Na podlagi 45.
člena Statuta javnega komunalnega podjetja Komuna Beltinci d.o.o., št.
022/015-02 dne 27. 6. 2002 in določil
Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08
in 28/11), 43. člena
Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo
na območju Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 94/11) je Nadzorni
svet javnega komunalnega podjetja Komuna Beltinci d.o.o. na seji dne 7.
3. 2012 sprejel |
|
T E H N I Č N I P R
A V I L N I K |
javnega vodovoda |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
S tem tehničnim
pravilnikom javnega vodovoda (v nadaljevanju besedila: tehnični
pravilnik) se urejajo smernice za projektiranje in gradnjo javnega
vodovoda, tehnični normativi za priključevanje na javni vodovod, način
zagotavljanja obratovanja, vzdrževanja in nadzora javnega vodovoda,
izdaja mnenj, projektnih pogojev, soglasij za gradnjo vodovoda in za
priključitev nanj. |
Ta pravilnik je
obvezen za vse udeležence pri planiranju, projektiranju, gradnji,
komunalnem opremljanju, v upravnem postopku za upravljavca in za
uporabnike javnega vodovoda. Poleg tega tehničnega pravilnika je
potrebno upoštevati še republiške in občinske predpise, ki urejajo
področje oskrbe s pitno vodo, predpise s področja graditve objektov in
urejanja prostora ter navodila proizvajalcev uporabljene opreme. |
Tehnični pravilnik
velja za celotno območje, ki ga Komuna Beltinci d.o.o. oskrbuje s pitno
vodo. |
|
II. POJMI |
|
2. člen |
Posamezni izrazi,
uporabljeni v tem tehničnem pravilniku, imajo naslednji pomen: |
– pitna voda je
voda v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo, |
– sistem za oskrbo
s pitno vodo je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča,
vodohrani in čistilne naprave ter oprema, kot so priključki in hidranti,
ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni
sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov, |
– sekundarni
vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti,
kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za
obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno
priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni
vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi
hidranti in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni
inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska
gospodarska javna infrastruktura, vodovodni priključki stavb na
sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture, |
– primarni vodovod
je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti za obdelavo
vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od
enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski
objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna
infrastruktura, |
– transportni
vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih
porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje
od vodnih virov do primarnega vodovoda. Je regionalni ali magistralni
vodovod za dovajanje pitne vode do vodovoda za oskrbo s pitno vodo, ki
je infrastruktura lokalnega pomena, |
– obdelava vode je
filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je
namenjen oskrbi s pitno vodo, |
– odjemno mesto
(vodomerno mesto) je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode
posameznega porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko
priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami
stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi, |
– javni vodovod je
vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi
en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot
občinska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe, |
– javna površina je
površina objekta ali dela objekta državne ali lokalne gospodarske javne
infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih, ki
urejajo graditev objektov. Za javno površino štejejo tudi površine
javnih zelenic in površine zemljišč v javnih parkih, |
– oskrbovalno
območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo
oskrbuje posamezni vodovod, |
– hidrantno omrežje
so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za
oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje
požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami
ali prenosne gasilne črpalke, |
– upravljavec
vodovoda je oseba, ki je v skladu s pripadajočim odlokom pridobila
pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja
storitev javne službe, |
– vodovarstveno
območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode,
namenjene oskrbi s pitno vodo, |
– kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske
javne infrastrukture, |
– zbirni kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih
