena. |
2. PIP glede lege objektov: |
Lega objektov na zemljišču: B1, B2.5 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni
faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,35 |
3.2. Velikost objektov: tlorisni gabarit stavb mora
biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,5, daljša stranica mora biti
orientirana v smeri sever – jug (vzporedno z značilno postavitvijo
kozolcev) , višinski gabarit je lahko največ (K) + P + M, višina stavbe
ne sme presegati 9 m nad koto urejenega terena |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: streha mora biti
dvokapna s slemenom v smeri daljše stranice, naklon streh je dovoljen v
razponu od 35° do 45°, strešna kritina je lahko sive do grafitno sive
barve, odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken; oblikovanje
stavbe mora izhajati iz tradicionalne arhitekture kozolcev, fasadni
elementi morajo biti enostavni, poleg stekla se lahko pri oblikovanju
fasad uporabi še materiale značilne za postavitev kozolcev; barva fasade
mora biti v naravnih tonih; klimatske naprave in podobne elemente je
treba na stavbo umestiti diskretno |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5, za potrebe napajanja novega porabnika na območju
EUP je treba zgraditi nov NN kabelski izvod ustreznega preseka iz
transformatorske postaje TP 279 Grad Cerklje |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: / |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
9. PIP glede zagotavljanja nadomestnih
kmetijskih zemljišč: |
9.1. Nadomestna kmetijska zemljišča za predlagani
poseg se bo vzpostavilo v podEUP RV6/4, RV6/5 in RV6/6. |
9.2. Rodovitni del tal, odstranjen pri gradbenih
posegih v EUP PŠ11, se uporabi za izvedbo zunanje ureditve novo
zgrajenih objektov (npr. brežine, zelenice) v EUP PŠ11 oz. v kolikor bi
se izkazali viški rodovitnega dela tal naj se uporabijo za izboljšanje
okoliških kmetijskih zemljišč (agromelioracijo). Za rodovitni del tal,
odstranjen pri gradbenih posegih v EUP PŠ11, je treba pripraviti
elaborat ravnanja z rodovitnim delom tal, ki ga potrdi strokovnjak
kmetijske stroke – pedolog. |
9.3. Usmeritve za pripravo elaborata ravnanja z
rodovitnim delom tal: |
a) V času odstranjevanja rodovitnega dela tal in v
času navažanja rodovitnega dela tal je treba preprečiti poslabšanje
strukture tal. Vsa dela morajo potekati v času, ko so tla ustrezno suha,
da ne pride do prevelike zbitosti in s tem poslabšanja strukture tal ter
trajne degradacije tal. |
b) Uporabiti je treba ustrezno mehanizacijo, da ne
pride do prevelike zbitosti in s tem poslabšanja strukture tal. |
c) Na območju gradbenih posegov v EUP PŠ11 je treba
rodovitni del tal odstraniti po horizontih oziroma plasteh. Velikost
površine naenkrat odstranjenih plasti je treba omejiti z zmožnostjo
ponovne uporabe oziroma začasnega deponiranja odstranjenih plasti v
ustrezno urejenih začasnih deponijah, ločeno po plasteh, da se ohranita
rodovitnost in količina prsti. |
č) Odstranjeni rodovitni del tal je treba čim prej
navoziti na lokacije predvidene agromelioracije. |
d) Vsa dela, vezana na odstranitev, skladiščenje in
navažanje rodovitnega dela tal, morajo potekati pod nadzorom
strokovnjaka kmetijske stroke – pedologa. |
9.4. Pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja za
gradnjo objektov v EUP PŠ11 so: |
·
pravnomočna odločba o krčitvi gozda v kmetijske namene za
parc. št. 708, 684, del 150 in del 356, vse k.o. 2079-Šenturška Gora, če
se v podEUP RV6/4, RV6/5 in RV6/6 nadomestna kmetijska zemljišča
vzpostavljajo na zemljiščih, ki so po dejanski rabi gozd; |
·
uskladitev bonitetnih točk v uradnih evidencah GURS za
območja nadomeščanja kmetijskih zemljišč (za zemljišča parc.št. 708,
684, 150 in 356, vse k.o. 2079-Šenturška Gora) kot jih na novo določa
»Pedološki elaborat nadomestnih kmetijskih zemljišč v Občini Cerklje
investitorja Metoda Dobravec«, ki ga je v februarju 2022 izdelal dr.
Tomaž Kralj; |
·
potrdilo strokovnjaka kmetijske stroke – pedologa, da so v
podEUP RV6/4, RV6/5 in RV6/6 vzpostavljena nadomestna kmetijska
zemljišča, ki so po površini in kvaliteti primerljiva z zemljišči na
območju gradbenih posegov v EUP PŠ11. |
|
III/4.2.19. Pšenična Polica |
|
269.
člen |
Območje EUP z oznako PE1 |
(A) Namenska raba: SKk |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.4 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
270.
člen |
Območje EUP z oznako PE2 |
(A) Namenska raba: CDp |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.11 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.5 |
3.2. Velikost objektov: C2.2 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13, vzdolž severnega dela EUP je treba oblikovati
zeleni pas dreves |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
271.
člen |
Območji EUP z oznakama PE3, PE4 |
(A) Namenska raba: Ak |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A3.4 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
272.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami PE5/1,
PE5/2, PE5/3, PE5/4, PE5/5 |
(A) Namenska raba: PC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8, CR12, CR15,
CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54. |
|
273.
člen |
Območja podEUP z oznakami PE5/6, PE5/7, PE5/8,
PE5/9, PE5/10, PE5/11 in PE5/12 |
(A) Namenska raba: K1, G, VC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja podEUP z oznakami CD6/4, CD6/5, CD6/6, CD6/7.
Na območju podEUP z oznako PE5/12 je v okviru ureditve dostopov do
kmetijskih zemljišč na obstoječi poljski poti dopustno urediti tudi
dostopanje tovornih vozil in gradbenih strojev do obstoječe gradbene
dejavnosti na območju EUP PE2. Dostop je treba urediti v makadamski
izvedbi. Pri načrtovanju oziroma izvajanju dostopa je treba upoštevati
predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje
dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba
zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem
območju in izven njega. |
|
274.
člen |
Območje EUP z oznako PE6 |
(A) Namenska raba: IK |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.12 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.5 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,50,
minimalni delež zelenih površin v okviru parcele pa je 10%, |
3.2. Velikost objektov: tlorisni gabarit
stavb mora biti prilagojen velikosti in legi parcele, namenjene gradnji,
ter namembnosti območja in funkciji stavb; višinski gabarit
objektov ne sme presegati 9,0 m nad koto urejenega terena. |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: strehe so lahko
ravne ali v naklonu, poljubne oblike in obdelave; barve, ki so v
prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronske in druge živo
rumene, vijolične, živo zelene, živo, temno in turkizno modre ipd.),
niso dovoljene. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, robove območja je treba zasaditi s
sadnim drevjem in drugo lokalno značilno vegetacijo |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
III/4.2.20. Spodnji Brnik |
|
275.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami SB1,
SB2/1, SB3, SB5, SB6, SB12, SB16, SB17, SB18, SB20/2 |
(A) Namenska raba: SKk |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
·
SB1: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.4, ne
glede na določila pod šifro A3.4 se v območju dovoljuje tudi več kot dve
stanovanji na stavbo, |
·
SB2/1, SB3, SB5, SB6, SB17, SB18, SB20/2: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.4, |
·
SB12, SB16: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.4. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
SB1, SB2/1, SB3: B1, B2.2, |
·
SB5, SB6, SB12, SB16, SB17, SB20/2: B1, B2.3, |
·
SB18: B1, B2.8. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
|
·
SB1, SB2/1, SB3: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,50, C1.9, |
·
SB5, SB6, SB12, SB16, SB17, SB18: C1.3, C1.9, |
·
SB20/2: maksimalni faktor zazidanosti
parcele, namenjene gradnji je 0,4, C1.9. |
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija:
|
·
SB1, SB2/1, SB3, SB5, SB6, SB17, SB18: E2.1, E2.2,
E2.3.1-E2.3.4, |
·
SB12, SB16, SB20/2: E2.1, E2.2. |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
276.
člen |
Območje podEUP z oznako SB2/2 |
(A) Namenska raba: ZD |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območje podEUP z oznako CR56/2. |
|
277.
člen |
Območji EUP z oznakama SB4, SB11 |
(A) Namenska raba: CDd |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
·
SB4: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.9
ter druge dejavnosti (in objekti glede na namen) za potrebe
kmetijske dejavnosti (dopušča se obseg do 60 GVŽ); poleg vrst
dejavnosti, ki so dovoljene pod šifro A3.9, so na območju EUP
dovoljene tudi proizvodne dejavnosti, |
·
SB11: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.9. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.5,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov:
|
·
SB4: C2.2, C2.5, |
·
SB11: C2.7. |
4. PIP glede oblikovanja |
4.1. Oblikovanje objektov:
|
·
SB4: D1.2, D1.5, |
·
SB11: D1.7. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: |
·
SB4: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, |
·
SB11: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13. |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
278.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami SB7, SB8,
SB9, SB21, SB24/1 |
(A) Namenska raba: PC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8, CR12, CR15,
CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54. |
|
279.
člen |
Območje EUP z oznako SB10 |
(A) Namenska raba: BT |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A3.13 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.6,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.7 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.7 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
280.
člen |
Območje EUP z oznako SB13 |
(A) Namenska raba: CDp |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.11 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.5,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.7, višinski
gabarit do (K) + P + 1 + M |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.7 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
281.
člen |
Območje EUP z oznako SB14 |
(A) Namenska raba: As |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A3.2 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.3, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1.Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
282.
člen |
Območje EUP z oznako SB15 |
(A) Namenska raba: CDv |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območje EUP z oznako LA4. |
|
283.
člen |
Območje EUP z oznako SB19 |
(A) Namenska raba: Ak |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A3.4 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
284.
člen |
Območji EUP oziroma podEUP z oznakama SB20/1,
SB23 |
(A) Namenska raba: IK |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.12, ne glede na določila šifre A3.12
na parceli št. 604, k.o. Spodnji Brnik od vrst dejavnosti ni dovoljeno
bivanje, od vrst objektov glede na namen pa niso dovoljene
enostanovanjske stavbe |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.3 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,4,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2 za
enostanovanjske stavbe, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2 za
enostanovanjske stavbe, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, na vizualno izpostavljenih lokacijah je
treba prostorninsko razsežnejše stavbe členiti z ustrezno zasnovano
krajinsko ureditvijo |
5. PIP in merila za parcelacijo |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
285.