in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska
uprava R Slovenije na podlagi zakona, ki ureja urejanje prostora, |
– kataster
vodovodnih priključkov je evidenca zbirnih podatkov o vodovodnih
priključkih na javni vodovod, ki ga vodi upravljavec, |
– območje izvajanja
javne službe je območje, ki ga Komuna Beltinci d.o.o. oskrbuje s pitno
vodo, |
– uporabniki
storitev javne službe so gospodinjstva oziroma fizične osebe in pravne
osebe, ki uporabljajo vodo iz javne oskrbe. Gospodinjstvo kot uporabnik
je oseba ali skupina oseb, ki prebiva v eni stanovanjski enoti in jo v
razmerju do izvajalca javne službe zastopa ena od polnoletnih oseb v
gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki je za obveznosti po tem odloku za
člane gospodinjstva subsidiarno odgovorna v razmerju do izvajalca javne
službe. Praviloma je uporabnik lastnik obstoječe stavbe, če pa je tako
določeno s konkretnim pravnim aktom med lastnikom in posestnikom, je
lahko uporabnik tudi posestnik obstoječe stavbe, |
– obstoječa stavba
je stavba, za katero je postalo izdano gradbeno dovoljenje dokončno
najpozneje ob uveljavitvi Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list
RS, št. 35/06 in 41/08, 28/11), |
– priključek stavbe
(vodovodni priključek) na javni vodovod je del vodovoda, ki se nahaja
med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje pitne vode (obračunskim
vodomerom) pri uporabniku storitev. |
|
III. SMERNICE ZA
PROJEKTIRANJE IN GRADNJO JAVNEGA VODOVODA |
|
Kvaliteta vode |
|
3. člen |
Namen porabe vode
je kriterij za določanje kakovosti vode. Kakovost vode za znani končni
namen porabe je določena z veljavnimi predpisi in pravilniki. |
Voda iz javnega
vodovoda mora na vodomernem mestu ustrezati zahtevani kakovosti za pitno
vodo. Kvaliteta pitne vode za preskrbo prebivalstva, nadzor kvalitete,
način izvajanja nadzora in drugi pogoji glede kvalitete vode morajo
ustrezati določilom veljavnih zakonov in pravilnikov. |
Voda za
protipožarne namene in za tehnološke potrebe je lahko slabše kvalitete
od predpisane za pitno vodo, če se transportira po ločenih vodovodnih
sistemih. |
Količina vode |
|
Obstoječa poraba
vode |
|
4. člen |
Obstoječa poraba
vode je maksimalna dnevna poraba vode vseh obstoječih porabnikov (široka
in industrijska potrošnja, kmetijstvo, javna poraba ...), ki so že
priključeni na javni vodovodni sistem. |
|
Predvidena poraba
vode |
|
5. člen |
Predvidena poraba
vode je pričakovana poraba glede na spremembe strukture porabnikov,
gostote prebivalstva, razvoja turizma, rabe prostora na oskrbovanem
območju za obdobje od 30 do 50 let. |
Za planiranje in
projektiranje se uporablja norma poraba enega porabnika v povprečnem
dnevu leta, ki znaša za: |
– gospodinjstva 150
litrov/osebo/dan |
– turizem 200
litrov/posteljo/dan |
– domovi za
ostarele 200 litrov/posteljo/dan |
– gostinstvo 20
litrov/gosta/dan |
– javne ustanove 50
litrov/zaposlenega/dan |
– gospodarstvo
(brez tehnološke vode) 50 litrov/zaposlenega/dan |
– šole 15
litrov/dijaka/dan |
– veliko živino 50
litrov/glavo |
– malo živino 15
litrov/glavo. |
Norma poraba za
industrijo je odvisno od predvidenih tehnoloških procesov. |
Za že priključeno
industrijo so podatki o trenutni porabi na razpolago pri upravljavcu
javnega vodovoda. |
|
6. člen |
Zagotavljanje
požarnega varstva (zagotavljanje vode iz javnega vodovoda za gašenje
požarov) se izvaja samo na območjih, kjer tehnične karakteristike
obstoječega vodovodnega sistema zagotavljajo kriterije veljavnih
predpisov s področja varstva pred požari. Ta območja določi upravljavec
javnega vodovoda. |
|
7. člen |
Največja dnevna
poraba vode se določi s koeficientom letnega nihanja vode 1,5, s katerim
pomnožimo srednjo dnevno porabe vode in izraža razmerje med porabo vode
kritičnega dne in srednjo dnevno porabo. |
|
8. člen |
Nihanje dnevne
porabe se izračuna s koeficientom neenakomerne dnevne porabe, ki je
razmerje med največjo oziroma najmanjšo urno porabo vode (Qmax, Qmin) in
povprečno urno porabo vode med dnevom (Qsr). Koeficient neenakomerne
dnevne porabe je odvisen od porabnikov in znaša: |
Qmax = 1,50 * Qsr |
Qmin = 0,50 * Qsr. |
|
Pretočne hitrosti |
|
9. člen |
Javni vodovodi
morajo biti projektirani in izvedeni tako, da so pretočne hitrosti pri
srednji porabi vode med 0,8 m/s in 1,4 m/s. Primerno območje je še med
0,5 m/s in 2,0 m/s. |
Ne glede na vrsto
cevi maksimalna hitrost za sesalne cevovode ne sme biti večja od 0,8
m/s. |
|
10. člen |
V območju
sistemskih vododelnic sistema in kjer so minimalne hitrosti manjše od
0,6 m/s in nastane možnost poslabšanja kvalitete vode, je za te odseke
cevovodov potrebno vgraditi naprave za možnost izpiranja cevovoda.
Količina vode za izpiranje cevovoda mora biti enaka 10-kratnemu volumnu
cevovoda, ki se izpira. |
|
Tlak v omrežju |
11. člen |
Dobavni tlak je
odvisen od hidravličnega stanja in porabe vode in je na mestu
obračunskega vodomera pri pretoku nič lahko najmanj 1,5 bar. V izrednih
razmerah je minimalni tlak lahko tudi manjši (požar ali večja okvara).
Za vsak objekt se v soglasju k lokaciji navede tlak, ki ga omogoča
normalno stanje v vodovodni mreži. |
Praviloma tlak v
omrežju ne sme presegati 6,0 bar. |
|
Toplotna zaščita
javnih vodovodov |
|
12. člen |
Cevovode je
potrebno položiti tako, da trajno obratujejo brez motenj v pričakovanem
temperaturnem območju od + 4 °C do + 20 °C. |
Javni vodovodi so
praviloma vkopani in potekajo pod cono zmrzovanja praviloma v globinah
definiranih v 20. členu tega pravilnika. |
V primeru, da se
predvideva obratovanje izven pričakovanega temperaturnega območja, se
mora izvesti ustrezna toplotna zaščita vodovoda. |
|
Zaščita javnega
vodovoda pred mehanskimi vplivi in onesnaženjem |
|
13. člen |
Javni vodovodi
morajo biti zgrajeni po navodilih proizvajalcev cevi tako, da imajo
zadostno trdnost za prenašanje statičnih in dinamičnih obremenitev, kar
je potrebno na obremenjenih mestih dokazati z izračunom. Trasa cevovoda
naj poteka tako, da je v primeru okvare možen izkop s strojem z izkopnim
orodjem in omogoča varno delo delavcev. |
|
14. člen |
Vodovodne cevi se
zaščitijo z zaščitno cevjo tam, kjer je potrebno prestreči mehanske
obremenitve, doseči toplotno zaščito in omogočiti vzdrževanje. |
Za zaščito
cevovodov v povoznih površinah se uporabljajo jeklene zaščitne cevi in
cevi iz nodularne litine, ali obbetonirane PE in PVC cevi. Dolžina in
presek zaščitne cevi je odvisna od velikosti cevovoda, vrste cevi
(material) in možnosti izvleka. |
Trasa cevovoda mora
biti pred vstopom in izstopom iz zaščitne cevi izvedena tako, da je
možen izvlek cevi. |
Zaščita pred
morebitnim onesnaženjem se doseže: |
– z zadostnimi
odmiki vodovoda od možnih virov onesnaženja, |
– z vgradnjo
vodovoda v zaščitno cev, |
– z glinenim
nabojem. |
|
15. člen |
Za spajanje
prirobničnih vodovodnih elementov se pri novogradnjah uporabljajo vijaki
in matice iz nerjavnega jekla. |
Dimenzije in
materiali elementov javnih vodovodov |
|
Dimenzije elementov
javnih vodovodov |
|
16. člen |
Nazivne mere
elementov cevovoda morajo biti izražene z nazivnim premerom DN, in
sicer: |
– DN/ID, kar pomeni
nazivni premer glede na notranji premer, |
– DN/OD, ki pomeni
nazivni premer glede na zunanji premer. |
Dimenzije zunanjih
razvodov, ki se uporabljajo v javnih vodovodnih sistemih: |
– DN/ID: 80, 100,
125, 150, 200, 250, 300, 350, 400, 450, 500, 600, |
– DN/OD: 32, 40,
50, 63, 75, 90, 110. |
|
Geometrija cevi,
fazonskih kosov in armatur |
|
17. člen |
Cevi morajo biti
ravne v okviru toleranc, podanih v standardu za cevi razen, če se
dobavljajo v kolutih. Kadar se dobavljajo v kolutih, mora biti v
standardu naveden minimalni radij koluta. |
Kot med čelno