člen |
Območje EUP z oznako SB22 |
(A) Namenska raba: SSc |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.2 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.4,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
286.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami SB24/2,
SB24/3, SB25, SB26, SB28 |
(A) Namenska raba: K1, G, VC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja podEUP z oznakami CD6/4, CD6/5, CD6/6, CD6/7. |
|
286.a
člen |
Območje EUP z oznako SB27 |
(A) Namenska raba: K1 |
(B) Območje se ureja z veljavnim DPN. |
|
III/4.2.21. Šmartno |
|
287.
člen |
Območji EUP z oznakama ŠM1, ŠM5 |
(A) Namenska raba: SKs |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
ŠM1: B1, B2.1, |
·
ŠM5: B1, B2.2. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
|
·
ŠM1: C1.1, C1.9, |
·
ŠM5: C1.3, C1.9. |
3.2. Velikost objektov:
|
·
ŠM1: C2.4, |
·
ŠM5: C2.2, C2.5. |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov:
|
·
ŠM1: D1.4, |
·
ŠM5: D1.2, D1.5. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2,
E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1.Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
288.
člen |
Območje EUP z oznako ŠM2 |
(A) Namenska raba: CDv |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območje EUP z oznako LA4. |
|
289.
člen |
Območje EUP z oznako ŠM3 (območja podEUP z
oznakami ŠM3/1, ŠM3/2, ŠM3/3, ŠM3/4) |
(A) Namenska raba: CDd, ZD, PC |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
(a) Na celotnem območju EUP so dovoljene
naslednje: |
(a1) vrste gradenj: |
·
gradnje novih objektov v skladu z določili te podtočke
(a), |
·
gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega
zakonito zgrajenega objekta, pri čemer se ne sme bistveno spreminjati
namembnosti in velikosti objekta, |
·
rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov, pri čemer se
ne sme bistveno spreminjati namembnosti objektov, |
·
vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov, |
·
odstranitev objektov, |
(a2) vrste objektov glede na namen: |
·
objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na
ogroženih območjih, |
·
objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode, |
·
cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi, |
·
mostovi, viadukti, predori in podhodi, |
·
jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, |
·
objekti za zaščito rečnih bregov in ureditev strug, |
·
nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami, |
·
hudourniške pregrade, |
·
stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov, |
·
gradnje novih objektov iz prve, pete, šeste, sedme, osme
in devete alineje te pod-pod točke so na območju podEUP z oznako ŠM3/4
dopustne le izjemoma kot posegi in začasne ureditve za potrebe obrambe
in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
(a3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
spominska obeležja, spomeniki, kipi, križi, |
·
pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih
pojavov, |
·
pomožni cestni objekti, |
·
priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja, |
·
pomožni komunalni objekti, |
·
pešpoti. |
(a4) vrste drugih ureditev: |
·
objekti in ukrepi, ki so potrebni zaradi neposredno
grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma
zmanjšajo njihove posledice, |
·
objekti in ukrepi za zaščito, reševanje in pomoč ob
naravnih in drugih nesrečah, |
·
vojaški inženirski objekti, zaklonišča in drugi zaščitni
objekti med izrednim ali vojnim stanjem, |
·
ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
·
ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in
bioloških lastnosti površinskih voda, |
·
objekti in ukrepi, namenjeni varstvu voda pred
onesnaženjem. |
(a5) Upoštevati je treba tudi določila pod
šiframa A1.2, A1.3. |
(b) Po posameznih območjih podEUP so poleg vrst
gradenj, ki so dovoljene na celotnem območju EUP, dovoljene naslednje: |
(b1) vrste gradenj: |
·
gradnja novih objektov v skladu z določili te podtočke
(b), glede na določila za posamezna območja podEUP, |
·
rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov v skladu z
določili te podtočke (b), glede na določila za posamezna območja podEUP, |
·
sprememba namembnosti zakonito zgrajenih objektov v skladu
z določili te podtočke (b), glede na določila za posamezna območja
podEUP. |
(b2) Vrste dejavnosti ter vrste objektov
(vključno z nezahtevnimi in enostavnimi objekti) glede na namen, ki so
po posameznih območjih podEUP dovoljene poleg objektov (vključno z
nezahtevnimi in enostavnimi objekti) glede na namen in drugih ureditev,
dovoljenih za celotno območje EUP, so v nadaljevanju določene po
posameznih območjih podEUP. |
(b3) Območji podEUP z oznakama ŠM3/1,
ŠM3/2: |
(b3.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
bivanje, |
·
trgovina, |
·
gostinstvo, |
·
poslovne dejavnosti, |
·
javna uprava, |
·
izobraževanje, |
·
zdravstvo in socialno varstvo, |
·
kulturne in razvedrilne dejavnosti,
|
·
prirejanje iger na srečo, |
·
športnorekreacijske dejavnosti, |
·
dejavnost verskih in drugih članskih organizacij ter
gospodinjstev, |
(b3.2) vrste objektov glede na namen: |
·
stanovanjske stavbe, |
·
poslovne in upravne stavbe, |
·
trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, razen
sejemske dvorane, razstavišča in bencinski servisi, |
·
stavbe splošnega družbenega pomena, |
·
stavbe za opravljanje verskih obredov, |
·
igrišča za športe na prostem, bazenska kopališča na
prostem, ki se jih lahko prekrije s pomično bazensko streho, |
·
garažne stavbe in parkirišča, |
·
javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene
zelene površine, |
·
večnamenske stavbe, |
(b3.3) vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: |
·
majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe
pozidave, bazeni za kopanje, okrasni bazeni in grajeni ribniki, |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
ograje in podporni zidovi, |
·
male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro določenimi za to EUP, |
·
samostojna parkirišča, |
·
športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje in
druga motorna vozila, |
·
zakloni, zakloniki, |
·
začasni objekti, namenjeni sezonski ponudbi in
prireditvam, ki se lahko postavijo samo za namen in čas prireditve ali
med sezono. |
(b4) Območje podEUP z oznako ŠM3/3: |
(b4.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
promet in skladiščenje; |
(b4.2) vrste objektov glede na namen: |
·
lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in
gozdne ceste, |
·
parkirišča, |
·
javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene
zelene površine; |
(b4.3) vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
ograje in podporni zidovi, |
·
samostojna parkirišča. |
(b5) Območje podEUP z oznako ŠM3/4: |
(b5.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
športnorekreacijske dejavnosti; |
(b5.2) vrste objektov glede na namen: |
·
kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene, |
·
zelenice in druge urejene zelene površine; |
(b5.3) Vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: |
·
podporni zidovi. |
|
2. PIP glede lege objektov |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
območje EUP ŠM3 je okvirno razdeljeno na več podEUP
namenjenih gradnji stavb, objektov in omrežij infrastrukture ter
ohranjanju obstoječih zelenih površin; podEUP z oznakama ŠM3/1 in ŠM3/2
sta načeloma namenjeni gradnji stavb, podEUP z oznako ŠM3/3 načeloma
objektom in omrežjem infrastrukture, podEUP z oznako ŠM3/4 pa ohranjanju
obstoječih zelenih površin; |
·
B1, nove stavbe , razen, če določila pod šifro
B1 ne določajo drugače, morajo biti od meje sosednjih zemljišč
oddaljene najmanj 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti (ki so stavbe),
razen, če določila pod šifro B1 ne določajo drugače, pa najmanj
1,50 m; manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna overjena soglasja)
lastnikov sosednjih zemljišč, |
·
pri načrtovanju posegov je treba upoštevati nosilnost tal;
v ravninskem delu bo potrebna utrditev terena s predobremenilnim
nasipom; v nižinskem delu je določeno nadvišanje terena za 0,7 do 1,0 m. |
3. PIP glede velikosti |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji v podEUP ŠM3/1
in ŠM3/2 je 0,50 |
3.2. Velikost objektov:
|
·
tlorisni gabarit stavb je poljuben vendar mora biti
prilagojen velikosti in legi parcele, namenjene gradnji ter namembnosti
območja in funkciji stavb, |
·
maksimalni višinski gabarit je (K) + P + 3, |
·
prostorninsko razsežnejše stavbe morajo biti po možnosti
členjene na manjše gradbene mase oziroma je potrebno njihov izgled
ublažiti z ustrezno načrtovano zasaditvijo dreves. |
4. PIP glede oblikovanja |
4.1. Oblikovanje objektov:
|
·
stavbe morajo biti oblikovane po enotnih oblikovalskih
izhodiščih, finalizacija fasade naj bo iz materialov naravnega izvora in
videza, skladno z izbrano študijo barv in tekstur, |
·
nakloni strešin so načeloma ravni ali v minimalnih
naklonih, |
·
oblikovanje pomične bazenske strehe je podrejeno funkciji,
bazenska streha je lahko steklena ali iz steklu podobnih materialov, |
·
dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic
in sončnih sprejemnikov, |
·
klimatske naprave, satelitske antene in podobne elemente
je treba na objekte umeščati diskretno. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: |
·
na prostih površinah je treba načrtovati in zasaditi
avtohtono rastlinje (listavci – bukev, gaber, lipovec in tudi sadna
drevesa, ne samo okrasna temveč tudi uporabna, nizko grmičevje –
zimzeleno in listopadno, trajnice in enoletnice), pred večjimi
zastekljenimi površinami je treba za zaščito pred soncem načrtovati in
zasaditi listavce, |
·
parkirišča naj se po možnosti oblikuje tako, da se ob
robovih in vmesnih pasovih zasadi drevesa, ki zagotavljajo ustrezno
osenčenje parkirnih površin, |
·
ter D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11,
D2.13. |
5. PIP in merila za parcelacijo |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 (razen določila glede osenčenja parkirnih površin)
|
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
priključevanje na plinovodno omrežje je obvezno; energijo za delovanje
sistemov v stavbah je dovoljeno zagotavljati ali kombinirati z uporabo
obnovljivih virov energije tudi v večjem obsegu od minimalnih zahtev, ki
jih določa predpis o učinkoviti rabi energije v stavbah; |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: |
(a) Pogoji za gradnjo cestnega omrežja: |
·
območje EUP ŠM3 se prometno navezuje na lokalno cesto
Cerklje na Gorenjskem – Pšenična Polica – Šmartno preko dovozne ceste –
EUP z oznako ŠM4, |
·
osnovno cestno omrežje sestavljata cesti v podEUP z oznako
ŠM3/3, cesti sta namenjeni dvosmernemu prometu, vozišča so načeloma
širine 5,0 m, |
·
za dostop do posameznih objektov so predvideni dovozi
(oziroma se jih konkretizira v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja), ki omogočajo dostavo, ali intervencijske posege; med
posameznimi nizi stavb je treba načrtovati sprehajalne pešpoti, ki so
namenjene le peš hoji ali vožnji z invalidskimi vozički, |
·
glede na to, da bo promet pretežno namenjen le za dovoze
in servisne dejavnosti predvidena hitrost vozil ne bo večja od 30 km/h;
za ustrezno odvodnjavanj cest je treba te načrtovati v enakomernem
prečnem nagibu praviloma 2,5%; prečni nagibi hodnikov za pešce so
usmerjeni proti vozišču; na mestih, kjer hodnik in vozišče tvorita
koritnico ali muldo se namestijo požiralniki z LTŽ mrežo, ki služijo
odvodu meteorne vode iz vozišča in pločnikov; prečni skloni pešpoti so
2,0 % in vedno usmerjeni proti nižjemu terenu; odvodnjavanje pešpoti je
preko robnega niza kock na nižji teren; vzdolžni skloni so prilagojeni
vožnji z vozički in znašajo največ 6,0 %; najmanjši vzdolžni nagib je
0,4 %, kar omogoča še ustrezno vzdolžno odvodnjavanje; zaradi strukture
naselja je ureditev cest prilagojena potrebam; hodniki za pešce niso
nivojsko dvignjeni nad vozišče, ampak ostajajo v istem nivoju; od
vozišča jih ločuje le niz granitnih kock, sam hodnik pa se mora
kontrastno (barvno) ločiti od vozišča; niz kock bo omejeval tudi zunanji
rob pločnika; niz granitnih kock bo poleg vizualnega učinka omogočal
tudi otip slabovidnim, |
·
za potrebe eksploatacije gozda, ki se nahaja vzhodno za
obravnavanim območjem se uporablja obstoječa pot, ki poteka po
severozahodnem robu podEUP ŠM3/2; dostopanje do gozdov in kmetijskih
površin bo lahko potekalo tudi po jugozahodnem robu EUP. |
(b) Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: |
·
po naselju je načrtovano vodovodno omrežje v obliki
krožnega voda, za požarno zaščito so določeni nadtalni hidranti na
medsebojni razdalji do 80 m. |
(c) Pogoji glede zbiranja, odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: |
·
območje je opremljeno z javno kanalizacijo. |
(d) Pogoji za gradnjo elektroenergetskega omrežja: |
·
oskrba z električno energijo se zagotavlja iz nove
transformatorske postaje v zahodnem delu območja, |
·
nizkonapetostni kabli znotraj naselja bodo položeni v
kabelski kanalizaciji, |
·
glede na tip poselitve je obravnavano območje
potrebno opremiti tudi z ustrezno javno razsvetljavo; za ustrezno
osvetlitev območja so določene svetilke enotnega tipa z vgrajenimi
visokotlačnimi natrijevimi sijalkami moči 85 W, ki se namestijo na
kandelabre višine 6 m; medsebojna razdalja med posameznimi svetilkami je
največ 25 m; uporabijo se enotne svetilke s podobno svetlobnotehnično
karakteristiko; kandelabri se namestijo na betonske temelje; napajanje
javne razsvetljave se določa kabelsko v
kabelski kanalizaciji; javna razsvetljava bo izvedena v celonočnem
režimu obratovanja; prižigališče bo nameščeno ob TP. |
(e) Pogoji za gradnjo plinovodnega omrežja:
|
·
območje je opremljeno s plinovodnim omrežjem. |
(f) Pogoji za gradnjo komunikacijskih omrežij: |
·
komunikacijska omrežja je praviloma treba zgraditi v
obstoječem ali predvidenem cestnem svetu, |
·
telekomunikacijski vodi potekajo v kabelski kanalizaciji. |
(g) Smiselno je treba upoštevati tudi določila po
šifro F9. |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1.
Pred novimi gradnjami ali posegi v zemeljske plasti je treba za
območje posega izvesti predhodni arheološki pregled in po potrebi
arheološka izkopavanja. Rezultate predhodnega arheološkega pregleda in
arheoloških izkopavanj je treba smiselno upoštevati pri načrtovanju
razporeditve objektov. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja je
treba opredeliti tudi ustrezno prezentacijo morebitnih najdenih ostalin. |
7.2. Ohranjanje narave: |
Naselje posega večinoma v kmetijske površine slabše
kvalitete in redko drevesno obvodno vegetacijo. Glede na namembnost se
vegetacija, povsod tam, kjer je to za izvedbo načrtovanih rešitev
potrebno, krči. Krčitve lahko povzroče biotopsko degradacijo, zato mora
investitor upoštevati optimalno nadomeščanje ekološke infrastrukture in
pogojev za socialne funkcije obvodne vegetacije. Konkretizacija rešitev
se opredeli na prostih površinah znotraj ureditvenega in vplivnega
območja urejanja (renaturacija devastiranih predelov, linijske obcestne
zasaditve in zasaditve v delih, kjer niso načrtovana območje stavbnih
zemljišč). Za varovanje Pšate s pritoki, ki predstavlja naravno vrednoto
lokalnega pomena, se določijo varstvene usmeritve in sicer: |
·
posegi v Pšato in vzporedni tok se izvajajo v najmanjši
možni meri le na mestih premostitev; poškodovane brežine se po končani
gradnji ustrezno sanirajo, zatravijo oziroma zasadijo; |
·
objekti in drugi posegi se ne načrtujejo v poplavnem
območju Pšate; |
·
obvodni zeleni pas se ohranja v širini najmanj 10 metrov;
v tem pasu gradnja objektov, ograj ali drugi posegi niso primerni, možna
je dosaditev avtohtonih obvodnih drevesnih vrst (siva jelša, vrba,
leska); |
·
v naselju se v čim večji meri načrtujejo in ohranjajo
zelene površine, drevesa in skupine dreves; |
·
za posege v potok Pšata in vzporedni tok ter desetmetrski
obvodni pas je potrebno pridobiti soglasje v skladu s predpisi o
ohranjanju narave. |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: |
·
Posegi v tla se izvedejo tako, da se prizadane čim manjše
površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi
infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna.
Pri gradnji se uporabijo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so
tehnično brezhibni ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o
njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin
ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z
vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je
treba preprečiti tudi odtekanje vod na nižje ležeče kmetijsko
obdelovalne površine. Treba je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in
odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na
tehnoloških površinah. |
·
Med gradnjo kompleksa vasi brez ovir je treba izvajati
monitoring. |
·
Posebno pozornost je treba posvetiti zgornjemu rodovitnemu
delu tal, ki ga je treba namensko uporabiti za sanacijo degradiranih
površin. Po končanih zemeljskih delih se takoj začnejo sanacijska in
zasaditvena dela na razgaljenih površinah. |
·
V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče,
na katerem ima investitor pravico razpolaganja. Pri aktivnostih v času
gradnje je upoštevati določila poglavja obveznosti investitorjev in
izvajalcev. |
·
Posegi v prostor ne spreminjajo obstoječega gozdnega roba.
Gozdni rob se ohranja zadostno odmaknjen od cestnega telesa in stavbnih
mas; ostaja stopničasto strukturiran ter redno negovan. |
·
Sestava tal v območju urejanja je nehomogena. Z
raziskovalnimi vrtinami je ugotovljeno, da hribinsko osnovo sestavljajo
triadni psevdoziljski skladi. Pretežno jih gradi siv peščen meljevec s
prehodi v apnenec in glinovec. Na ravninskem področju osnovo prekrivajo
sedimenti in hudourniški nanosi v obliki meljne gline in meljastega
proda in grušča. Vrhnje kohezivne zemljine so pretežno težko gnetne,
meljasti prodi in grušči so preplavljeni z vodo in zelo rahli. Na
položnem pobočju vrhnje plasti sestavljajo pobočne spraline, podorine in
hudourniški nanosi v obliki peščene gline in meljastih gruščev.
Menjavanje plasti je nezvezno. Kohezivne zemljine so pretežno težko
gnetne do poltrdne, meljasti grušči so srednje gosti do gosti. V tanjših
plasteh je meljno glineno in peščeno vezivo razmočeno, zaradi česar je
opazno zmanjšanje gostote do rahlega stanja. Na strmejšem vzhodnem delu
pobočja v vrhnjih plasteh prevladujejo grušči meljevca in peščenjaka.
Meljno glineno vezivo je pretežno kompaktno, zato so grušči gosti do
zelo gosti. |
·
Talna voda je zaznana v vseh vrtinah. Na nižinskem
področju se pojavlja razmeroma plitvo pod terenom, na pobočnem delu,
kjer je prisotno precejanje podtalnice v prepustnih plasteh nad
kontaktom z neprepustno podlago, pa se pojavlja nekoliko globje. Pri
načrtovanju gradenj in oblikovanju ureditve ob stavbah je potrebno
upoštevati, da prisotnost precednih vod povzroča zmanjšanje stabilnosti
zaledja vkopov, zaradi česar je pri plitvih vkopih do globine 2,5 m
potreben razmeroma položen nagib, pri globljih pa podporni zidovi in
ustrezne varovalne konstrukcije gradbenih jam. Obvezen je tudi učinkovit
sistem dreniranja vkopanih delov objektov. Ker so vse ugotovljene talne
plasti občutljive na razmakanje, je odvodnjavanju potrebno posvetiti
pozornost tudi med gradnjo. |
·
Temeljenju in stabiliteti vkopov za stavbe, objekte in
naprave je posvetiti posebno pozornost. Območje urejanja se deli na
dvoje, po nosilnosti različnih podobmočij in sicer: |
·
1. V ravninskem delu – območje z nadmorsko višino med
379,0 mabs in 382,0 mabs, kjer so vrhnje plasti dokaj stisljive in tudi
neprepustne, je v daljših padavinskih obdobjih možno tudi poplavljanje
tega dela. Pred višinsko navezavo objektov v prostor je obvezno
pridobiti podatek o koti poplavne vode; |
·
2. V pobočnem delu, je nosilnost na splošno boljša, ker so
talne plasti manj stisljive. Obvezno pa je pri načrtovanih posegih
zagotoviti stabiliteto zaledja. |
·
Pri pripravi arhitektonske zasnove ter projektne
dokumentacije za stavbe, objekte, naprave ter prometno infrastrukturo je
upoštevati ugotovitve poročila o geotehničnih raziskavah objektov v EUP
ŠM3 (ZN (LN) Šmartno pri Cerkljah (Gracen d.o.o., št. proj. 1-50/2003 z
dne 23. 01. 2004), pri čemer je potrebno upoštevati, da je na območju
podEUP z oznako ŠM3/1 drenaža že izvedena. |
·
Izkopni materiali so uporabni le za vgradnjo v nenosilne
zasipe in izravnave ali predobremenilne nasipe. |
·
Pri gradnji stavb in komunalne infrastrukture je obvezno
kvalitetno dreniranje, zato mora biti predviden globalni sistem
dreniranja, ki se izvede pred začetkom gradnje objektov. Možno ga je
odvesti v bližnji vodotok. Vse konstrukcije v okviru komunalne ureditve
(črpališča, jaški), ki segajo pod koto poplavne vode, morajo biti
vodotesne in dimenzioniranje na prevzem vzgonskih pritiskov. Cestno telo
mora sestavljati min. 0,70 m debel gramozni ustroj. Planum spodnjega
ustroja mora biti dreniran. V dno je priporočljivo vgraditi geotekstil. |
·
Z geotehničnimi raziskavami je ugotovljena razmeroma
zahtevna geološka zgradba temeljnih tal, zato mora pri vseh fazah
projektiranja stavb sodelovati geomehanik. |
·
Drevesa, ki jih je glede na načrtovano dejavnost v območju
potrebno posekati se po pridobitvi dovoljenj predhodno označijo s strani
pooblaščene službe Zavoda za gozdove Slovenije – Krajevne enote Kranj;
posek lesne vegetacije se lahko izvaja le med 15. avgustom in 15.