ploskvijo in vzdolžno osjo cevi, fazonskih kosov in armatur mora znašati
90°. |
Loki naj imajo
prednostne kote: |
– 11,25°, 22,5°,
30°, 45°, 90°. |
|
Materiali elementov
javnih vodovodov |
|
18. člen |
Materiali, iz
katerih so izdelani elementi javnega vodovoda, vključno s tesnili, ki so
predvideni za oskrbo z vodo, morajo biti primerni za ta namen. V stiku z
vodo ne smejo vplivati na kakovost vode, kar mora biti potrjeno z
ustreznimi dokazili. |
Za nove javne
vodovode in za obnovo obstoječih javnih vodovodov se smejo uporabljati
cevovodi izdelani iz nodularne litine (NL), z nazivnim tlakom PN 16 bar,
ter cevi iz polietilena PE 80 z nazivnim tlakom PN 12,5 bar in PE 100 z
nazivnim tlakom PN 16 bar. |
Ostali elementi
javnega vodovoda (spojni in fazonski kosi, armature) so lahko iz
nodularne litine, LTŽ ali nerjavnega materiala. |
Praviloma se za
priključne vodovode do vključno DN/OD 63 uporabljajo cevi iz polietilena
(PE 80) z nazivnim tlakom PN 12,5 bar. |
V izjemnih primerih
lahko upravljavec odobri uporabo druge vrste cevi. |
Vsi elementi
javnega vodovoda morajo biti ustrezno zaščiteni proti škodljivemu
delovanju okolice (korozija, blodeči tokovi itd.). |
|
Transport in
skladiščenje elementov cevovodov |
|
19. člen |
Deli javnih
vodovodov se morajo transportirati in skladiščiti tako, da se ne
poškodujejo in ne pridejo v stik s škodljivimi snovmi. Odprtine cevi,
spojnih komadov in armatur morajo biti zaprte. Deli javnih vodovodov ne
smejo biti onesnaženi z zemljo, blatom, odpadno vodo ali škodljivimi
snovmi. Če se temu ni mogoče izogniti, jih je treba pred vgradnjo
očistiti. |
|
Globine javnih
vodovodov |
|
20. člen |
Minimalna globina
vodovodnega cevovoda od nivoja urejenega terena do temena cevi znaša za: |
– transportne
cevovode 1,4 m, |
– primarne cevovode
1,2 m, |
– sekundarne
cevovode 1,0 m, |
– priključne
cevovode 0,8 m. |
Če predpisanih
globin ni mogoče doseči, mora biti v projektu posebej določen način
izvedbe, kontrole in vzdrževanja vodovodnih objektov in naprav. |
|
Križanje in
prečkanje javnih vodovodov z drugimi podzemnimi napeljavami, napravami
in objekti |
|
21. člen |
Pri križanju
javnega vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami, javni vodovod
načeloma poteka horizontalno (brez vertikalnih lomov). Križanja javnega
vodovoda s komunalnimi vodi morajo potekati pravokotno, izjemoma je
lahko kot prečkanja osi javnega vodovoda in osi druge podzemne
instalacije med 45° in 90°. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°. |
|
22. člen |
V izjemnih primerih
se lahko teme cevi spusti do globine 1 m pod drugo podzemno napeljavo,
vendar ne globlje kot 3 m pod koto dokončno urejenega nivoja terena, ali
pa dvigne nad njo, vendar največ do višine 1,2 m pod koto dokončno
urejenega nivoja terena. |
V vsakem primeru
spremembe smeri javnega vodovoda v vertikalni smeri je potrebno
ugotoviti možnost nastanka zračnih čepov ali usedanja sedimentov ter
predvideti in izvesti ustrezno odzračevanje oziroma čiščenje vodovoda. |