marcem. |
·
Investitor je dolžan zagotoviti ureditev dostopa na
kmetijska zemljišča na vseh prekinjenih poljskih poteh. |
·
Monitoring: |
1. Investitor gradnje vasi brez ovir mora: |
·
v času gradnje zagotoviti celosten načrt monitoringa za
področja, ki jih eventuelno določa okoljsko poročilo (IPSUM d.o.o.
Domžale, november 2004); |
·
pri določitvi točk monitoringa smiselno upoštevati točke
že izvedenih meritev ničelnega stanja. Pri fizičnih meritvah stanja
sestavine okolja (tla, vode, zrak, hrup) je treba zagotoviti vsaj
tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o
stanju posamezne sestavine okolja; |
·
točke spremljanja stanja zavarovati tako, da je omogočeno
kontinuirano pridobivanje podatkov. |
2. Med gradnjo je treba monitoring izvajati v
skladu s predpisi, ki urejajo prve meritve in obratovalni monitoring
hrupa za vire hrupa ter pogoje za njihovo izvajanje in usmeritvami
okoljskega poročila. Rezultati monitoringa so javni, investitor poskrbi
za dostopnost podatkov. |
3. Dodatni ukrepi, ki jih mora izvesti investitor v
primeru neustreznih rezultatov monitoringa, so: |
·
dodatne tehnične in prostorske rešitve in |
·
dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve. |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
290.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami ŠM4,
ŠM9/1, ŠM9/2, ŠM9/3 |
(A) Namenska raba: PC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8, CR12, CR15,
CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54. |
|
291.
člen |
Območje EUP z oznako ŠM6 |
(A) Namenska raba: BT |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.13 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.1 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.1,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.4, višina stavb
je do 12,5 nad koto urejenega terena |
4. PIP glede oblikovanja |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.7, strehe
stavb so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice; naklon streh je
dovoljen v razponu od 30º do 45º; strešna kritna je lahko sive do
grafitno sive barve (pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še
brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali); strehe
nadstreškov so lahko tudi enokapne v minimalnem naklonu ali ravne, če so
pohodne. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
292.
člen |
Območje EUP z oznako ŠM7 |
(A) Namenska raba: SKk |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter |
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
|
·
kmetijstvo, |
·
dopolnilne dejavnosti kmetij, |
·
bivanje, kadar se vsaj en član družine ukvarja s
kmetijstvom, na območju EUP je dovoljeno največ eno stanovanje; bivanje
je dovoljeno urediti ob ali po izgradnji nestanovanjskih kmetijskih
objektov, |
(b) vrste objektov glede na namen:
|
·
nestanovanjske kmetijske stavbe, objekti za dopolnilne
dejavnosti kmetij, |
·
enostanovanjske stavbe, |
·
večnamenske stavbe, |
·
zelenice in druge urejene zelene površine, |
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe
pozidave, bazeni za kopanje, okrasni bazeni in grajeni ribniki, |
·
pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
|
·
ograje in podporni zidovi, |
·
male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice,
rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F), |
·
samostojna parkirišča, |
·
športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje in
druga motorna vozila, |
·
zakloni, zakloniki, |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas prireditve ali med
sezono pod pogoji kot jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje
graditve objektov, |
·
objekti za rejo živali, |
·
pomožni kmetijsko - gozdarski objekti,
|
·
objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.3 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,40,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2 za
enostanovanjske stavbe, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2 za
enostanovanjske stavbe, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, na vizualno izpostavljenih lokacijah je
treba prostorninsko razsežnejše stavbe členiti z ustrezno zasnovano
krajinsko ureditvijo |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
293.
člen |
Območje EUP z oznako ŠM8 |
(A) Namenska raba: IK |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.12 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
objekti, razen, če določila pod šifro B1 ne določajo drugače,
morajo biti od sosednjih zemljišč odmaknjeni najmanj 4,0 m (oziroma 1,5
m v primeru, ko sosednja zemljišča niso zazidljiva), nezahtevni in
enostavni objekti pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so dovoljeni ob
soglasju (pisna overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,55,
C1.9. |
3.2. Velikost objektov: |
·
Osnovni tlorisni gabarit gospodarskih poslopij in hlevov
mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,8, drugih stavb pa
vsaj 1:1,3. Tloris je lahko lomljen. |
·
Višina stavbe je lahko največ 11,5 metrov nad koto
urejenega terena. |
·
Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati Programsko
zasnovo za območji EUP z oznakama PŽ4 in ŠM8, ŠM8 - variantna rešitev 2
(izdelovalec: UB Urbanistični biro, d.o.o. Kamnik, št. proj. 1/14,
februar 2014) in ostala določila te točke. Od, s programsko zasnovo
določenih tlorisnih dimenzij, so načeloma dovoljena odstopanja do + 1,0
m, omejitve navzdol ni. Programska zasnova je na vpogled na oddelku
pristojne občinske službe za prostor. |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: |
·
Pri oblikovanju objektov je treba upoštevati v prejšnji
točki navedeno programsko zasnovo in ostala določila te podtočke. |
·
Strehe stavb so dvokapnice s slemenom v smeri daljše
stranice. V primeru lomljenega tlorisa so strehe lahko sestavljene in
istega naklona. Lahko so zaključene s čopi. Naklon streh je dovoljen v
razponu do 30 do 45. Strešna kritina mora biti sive barve, za potrebe
tehnologije pa je lahko tudi iz brezbarvnega stekla in steklu podobnih
brezbarvnih materialov. |
·
Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne
značilnosti. Barve, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone
(npr. citronske in druge živo rumene, vijolične, živo zelene, živo,
temno in turkizno modre ipd.) niso dovoljene. Barva fasade mora biti v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določena. |
·
Klimatske naprave, satelitske antene in podobne elemente
je treba na objekte umeščati diskretno. |
·
Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic
in sončnih sprejemnikov na ali v streho, njihov najvišji del pa ne sme
presegati višine slemena osnovne strehe. Dovoljeno jih je uporabiti kot
elemente oblikovanja fasad. |
·
Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in
gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v
primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te točke. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, EUP je treba zasaditi s sadnim drevjem
in drugo lokalno značilno vegetacijo - pri zasnovi zasaditve je treba
upoštevati v prejšnji točki navedeno programsko zasnovo. |
5. PIP in merila za parcelacijo |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
294.
člen |
Območji podEUP z oznakama ŠM9/4, ŠM9/5 |
(A) Namenska raba: K1, K2, G, VC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja podEUP z oznakami CD6/4, CD6/5, CD6/6, CD6/7. |
|
III/4.2.22. Trata pri Velesovem |
|
295.
člen |
Območja EUP z oznakami TR1, TR3, TR8, TR9 in
TR10 |
(A) Namenska raba: SKs |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
TR1: B1, B2.1, |
·
TR3, TR8, TR9, TR10: B1, B2.3. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
|
·
TR1: C1.1, C1.9, |
·
TR3, TR8, TR9, TR10: C1.3, C1.9. |
3.2. Velikost objektov:
|
·
TR1: C2.4, |
·
TR3, TR8, TR9, TR10: C2.2, C2.5. |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov:
|
·
TR1: D1.4, |
·
TR3, TR8, TR9, TR10: D1.2, D1.5. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2,
E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
296.
člen |
Območje EUP z oznako TR2 |
(A) Namenska raba: CDv |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območje EUP z oznako ČŠ2. |
|
297.
člen |
Območje EUP z oznako TR4 |
(A) Namenska raba: IK |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.12 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.3 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,50,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5,
ureditve in oblikovanje naj bo podrejeno ohranjanju krajinske podobe |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, na vizualno izpostavljenih lokacijah je
treba prostorninsko razsežnejše stavbe členiti z ustrezno zasnovano
krajinsko ureditvijo |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
298.
člen |
Območje EUP z oznako TR5 |
(A) Namenska raba: SSc |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.2, ne glede na določila pod šifro A3.2 se
na območju EUP dovoljuje tudi več kot dve stanovanji na stavbo; |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3 |
3. PIP glede velikosti |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,4,
minimalni delež zelenih površin v okviru parcele je 10%, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2 |
4. PIP glede oblikovanja |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
299.
člen |
Območje EUP z oznako TR6 |
(A) Namenska raba: ZK |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.15 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.6 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: / |
3.2. Velikost objektov: C2.6 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10,
D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
300.
člen |
Območja podEUP z oznakami TR7/1, TR7/2, TR7/3,
TR7/4, TR7/5, TR7/11 |
(A) Namenska raba: PC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8, CR12, CR15,
CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54. |
(C) PIP za EUP TR7/11: Na območju naj se
načrtuje minimalno število prometnih znakov. V primeru posegov v kozolec
naj se odstranjeni del kozolca prestavi na drugo stran kozolca. Krožišče
naj bo zasnovano kot parterna zelenica, brez skolptur, panojev ali
drugih objektov. Dopustna je zasaditev drevesa. Na območju ureditve
cestnih povezav se prestavi obstoječe vodovodno omrežje Trata –
Praprotna polica. Vodovod se uskladi načrtovani ureditvi ceste. |
|
301.
člen |
Območja podEUP z oznakami TR7/6, TR7/7, TR7/8,
TR7/9 |
(A) Namenska raba: K1, K2, G, VC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP oziroma podEUP z oznakami AD9/3, AD9/4, AD9/5,
AD10, AD11. |
|
III/4.2.23. Vašca |
|
302.
člen |
Območje EUP z oznako VŠ1 |
(A) Namenska raba: SKk |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.4 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
303.
člen |
Območja EUP z oznakami VŠ2, VŠ3, VŠ4, VŠ12 |
(A) Namenska raba: PC |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.16 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: / |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: / |
3.2. Velikost objektov: / |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: / |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.9, D2.10, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: / |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: / |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9, pri
načrtovanju novih infrastrukturnih objektov se vključi ustrezne ukrepe
za preprečevanje povoza divjadi na območju letališča, |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine:
|
·
VŠ2, VŠ4: G1, za ohranitev objekta kulturne
dediščine (EŠD 20400) je potrebna prestavitev znamenja in ureditev
njegove okolice v ustrezni oddaljenosti od novega cestnega telesa,
skupaj s krajinsko ureditvijo okoliškega območja, ki bo čim bolj podobna
sedanjemu videzu prostora, |
·
VŠ3, VŠ5: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
304. člen |
Območja EUP z oznakami VŠ5, VŠ6, VŠ7, VŠ10, VŠ11 |
(A) Namenska raba: K1, G, VC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja podEUP z oznakami CD6/4, CD6/5, CD6/6, CD6/7. |
|
304.a
člen |
Območje EUP z oznako VŠ9 |
(A) Namenska raba: PC, K1, G |
(B) Območje se ureja z veljavnim DPN. |
|
III/4.2.24. Velesovo |
|
305.
člen |
Območji EUP z oznakama VS1, VS2 |
(A) Namenska raba: SKs |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
VS1: B1, B2.1, |
·
VS2: B1, B2.3. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
|
·
VS1: C1.1, C1.9, |
·
VS2: C1.3, C1.9. |
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2,
E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
306.
člen |
Območji EUP z oznakama VS3, VS4 |
(A) Namenska raba: SSc |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.2 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
VS3: B1, B2.4, |
·
VS4: B1, B2.3. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.4, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
307.
člen |
Območje EUP z oznako VS5 |
(A) Namenska raba: CDd |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.9 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.5,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
308.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami VS6,
VS12/1, VS12/2, VS13/1 |
(A) Namenska raba: PC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8, CR12, CR15,
CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54. |
|
309.
člen |
Območje EUP z oznako VS7 |
(A) Namenska raba: Am |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.7 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.3, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2,
E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1.Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
310.
člen |
Območje EUP z oznako VS8 |
(A) Namenska raba: ZS |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.14, ne glede na določila pod šifro
A3.14 do izboljšanja poplavnega stanja na delu območja EUP, ki se
prekriva s poplavnim območjem (opozorilna karta) ni dovoljeno umeščanje
pomožnih stavb na športnih igriščih (sanitarije, slačilnice, prostori za
športne rekvizite, uprava ipd.), gostiln, restavracij, točilnic ter
garaž. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, nove stavbe ,
razen, če določila pod šifro B1 ne določajo drugače, morajo biti
od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4,0 m, nezahtevni in
enostavni objekti (ki so stavbe), razen, če določila pod šifro B1
ne določajo drugače, pa najmanj 1,50 m. Manjši odmiki so dovoljeni ob
soglasju (pisna overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč. Celotno
območje mora biti zasnovano naenkrat. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
maksimalni dovoljeni faktor zazidanosti EUP za prostore za športnike in
gledalce (garderobe, sanitarije, tribune, gostilne, restavracije in
točilnice ipd.) je 0,05 |
3.2. Velikost objektov: C2.6 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10,
D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
311.
člen |
Območje EUP z oznako VS9 |
(A) Namenska raba: POm |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.17 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: / |
3.2. Velikost objektov: / |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: / |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10,
D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: / |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
312.
člen |
Območje EUP z oznako VS10 |
(A) Namenska raba: IK |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območje EUP z oznako TR4. |
|
313.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami VS11,
VS12/3, VS12/4, VS12/5, VS13/2 |
(A) Namenska raba: K1, K2, G, VC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP oziroma podEUP z oznakami AD9/3, AD9/4, AD9/5,
AD10, AD11. |
|
III/4.2.25. Vopovlje |
|
314.
člen |
Območja EUP z oznakami VP1, VP2, VP5, VP8 |
(A) Namenska raba: SKk |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
·
VP1: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.4,
posegi v prostor pod šifro A3.13, poseg dovoljenih posegov pod
prej navedenimi šiframi je na območju od vrst dejavnosti dovoljenja tudi
verska dejavnost, od vrst objektov glede na namen pa so dovoljene tudi
obredne stavbe, |
·
VP2: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.4, |
·
VP5, VP8: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.4. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
VP1, VP2, VP8: B1, B2.2, |
·
VP5: B1, B2.3. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
|
·
VP1: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,65, |
·
VP2: C1.1, C1.9, |
·
VP5, VP8: C1.3, C1.9. |
3.2. Velikost objektov:
|
·
VP1: C2.2, C2.5 ter C.7, višinski
gabarit stavb ne sme presegati 13,5 m nad koto urejenega terena, |
·
VP2, VP5, VP8: C2.2, C2.5. |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov:
|
·
VP1: D1.2, D1.5, ne glede na določila pod
šiframa D1.2 in D1.5 so lahko strehe stavb tudi ravne ali v naklonu
poljubnih oblik in obdelave, arhitekturno oblikovanje in uporaba
materialov naj sledi funkciji stavbe, dovoljena je postavitev ali
vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov, klimatske
naprave, satelitske antene in podobne elemente je treba na fasade
umeščati diskretno, dozidave in nadzidave pa je v gabaritih, oblikovanju
in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi, |
·
VP2, VP5, VP8: D1.2, D1.5. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija:
|
·
VP1, VP2: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4 |
·
VP5, VP8: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4, že zgrajene stavbe so lahko bliže vodotoku, če se ne
povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti, ne
poslabšuje stanje voda, ne omejuje obstoječe posebne rabe voda, je
omogočeno izvajanje javnih služb in ni v nasprotju s cilji upravljanja z
vodami |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
315.
člen |
Območja EUP z oznakami VP3, VP4, VP6, VP11 |
(A) Namenska raba: SSc |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
·
VP3, VP6, VP11: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.2, |
·
VP4: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.2. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.4, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija:
|
·
VP3, VP6, VP11: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4, |
·
VP4: E2.1, E2.2. |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
316.
člen |
Območji EUP z oznakama VP7, VP9 |
(A) Namenska raba: CDp |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.11 ter posegi v prostor pod šifro
A3.13 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
|
·
VP7: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,50, C1.9, |
·
VP9: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,40, C1.9. |
·
3.2. Velikost objektov:
|
·
VP7: C2.7 |
·
VP9: C2.7, višina stavb je do 14,5
nad koto urejenega terena |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.7, ne glede na
določila pod šifro D1.7 so lahko na območju EUP z oznako VP9 strehe
stavb tudi ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave, na območju
EUP z oznako VP7 pa se lahko strehe načrtuje kot kombinacije ravnih in
dvokapnih streh, pri čemer površina ravne strehe ne sme presegati 1/3
celotne površine streh (izključno ravne strehe niso dovoljene),
posamezni deli strehe pa so lahko zasnovani tudi kot pretežno oblikovni
elementi (npr. pergole) |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
317.
člen |
Območji EUP oziroma podEUP z oznakama VP10,
VP12/1 |
(A) Namenska raba: PC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8, CR12, CR15,
CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54. |
|
318.
člen |
Območje EUP oziroma podEUP z oznakama VP12/2,
VP13 |
(A) Namenska raba: K1, G, VC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja podEUP z oznakami CD6/4, CD6/5, CD6/6, CD6/7. |
|
III/4.2.26. Zalog pri Cerkljah |
|
319.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami ZG1, ZG2,
ZG3/1, ZG3/2, ZG12 |
(A) Namenska raba: SKs |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
·
ZG1, ZG12: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3, |
·
ZG2: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3, poleg
posegov dovoljenih v skladu s šifro A3.3 so na območju EUP od vrst
dejavnosti dovoljene tudi trgovine z motornimi vozili in popravila
motornih vozil, od vrst objektov glede na namen pa tudi stavbe za
prodajo in popravila motornih vozil, |
·
ZG3/1, ZG3/2: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3,
ne glede na določila šifre A3.3 za manjše proizvodne dejavnosti ne
veljajo omejitve glede dopustnega obsega, obseg kmetijske dejavnosti pa
je lahko večji od 40 GVŽ. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
ZG1, ZG2, ZG12: B1, B2.3, |
·
ZG3/1, ZG3/2: B1, B2.2. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: |
·
ZG1, ZG3/1, ZG3/2, ZG12: C1.3, C1.9, |
·
ZG2: maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene
gradnji je 0,4, minimalni delež zelenih površin v okviru parcele pa je
10%. |
3.2. Velikost objektov: |
·
ZG1, ZG3/1, ZG3/2, ZG12: C2.2, C2.5, |
·
ZG2: tlorisni gabarit stavb mora biti podolgovat, tloris
je lahko lomljen; višinski gabarit stavb (razen skladišč) je lahko
največ (K) + P + 1 + M, pri čemer višina kapne lege ne sme presegati
višine 6,9 m nad terenom, višinski gabarit skladišč pa je lahko največ
(K) + P; pri določanju višine stavbe je potrebno upoštevati tudi
vertikalni gabarit naselja, tako da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete
naselja. |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5, |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija:
|
·
ZG1, ZG3/1, ZG3/2, ZG12: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4, |
·
ZG2: E2.1, E2.2. |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
320.
člen |
Območje podEUP z oznako ZG3/3 |
(A) Namenska raba: ZD |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območje podEUP z oznako CR56/2. |
|
321.
člen |
Območje EUP z oznako ZG4 |
(A) Namenska raba: CU |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.6; ne glede na določila šifre A3.6 je na
zemljiščih parc. št. 92 in 93 ter delu 1086, k.o. Zalog dovoljen tudi
obseg kmetijske dejavnosti, ki je večji od 20 GVŽ |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.1 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.1,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.4 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.4 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2,
E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
322.
člen |
Območje EUP z oznako ZG5 |
(A) Namenska raba: CDv |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območje EUP z oznako LA4. |
|
323.