V primerih, ko je
prečkanje izvedeno z uporabo zaščitnih cevi, mora biti izvedba takšna,
da omogoča potisk ali izvlek prazne vodovodne cevi brez prevelike sile
(uporaba drsnikov – sani, uporaba sidrnih spojev na ceveh). |
Na območjih, kjer
obstaja možnost oziroma nevarnost onesnaženja in so kot zaščita
predvidene zaščitne cevi, se morajo zaščitne cevi preizkusiti glede
vodotesnosti. |
|
Vertikalni odmiki |
|
23. člen |
Vertikalni odmiki
med javnimi vodovodi in drugimi podzemnimi napeljavami, merjeno od
medsebojno najbližjih sten javnega vodovoda in drugih komunalnih
napeljav, ne morejo biti manjši od odmikov, navedenih v nadaljevanju.
Praviloma mora javni vodovod potekati nad ostalimi komunalnimi vodi. |
|
24. člen |
Zahteve križanj, ko
poteka javni vodovod nad komunalnimi vodi: |
Vodovod nad
kanalizacijo: |
– vodovod ni
obvezno vgrajen v zaščitni cevi (v vodonepropustnem zemljišču), |
– vertikalni odmik
je najmanj 0,5 m, |
– v primeru, da je
odmik manjši od 0,5 m, mora biti vodovod vgrajen v zaščitno cev. |
Vodovod nad
toplovodom: |
– toplovod mora
biti toplotno izoliran, debelina izolacije mora zadostovati zahtevam,
navedenim v ostalih poglavjih tega pravilnika, |
– vertikalni odmik
je najmanj 0,5 m. |
Vodovod nad
plinovodom, PTT, TV, signalnimi in elektro kabli: |
– vertikalni odmik
je najmanj 0,5 m. |
|
25. člen |
Zahteve križanj, ko
poteka javni vodovod pod komunalnimi vodi: |
Vodovod pod
kanalizacijo: |
– vodovod mora biti
vgrajen v zaščitni cevi, |
– ustji zaščitne
cevi morata biti vodotesni in odmaknjeni od zunanje stene cevi
kanalizacije najmanj 2,5 m na vsako stran, |
– vertikalni odmik
od temena zaščitne cevi do temelja kanala mora znašati najmanj 0,5 m. |
Vodovod pod
toplovodom: |
– vodovod mora biti
vgrajen v zaščitni cevi, |
– ustji zaščitne
cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije najmanj 1
m na vsako stran, |
– vertikalni odmik
od temena zaščitne cevi do spodnjega oboda toplovodne napeljave mora
znašati najmanj 0,5 m. |
Vodovod pod
plinovodom, PTT, TV, signalnimi in elektro kabli: |
– plinovod, PTT, TV
in elektro kabli morajo biti vgrajeni v zaščitni cevi in ustrezno
signalizirani, |
– ustji zaščitne
cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi vodovoda najmanj 0,5 m
na vsako stran, |
– vertikalni odmik
znaša najmanj 0,5 m. |
|
|
26. člen |
Če predpisanih
odmikov ni mogoče doseči, je treba s posebnimi ukrepi preprečiti
direktni stik in preprečiti prenose sil. |
Pri križanju
komunalnih vodov morajo biti posamezni vodi ustrezno signalizirani. |
|
27. člen |
Pri gradnji
komunalnih vodov pod vodovodnim cevovodom, je vodovodni cevovod potrebno
zaščititi pred posedanjem in zlomom. |
Horizontalni odmiki
(svetli odmiki) javnih vodovodov od drugih komunalnih napeljav in
objektov ter drevoredov |
|
28. člen |
Trajno grajeni
objekti morajo biti odmaknjeni od: |
– transportnega
vodovoda najmanj 5 m, |
– primarnih in
sekundarnih vodovodov najmanj 3 m, |
– priključnih vodov
najmanj 1 m. |
Kolikor predpisanih
odmikov ni mogoče doseči, je potrebno vodovodni cevovod položiti v
vodotesno zaščitno cev najmanj 0,5 m od zunanjih robov objekta (tlorisne
površine). |
Horizontalni svetli
odmiki ostalih komunalnih vodov od oboda vodovodne cevi morajo praviloma
znašati: |
+----------------------------+----------------------+-----------+
| Komunalni vod | Globina komunalnega | Odmik |
| | voda v odvisnosti do | |
| | vodovoda | |
+----------------------------+----------------------+-----------+
|Fekalna in mešana | Manjša ali enaka | 3,0 m |
|kanalizacija | | |
+----------------------------+----------------------+-----------+
|Meteorna kanalizacija | Manjša ali enaka | 1,5 m |
+----------------------------+----------------------+-----------+
|Plinovodi, elektrovodi, | Manjša ali enaka | 1,0 m |
|kabli javne razsvetljave, | | |
|TV in PTT kabli | | |
+----------------------------+----------------------+-----------+
|Toplovod | Manjša ali enaka | 1,0 m |
+----------------------------+----------------------+-----------+
|Fekalna in mešana | Večja | 1,5 m |
|kanalizacija | | |
+----------------------------+----------------------+-----------+
|Meteorna kanalizacija | Večja | 1,0 m |
+----------------------------+----------------------+-----------+
|Plinovodi, elektrovodi, | Večja | 1,0 m |
|kabli javne razsvetljave, | | |
|TV in PTT kabli | | |
+----------------------------+----------------------+-----------+
|Toplovod | Večja | 1,0 m |
+----------------------------+----------------------+-----------+
Horizontalni odmiki
so v posebnih primerih v soglasju z upravljavci posameznih komunalnih
vodov lahko tudi drugačni. V tem primeru morajo biti komunalni vodi
položeni v ustrezni zaščiti in za vsak posamezni primer posebej
obdelani. |
V soglasju z
upravljavcem javnega vodovoda so dovoljeni tudi izredni odmiki v primeru
polaganja komunalnih vodov (KRS, signalnimi kabli in sekundarni
razdelilni PTT) v isti izkopani jarek. V tem primeru je dovoljeno
vzporedno polaganje s cevovodom z minimalnim odmikom 30 cm, in sicer v
skrajnem robu kanala v smeri toka vode v vodovodnih ceveh, poglobljenim
za 10 cm pod dnom vodovodnega cevovoda, v peščeni posteljici. Posebno je
treba paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost obstoječih objektov,
naprav in podzemnih napeljav. |
|
29. člen |
Odmik vodovodnega
cevovoda od greznic in drugih deponij z zdravju škodljivimi agresivnimi
in nevarnimi snovmi, za katere je potrebna prisilna drenaža med
vodovodom in virom onesnaženja, je najmanj 5 m. |
|
30. člen |
Odmik vodovodnega
cevovoda od drevoredov oziroma posamičnih dreves mora znašati najmanj
2,5 m. V soglasju z upravljavcem javnega vodovoda so dovoljeni tudi
izredni odmiki (1,0–2,5 m) pri čemer je potrebno izvesti dodatne
zaščitne ukrepe glede na posamezno drevesno vrsto. |
|
Podzemno prečkanje
železnice |
|
31. člen |
Poleg pogojev,
določenih v prejšnjih točkah, je treba izpolniti še nekaj zahtev: |
– prečkanje