člen |
Območje EUP z oznako ZG6 |
(A) Namenska raba: CDi |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.7 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.6 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.7,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.7 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.7 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2.Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
324.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami ZG7,
ZG15/1 in ZG15/2 |
(A) Namenska raba: IK |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.12, poleg posegov dovoljenih v skladu s
šifro A3.12 so na območjih podEUP z oznakama ZG15/1 in ZG15/2 od
dejavnosti dovoljene tudi manjše proizvodne dejavnosti, za katere ni
treba upoštevati omejitve glede dopustnega obsega, od vrst objektov
glede na namen pa tudi industrijske stavbe in skladišča; garaže in
parkirišča pa se lahko načrtuje in umešča tudi za druga območja EUP in
podEUP. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
ZG7: B1, B2.5, |
·
ZG15/1: B1, stavbe, razen, če določila pod šifro B1
ne določajo drugače, morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene
najmanj 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti (ki so stavbe), razen, če
določila pod šifro B1 ne določajo drugače, pa najmanj 1,50 m, manjši
odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna overjena soglasja) lastnikov
sosednjih zemljišč; gradnja stavbe na mestu prej odstranjene stavbe, se
lahko v istih ali manjših gabaritih kot dosedanja stavba zgradi brez
soglasja lastnikov sosednjih zemljišč, enako je (skladno tradicionalni
zasnovi obravnavanega območja) brez soglasja lastnikov sosednjih
zemljišč možna gradnja kot podaljšek obstoječe stavbe ob severni meji
podEUP v enakih odmikih od meje sosednjih zemljišč, kot je od meje
odmaknjena obstoječa stavba, |
·
ZG15/2: B1, B2.3. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
|
·
ZG7, ZG15/2: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,40, C1.9, |
·
ZG15/1: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,50. |
3.2. Velikost objektov:
|
·
ZG7, ZG15/2: C2.2 za enostanovanjske stavbe, C2.5, |
·
ZG15/1: tlorisni gabarit objektov mora biti
prilagojen velikosti in legi parcele, namenjene gradnji, ter namembnosti
območja in funkciji stavb; višina objektov ne sme presegati 9,0 m nad
koto urejenega terena; izjemoma so lahko deli objektov tudi višji zaradi
tehnologije delovnih procesov vendar ne smejo presegati višine 12,0 m
nad koto urejenega terena. |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov:
|
·
ZG7, ZG15/2: D1.2 za enostanovanjske stavbe, D1.5, |
·
ZG15/1: strehe stavb so lahko ravne ali v
naklonu poljubnih oblik in obdelave, oblikovanje streh v EUP oziroma
podEUP naj bo enotno; za oblikovanje objektov je treba upoštevati še
določila pod šifro D1.7, od druge alineje naprej ter, da je treba z
uporabo barv in materialov težiti k učinkom
optičnega zmanjšanja prostorninsko razsežnejših objektov in da je treba
tudi dele objektov, katerih oblika izhaja iz tehnoloških zahtev (silos),
primerno arhitekturno obdelati (ovoj, zaslon ipd.). |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, vizualno izpostavljene robove
podEUP ZG15/1 naj se intenzivno zasadi z drevjem in grmičevjem |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
325.
člen |
Območje EUP z oznako ZG8 |
(A) Namenska raba: SSc |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.2 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.4, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
326.
člen |
Območji EUP z oznakama ZG9, ZG10 |
(A) Namenska raba: SKk |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.4, obseg kmetijske dejavnosti je lahko
večji od 60 GVŽ, |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
ZG9: B1, B2.2, |
·
ZG10: B1, B2.3, |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,4,
minimalni delež zelenih površin v okviru parcele pa je 15%, |
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5, |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov:D1.2, D1.5, |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
327.
člen |
Območje EUP z oznako ZG11 |
(A) Namenska raba: Am |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
328.
člen |
Območje EUP z oznako ZG13 |
(A) Namenska raba: O |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območje EUP z oznako LA17. |
|
329.
člen |
Območje EUP z oznako ZG14 |
(A) Namenska raba: CDp, POm |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter: |
·
na območju, na katerem je določena namenska raba CDp so
dovoljeni tudi posegi pod šifro A3.11, od vrst dejavnosti je
dovoljeno tudi kmetijstvo in dopolnilna dejavnost kmetij, od vrst
objektov glede na namen pa tudi nestanovanjske kmetijske stavbe ter
objekti za dopolnilne dejavnosti kmetij, |
·
na območju, na katerem je določena namenska raba POm so
dovoljeni tudi posegi pod šifro A3.17. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
objekti, razen, če določila pod šifro B1 ne določajo drugače,
morajo biti od sosednjih zemljišč odmaknjeni najmanj 4,0 m (oziroma 1,5
m v primeru, ko sosednja zemljišča niso zazidljiva), nezahtevni in
enostavni objekti pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so dovoljeni ob
soglasju (pisna overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,4,
minimalni delež zelenih površin v okviru parcele pa je 10%, |
3.2. Velikost objektov: tlorisni gabarit
stavb mora biti podolgovat, tloris je lahko lomljen; višinski gabarit
stavb ne sme presegati 12,0 m nad koto urejenega terena, |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.9, D2.10, D2.11,
D2.12, D2.13, za ograjevanje parcel se praviloma uporablja žične
ograje; višine ograj ne smejo presegati 2,4 m; vizualno izpostavljene
robove parcel naj se intenzivno zasadi z avtohtono drevesno vegetacijo. |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2. |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
330.
člen |
Območja podEUP z oznakami ZG16/1, ZG16/2,
ZG16/3, ZG16/4, ZG16/5, ZG16/6, ZG16/9 |
(A) Namenska raba: PC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8, CR12, CR15,
CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54. |
|
331.
člen |
Območja podEUP z oznakami ZG16/7, ZG16/8,
ZG16/10, ZG16/11, ZG16/12, ZG16/13, ZG16/14, ZG16/15 in ZG16/16 |
(A) Namenska raba: K1, G, VC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja podEUP z oznakami CD6/4, CD6/5, CD6/6, CD6/7.
Poleg posegov dovoljenih v okviru posameznih namenskih rab prostora je
na območju podEUP z oznako ZG16/16 dopustno urediti tudi površine za
začasno skladiščenje lesa za potrebe obstoječe dejavnosti obdelave in
predelave lesa, dopustna so tudi skladišča za lesna goriva v površini do
150 m2 in višine do 6 m. Robne dele podEUP je potrebno zasaditi z
avtohtonimi vrstami drevja in grmovnic. Pri načrtovanju in izvajanju
ureditev na območju podEUP treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in
omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih,
ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo
obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. |
|
III/4.2.27. Zgornji Brnik |
|
332.
člen |
Območja EUP z oznakami ZB1, ZB2, ZB3, ZB5, ZB31 |
(A) Namenska raba: CU |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
·
ZB1, ZB3, ZB31: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.6, kmetije v obsegu do 40 GVŽ, |
·
ZB2, ZB5: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.6,
kmetije v obsegu do 40 GVŽ. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
ZB1, ZB2, ZB3, ZB5: B1, B2.1, |
·
ZB31: B1, B2.5. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
|
·
ZB1, ZB2, ZB3, ZB5: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,50, C1.9, |
·
ZB31: C1.5, C1.9. |
3.2. Velikost objektov:
|
·
ZB1, ZB2, ZB3, ZB5: C2.4, |
·
ZB31: C2.2, C2.5 ter C.7, maksimalni višinski
gabarit je (K) + P + 1 + M. |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov:
|
·
ZB1, ZB2, ZB3, ZB5: D1.4, |
·
ZB31: D1.2, D1.5, D1.7. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija:
|
·
ZB1, ZB3, ZB31: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4, |
·
ZB2, ZB5: E2.1, E2.2. |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne
dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1. |
|
333.
člen |
Območja EUP z oznakami ZB4, ZB7, ZB8, ZB9, ZB10,
ZB12, ZB14, ZB19, ZB20, ZB24 |
(A) Namenska raba: SKs |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3; ne glede na določila šifre A3.3
na območju EUP z oznako ZB12 za poslovne dejavnosti ne veljajo omejitve
glede dopustnega obsega, od vrst objektov glede na namen pa so dovoljene
še poslovne in upravne stavbe |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
ZB4, ZB7, ZB8, ZB9, ZB10, ZB12: B1, B2.1, |
·
ZB14, ZB20: B1, B2.3, |
·
ZB19, ZB24: B1, B2.2. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
|
·
ZB4, ZB7, ZB8, ZB9, ZB10, ZB12, ZB19: C1.1, C1.9, |
·
ZB14, ZB20, ZB24: C1.3, C1.9. |
3.2. Velikost objektov:
|
·
ZB4, ZB7, ZB8, ZB9, ZB10, ZB12, ZB19: C2.4, |
·
ZB14, ZB20, ZB24: C2.2, C2.5. |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov:
|
·
ZB4, ZB7, ZB8, ZB9, ZB10, ZB12, ZB19: D1.4, |
·
ZB14, ZB20, ZB24: D1.2, D1.5. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2,
E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1.Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
334.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami ZB6, ZB17,
ZB23, ZB27, ZB32/1, ZB32/2, ZB35, ZB36/2 |
(A) Namenska raba: PC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8, CR12, CR15,
CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54. |
|
335.
člen |
Območja EUP z oznakami ZB11, ZB16, ZB18, ZB21,
ZB22 |
(A) Namenska raba: SSc |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.2 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.4, C1.9, ne glede na določila šifer C1.4 in C1.9
je na zemljišču s parc. št. 862/3, k.o. Zgornji Brnik maksimalni
dovoljeni faktor zazidanosti 0,60, minimalni delež zelenih površin pa se
ne določi |
3.2. Velikost objektov: C2.2 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
336.
člen |
Območje EUP z oznako ZB13 |
(A) Namenska raba: CDv |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območje EUP z oznako LA4. |
|
337.
člen |
Območji EUP z oznakama ZB15, ZB30 |
(A) Namenska raba: As |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.2 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.3, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1.Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
338.
člen |
Območje EUP z oznako ZB25 |
(A) Namenska raba: Am |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
339.
člen |
Območje EUP z oznako ZB26 |
(A) Namenska raba: IK |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.12 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.5 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji v EUP oziroma
podEUP je 0,60 |
3.2. Velikost objektov: C2.7, višinski
gabariti stavb ne smejo presegati maksimalne višine slemena najvišje
stavbe v EUP |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: oblikovanje v
skladu z obstoječimi objekti, strehe stavb so enote za EUP, vizualno
izpostavljenim fasadam je potrebno pri oblikovanju posvetiti posebno
pozornost ob upoštevanju obstoječih kvalitetnih rešitev, oblikovanje
tehnoloških objektov ali delov objektov je podrejeno tehnološkim
procesom, vizualno izpostavljene dele objektov naj se kvalitetno
oblikuje |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
340.
člen |
Območja EUP z oznako ZB28 |
(A) Namenska raba: POm |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter |
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom: |
·
promet in skladiščenje, |
(b) vrste objektov glede na namen: |
·
parkirišča, |
·
otroška in druga javna igrišča, zelenice in druge urejene
zelene površine, |
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: |
·
ograje in podporni zidovi, |
·
samostojna parkirišča, |
·
zakloni, zakloniki, |
·
začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas prireditve ali med
sezono pod pogoji kot jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje
graditve objektov. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.6 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: / |
3.2. Velikost objektov: / |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: / |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10,
D2.13, vegetacijo ob vodotoku je potrebno ohranjati, izjemoma so
dopustne nujno potrebe krčitve za ureditve dostopov |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4, vse posege in ureditve na območju je treba
izvajati tako, da se z njimi ne odvzema dodatnega volumna za razlivanje
poplavnih vod, kar bi negativno vplivalo na sosednja območja |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1. |
|
341.
člen |
Območje EUP z oznako ZB29 |
(A) Namenska raba: SKk |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.4, ne glede na določila šifre A3.4
za manjše proizvodne dejavnosti ne veljajo omejitve glede dopustnega
obsega, od vrst dejavnosti so dovoljeni še promet in skladiščenje ter
proizvodne dejavnosti, od vrst objektov glede na namen pa še
rezervoarji, silosi in skladišča ter industrijske stavbe. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
objekti, razen, če določila pod šifro B1 ne določajo drugače,
morajo biti od sosednjih zemljišč odmaknjeni najmanj 4,0 m (oziroma 1,5
m v primeru, ko sosednja zemljišča niso zazidljiva), nezahtevni in
enostavni objekti pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so dovoljeni ob
soglasju (pisna overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,5,
minimalni delež zelenih površin v okviru parcele pa je 10%, |
3.2. Velikost objektov: tlorisni gabarit
mora biti prilagojen velikosti in legi parcele, namenjene gradnji, ter
namembnosti območja in funkciji objektov; višinski gabarit objektov ne
sme presegati 10,5 m nad koto urejenega terena. |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: strehe so lahko ravne
ali v naklonu, poljubne oblike in obdelave; uporaba materialov, način
gradnje in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti; barve, ki
so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronske in druge
živo rumene, vijolične, živo zelene, živo, temno in turkizno modre
ipd.), niso dovoljene; barva fasade mora biti določena v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, vegetacijo ob vodotoku je potrebno
ohranjati, izjemoma so dopustne nujno potrebne krčitve za ureditev
dostopov |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
F6 |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1.Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
342.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami ZB32/3,
ZB32/4, ZB32/5, ZB33, ZB34, ZB36/1, ZB36/3, ZB37 |
(A) Namenska raba: K1, K2, G, VC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja podEUP z oznakami CD6/4, CD6/5, CD6/6, CD6/7. |
|
342.a
člen |
Območje EUP z oznako ZB35 |
(A) Namenska raba: PC, K1 |
(B) Območje se ureja z veljavnim DPN. |
|
III/4.2.28. Viševca |
|
343.
člen |
Območje EUP z oznako VI1 |
(A) Namenska raba: SKs |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.2 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.3, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2,
E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
344.
člen |
Območje EUP z oznako VI2 |
(A) Namenska raba: K2, G, VC |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
(a) območja kmetijskih zemljišč (K2): A1.1,
A1.2, A1.3, A4.1, A5.1, A5.5, |
(b) gozdna zemljišča (G): A1.1, A1.2, A1.3,
A4.1, A5.2, A5.5, |
(c) celinske vode (VC): A1.1, A1.2, A1.3, A4.1,
A5.3. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, pomožni
kmetijsko – gozdarski objekti (ki so stavbe), majhne stavbe in majhne
stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave morajo biti od meje sosednjih
zemljišč oddaljeni najmanj 1,50 m, razen, če določila pod šifro B1
ne določajo drugače; manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna
overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč. |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: / |
3.2. Velikost objektov: / |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: / |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: / |
5.2. Parcelacija: / |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: za objekte in območja, kjer se zadržujejo ljudje je potrebno
praviloma zagotoviti ukrepe za ustrezno intervencijo, zagotoviti je
potrebno parkirna mesta s skladu z določili F2.2, investitor
lahko parkirna mesta zagotovi tudi izven parcele, namenjene gradnji, na
drugih ustreznih površinah, pod pogojem, da je omogočena njihova trajna
uporaba - dokazila pa morajo biti priložena projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.2, če v objektu nastajajo odpadne
komunalne oziroma industrijske vode, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
III/4.2.29. Vrhovlje |
|
345.
člen |
Območji EUP z oznakama VR1, VR2 |
(A) Namenska raba: SKs |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
·
VR1: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3, |
·
VR2: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3, dovoljeno
je tudi občasno bivanje do dveh stanovanj na stavbo. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
VR1: B1, B2.2 |
·
VR2: B1, B2.8, prometno zasnovo je treba načrtovati
za celotno območje EUP naenkrat, poudarek mora biti na racionalni rabi
prostora, omogočanju enakopravnega dostopanja glede na lastniška
razmerja, upoštevanju krajine ipd., sestavni del prometne zasnove je
tudi opis upoštevanja prej navedenega; prometna zasnova je obvezna
sestavina vseh projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju
EUP (izdelati je potrebno dva dodatna izvoda prometne zasnove, ki ju je
potrebno posredovati Občini Cerklje na Gorenjskem in Upravni enoti
Kranj). |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.5 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
346.
člen |
Območje EUP z oznako VR3 |
(A) Namenska raba: Ah |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.5 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.3 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.3 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
347.
člen |
Območje EUP z oznako VR4 |
(A) Namenska raba: K2, G, VC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območje EUP z oznako VI2. |
|
III/4.2.30. Pobočje Krvavca |
|
348.
člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami PK1/1,
PK1/2, PK3, PK8 |
(A) Namenska raba: SKs |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
·
PK1/1, PK1/2, PK3: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.3 ter posegi v prostor pod šifro A3.13, |
·
PK8: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču:
|
·
PK1/1, PK1/2, PK3: B1, B2.3, |
·
PK8: B1, B2.7. |
3. PIP glede velikosti |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
|
·
PK1/1: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,60, C1.9 |
·
PK1/2, PK3, PK8: C1.3, C1.9 |
3.2. Velikost objektov:
|
·
PK1/1: C2.2, C2.5 ter C.7, maksimalni
višinski gabarit je (K) + P + 1 + M, |
·
PK1/2, PK3, PK8: C2.2, C2.5. |
4. PIP glede oblikovanja |
4.1. Oblikovanje objektov:
|
·
PK1/1: strehe stavb so lahko ravne ali v naklonu
poljubnih oblik in obdelave; strešna kritina je lahko sive do grafitno
sive, rjave ali opečne barve (pri zimskih vrtovih in nadstreških se
dovoljuje še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali);
arhitektonsko oblikovanje naj upošteva kakovostne principe tradicionalne
in sodobne arhitekture, značilne za območje občine; uporaba materialov,
način gradnje in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti; barve
fasad, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone, niso dovoljene,
barve fasad morajo biti določene v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja; klimatske naprave, satelitske antene in podobne
elemente je treba na objekte umeščati diskretno; dovoljena je postavitev
ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov, |
·
PK1/2, PK3, PK8: D1.2, D1.5. |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1,
E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2,
E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
349.
člen |
Območja EUP z oznakami PK2, PK9, PK10 |
(A) Namenska raba: O |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP z oznakami AŽ29, AŽ33, AŽ52, AŽ68, AŽ71, AŽ72,
AŽ73, AŽ74 AŽ75, AŽ76. |
|
350.
člen |
Območje EUP z oznako PK4 |
(A) Namenska raba: Am |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
351.
člen |
Območje EUP z oznako PK5 |
(A) Namenska raba: BT |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.13 |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.5 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.6,
C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C.7, maksimalni
višinski gabarit je (K) + P + 1 + M, |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.7 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2 |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8 |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
352.
člen |
Območji EUP z oznakama PK6, PK7 |
(A) Namenska raba: Ah |
(B) PIP: |
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v
prostor: |
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti
ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
|
·
PK6: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.5, |
·
PK7: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.5. |
2. PIP glede lege objektov: |
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1,
B2.7 |
3. PIP glede velikosti: |
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
C1.3, C1.9 |
3.2. Velikost objektov: C2.3 |
4. PIP glede oblikovanja: |
4.1. Oblikovanje objektov: D1.3 |
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podobni
posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13 |
5. PIP in merila za parcelacijo: |
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2 |
5.2. Parcelacija:
|
·
PK6: E2.1, E2.2, |
·
PK7: E2.1, E2.2, E2.3.5. |
6. PIP glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: |
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1 |
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro: F2 |
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 |
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter
čiščenja odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3 |
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo: F5 |
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
/ |
6.7. Pogoji glede priključevanja na
telekomunikacijska omrežja: F7 |
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta |
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: F9 |
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varstva vojnih
grobišč: |
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1 |
7.2. Ohranjanje narave: G2 |
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
G3.1-G3.4 |
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4 |
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5 |
8. PIP glede varovanja zdravja: H1 |
|
353.
člen |
Območje podEUP z oznako PK11/1 |
(A) Namenska raba: PC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8, CR12, CR15,
CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54. |
|
354.
člen |
Območja podEUP z oznakami PK11/2, PK11/3,
PK11/4, PK11/5 |
(A) Namenska raba: K2, G, VC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja podEUP z oznakami CD6/4, CD6/5, CD6/6, CD6/7. |
|
III/4.2.31. Pobočje Štefanje Gore |
|
355.
člen |
Območje EUP z oznako PG1 |
(A) Namenska raba: K2, G, VC |
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni
pogoji kot za območja podEUP z oznakami CD6/4, CD6/5, CD6/6, CD6/7. |
|
|
Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine
Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št.
4/14) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: |
|
IV. PREHODNE DOLOČBE |
|
356.
člen |
Vsi postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so
se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po
določbah prostorskih aktov, ki so na obravnavanem prostoru veljali na
dan oddaje vloge za njegovo pridobitev, razen v primeru, ko stranka
pisno zahteva postopek v skladu z novim odlokom in priloži ustrezno
dokumentacijo. |
|
V.
KONČNE DOLOČBE |
|
357.
člen |
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo
veljati naslednji odloki: |
·
Odlok o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine
Kranj za obdobje 1986-2000 za območje občine Cerklje na Gorenjskem ter
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana občine
Kranj za obdobje 1986-1990 za območje občine Cerklje na Gorenjskem,
dopolnitev 2002 (Uradni vestnik občine Cerklje na Gorenjskem, št.
6/2002, 3/2003-popr.),
|
·
Odlok o
spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega
in družbenega plana Občine Cerklje na Gorenjskem, dopolnitev 2003
(Uradni vestnik občine Cerklje na Gorenjskem, št. 3/2004), |
·
Odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni
vestnik občine Cerklje na Gorenjskem, št. 3/2004, 3/2006), |
·
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih območja Ob
letališču (Uradni vestni občine Cerklje na Gorenjskem, št. 2/2005,
2/2005-popr.), |
·
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Kranjsko in
Sorško polje (Uradni list RS, št. 43/1993), |
·
Odlok o lokacijskem načrtu območja L4 Ekonomsko poslovne
cone Brnik (Uradni vestnik občine Cerklje na Gorenjskem, št. 3/2006), |
·
Odlok o lokacijskem načrtu za ureditev krožišča na
lokaciji regionalne ceste R3-639/1143 Spodnji Brnik (Uradni vestnik
občine Cerklje na Gorenjskem, št. 2/2003), |
·
Odlok o lokacijskem načrtu za ureditev ceste RIII-639
(R323) odsek 1143 Sp. Brnik – Zg. Brnik od km 0,100 do km 1,700 (Uradni
list RS, št. 18/2002, 22/2003-popr., 10/2004-popr.), |
·
Odlok o lokacijskem načrtu območja Vasi brez ovir Šmartno
(Uradni vestnik občine Cerklje na Gorenjskem, št. 2/2005), |
·
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Območja Golf Brnik
(Uradni vestnik občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4/2011). |
|
358.
člen |
(1) Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine
Cerklje na Gorenjskem je na vpogled zainteresirani javnosti pri
pristojni službi Občine Cerklje na Gorenjskem in na spletni strani
Občine Cerklje na Gorenjskem. Arhivski izvod (v digitalni in analogni
obliki) se hrani tudi na pristojni upravni enoti in na ministrstvu,
pristojnem za prostor. |
|
359.
člen |
(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo
pristojne inšpekcijske službe. |
|
360.
člen |
(1) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi
v Uradnem vestniku Občine Cerklje na Gorenjskem. |
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem – spremembe
št. 3 (SD OPN – št. 3) (Uradni list RS, št. 62/16) vsebuje naslednje
prehodne in končne določbe: |
|
5.
člen |
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka občinskem
prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem, spremembe št. 3, je na
vpogled zainteresirani javnosti pri pristojni službi Občine Cerklje na
Gorenjskem in na spletni strani Občine Cerklje na Gorenjskem. Arhivski
izvod (v digitalni in analogni obliki) se hrani tudi na pristojni
upravni enoti in na ministrstvu, pristojnem za prostor. |
|
6.
člen |
Ta odlok
začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah
Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem -
spremembe št. 5 (SD OPN – št. 5) (Uradno glasilo slovenskih občin, št.
11/17) vsebuje naslednje končne določbe: |
|
KONČNE
DOLOČBE |
|
2.
člen |
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
Občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem, spremembe št.
5, je na vpogled zainteresirani javnosti pri pristojni službi Občine
Cerklje na Gorenjskem in na spletni strani Občine Cerklje na Gorenjskem.
Arhivski izvod (v digitalni in analogni obliki) se hrani tudi na
pristojni upravni enoti in na ministrstvu, pristojnem za prostor. |
|
3.
člen |
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem – spremembe
št. 1 (SD OPN – št. 1) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/17)
vsebuje naslednje končne določbe: |
|
3.
KONČNE DOLOČBE |
|
7.
člen |
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem, spremembe št.
1, je na vpogled zainteresirani javnosti pri pristojni službi Občine
Cerklje na Gorenjskem in na spletni strani Občine Cerklje na Gorenjskem.
Arhivski izvod (v digitalni in analogni obliki) se hrani tudi na
pristojni upravni enoti in na ministrstvu, pristojnem za prostor. |
|
8.
člen |
Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi odloka v
Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem – spremembe
št. 4 (SD OPN – št. 4) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/17)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: |
|
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
8.
člen |
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
Občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem, spremembe št.
4, je na vpogled zainteresirani javnosti pri pristojni službi Občine
Cerklje na Gorenjskem in na spletni strani Občine Cerklje na Gorenjskem.
Arhivski izvod (v digitalni in analogni obliki) se hrani tudi na
pristojni upravni enoti in na ministrstvu, pristojnem za prostor. |
|
9.
člen |
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem – spremembe
št. 9 (SD OPN – št. 9) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18)
vsebuje naslednje končne določbe: |
|
KONČNE
DOLOČBE |
|
2.
člen |
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
Občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem - spremembe
št. 9 je na vpogled zainteresirani javnosti pri pristojni službi Občine
Cerklje na Gorenjskem in na spletni strani Občine Cerklje na Gorenjskem.
Arhivski izvod (v digitalni in analogni obliki) se hrani tudi na
pristojni upravni enoti in na ministrstvu, pristojnemu za prostor. |
|
3.
člen |
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem – spremembe
št. 11 (SD OPN – št. 11) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/18)
vsebuje naslednje končne določbe: |
|
KONČNE
DOLOČBE |
|
2.
člen |
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem - spremembe
št. 11 je na vpogled zainteresirani javnosti pri pristojni službi Občine
Cerklje na Gorenjskem in na spletni strani Občine Cerklje na Gorenjskem.
Arhivski izvod (v digitalni in analogni obliki) se hrani tudi na
pristojni upravni enoti in na ministrstvu, pristojnem za prostor. |
|
3.
člen |
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem – spremembe
št. 8 (krajše: SD OPN – št. 8) (Uradno glasilo slovenskih občin, št.
3/19) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: |
|
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
6.
člen |
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
Občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem, spremembe št.
8, je na vpogled zainteresirani javnosti pri pristojni službi Občine
Cerklje na Gorenjskem in na spletni strani Občine Cerklje na Gorenjskem.
Arhivski izvod (v digitalni in analogni obliki) se hrani tudi na
pristojni upravni enoti in na ministrstvu, pristojnem za prostor. |
|
7.
člen |
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
|
Avtentična razlaga določb 245. člena v povezavi
s prvim odstavkom 60. člena in tretjim odstavkom 61. člena Odloka o
Občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 42/19) vsebuje naslednjo končno določbo: |
|
Avtentična razlaga se objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin. |
|
|
Avtentična razlaga določb 113. člena Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem v povezavi z
grafičnim prikazom izvedbenega dela "5. Prostorski izvedbeni pogoji po
posameznih enotah urejanja prostora (LT1, LT9, LT11)" (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 51/19) vsebuje naslednjo končno določbo: |
|
Avtentična razlaga se objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin. |
|
|
Avtentična razlaga 48. člena ter določb 52.,
53., 81., 113., 142., 232., 289. členov Odloka o občinskem prostorskem
načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradno glasilo slovenskih občin,
št. 4/20) vsebuje naslednjo končno določbo: |
|
6.
člen |
Avtentična razlaga se objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin. |
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem – spremembe
št. 10 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 6/21) vsebuje naslednje
končne določbe: |
|
KONČNE
DOLOČBE |
|
4.
člen |
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem - spremembe
št. 10 je na vpogled zainteresirani javnosti pri pristojni službi Občine
Cerklje na Gorenjskem in na spletni strani Občine Cerklje na Gorenjskem.
Arhivski izvod se hrani tudi na pristojni upravni enoti in na
ministrstvu, pristojnem za prostor. |
|
5.
člen |
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
|
Avtentična razlaga prikaza cestnega koridorja
LT1/32 in gradbenih meja na območju LT1/2 v grafičnih prikazih
izvedbenega dela »5. Prostorski izvedbeni pogoji po posameznih enotah
urejanja prostora (LT1, LT9, LT11)« v povezavi z določbami 113. člena
Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/21) vsebuje naslednjo
končno določbo: |
|
4.
člen |
Avtentična razlaga se objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin. |
|
|
Avtentična razlaga posameznih terminov
uporabljenih v izvedbenem delu Odloka o občinskem prostorskem načrtu
Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na
Gorenjskem, št. 04/14, Uradni list RS, št. 62/16, Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 11/17, 48/17, 23/18, 32/18, 3/19, 42/19 – avt.
razl., 4/2020 - avt. razl., 6/2021) od 47. člena do vključno 355. člena
ter razlage določb 57. in 58. člena Odloka o občinskem prostorskem
načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem v predloženem besedilu (Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 30/21) vsebuje naslednjo
končno določbo: |
|
7.
člen |
Avtentična razlaga se objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin. |
|
|
Avtentična razlaga določb drugega odstavka točke
»5. PIP in merila za parcelacijo« 113. člena Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem v povezavi z grafičnim
prikazom izvedbenega dela »5. Prostorski izvedbeni pogoji po posameznih
enotah urejanja prostora (LT1, LT9, LT11)« (Uradno glasilo slovenskih
občin, št. 51/21) vsebuje naslednjo končno določbo: |
|
4.
člen |
Avtentična razlaga se objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin. |
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
Občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem – spremembe
št. 2 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 24/22) vsebuje naslednje
prehodne in končne določbe: |
|
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
106.
člen |
Vsi postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo
tega odloka (SD OPN2), se končajo po dosedanjih predpisih razen v
primeru, ko stranka pisno zahteva, da se postopek vodi v skladu s tem
odlokom in priloži ustrezno dokumentacijo. |
|
107.
člen |
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem - spremembe
št. 2 je na vpogled zainteresirani javnosti pri pristojni službi Občine
Cerklje na Gorenjskem in na spletni strani Občine Cerklje na Gorenjskem.
Arhivski izvod se hrani tudi na pristojni upravni enoti in na
ministrstvu, pristojnem za prostor. |
|
108.
člen |
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu občine Cerklje na Gorenjskem – spremembe
št. 22 – tehnični popravek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/23)
vsebuje naslednje končne določbe: |
|
III.
KONČNE DOLOČBE |
|
8.
člen |
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem - spremembe
št. 22 je na vpogled zainteresirani javnosti pri pristojni službi Občine
Cerklje na Gorenjskem, na spletni strani Občine Cerklje na Gorenjskem,
ter v prostorskem informacijskem sistemu. |
|
9.
člen |
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin. |
|
Številka: 350-02/2023-03 |
Datum: 25. 1. 2023
|
|
|
Občina Cerklje na Gorenjskem |
Franc Čebulj, župan |