železnice mora biti izvedeno v zaščitni cevi, |
– ustji zaščitne
cevi morata biti izven območja železniške trase, |
– izvedena mora
biti ustrezna zaščita pred blodečimi tokovi. |
|
Podzemno prečkanje
vodotokov |
|
32. člen |
Pri podzemnem
prečkanju vodotoka se cevi polagajo v primerno izkopane jarke v dnu
vodotoka. Način izkopa, polaganje javnega vodovoda in zasip so odvisni
od vrste vodotoka (širina, velikost pretoka ...) in oblike ter vrste
terena brežin (strmi, položni, raščen teren, plazovit ...). |
Vsako podzemno
prečkanje vodotoka je treba načrtovati posebej. Pri tem je treba
upoštevati navodila proizvajalcev cevi, izkušnje podjetij, ki ta dela
opravljajo in zahtev soglasodajalcev. |
|
Podzemno prečkanje
cest, ulic, hodnikov za pešče |
|
33. člen |
Pri križanju
javnega vodovoda s prometno potjo mora biti javni vodovod glede na
prometno obtežbo in zaradi možnosti popravila v zaščitni cevi. Prečkanje
je potrebno izvesti pravokotno in v soglasju z danimi zahtevami
soglasodajalcev. |
|
Vodovodni jaški |
|
34. člen |
Za potrebe
obratovanja vodovodnega sistema se na vodovodno omrežje vgrajujejo
jaški, in sicer za nameščanje armatur, ki služijo za zapiranje,
odzračenje, izpiranje, regulacijo, merjenje, nadzor itd. Glede na
navedeno delimo jaške na: |
– jaške za
vodovodne armature, ki služijo za zapiranje, regulacijo, zračenje,
čiščenje, zniževanje tlaka, ostalo (armaturni jaški), |
– jaške za
povišanje tlaka v omrežju (prečrpalni jaški), |
– jaške za
nameščanje kontrolnih in merilnih naprav (kontrolni in merilni jaški), |
– jaške za
nameščanje vodomerov (vodomerni jaški). |
Velikost jaška
definira namembnost jaška, montažni odmik vseh prirobnic od stene in
možnost vstopa. Razdalja med zadnjo prirobnico in steno jaška mora biti
na vseh straneh najmanj 20 cm. |
Iz krovne plošče se
na vstopnem mestu izvede vstopni podaljšek tlorisne dimenzije 100 x 100
cm, ki mora izven povoznih površin segati 15 cm nad okoliški teren.
Najmanjša vstopna odprtina je standardnih dimenzij 60 x 60 cm. Odprtina
je odvisna od velikosti elementov, ki so vgrajeni v jašku. |
Na mestu vstopne
odprtine je vgrajena vstopna lestev iz nerjavnega materiala. Vstopna
odprtina mora biti zamaknjena glede na steno jaška in vstopnega
podaljška tako, da je vstopna lestev ne prekriva, oziroma ta ne sega v
njo. |
Nad vstopno
odprtino se mora izvesti natično vstopno držalo neto višine 100 cm iz
nerjavnega materiala, ki se po uporabi obesi v sam jašek. |
Jaški morajo biti
opremljeni s pokrovi, ki ustrezajo pričakovani nosilnosti na mestu
objekta (5 t, 15 t, 25 t in 40 t). |
Na povoznih
površinah se uporabijo pokrovi iz nodularne litine z napisom VODOVOD. |
Prečrpalnih jaškov
ni dovoljeno locirati oziroma izvesti v povoznih površinah. |
Na nepovoznih
površinah se vgradijo pokrovi iz nerjavnega materiala, ki so opremljeni
s tečaji, verigo za preprečitev prevračanja, natičnim držalom za
fiksiranje v odprtem položaju, ključavnico in termoizolacijo. |
Pokrov mora biti
izveden in vgrajen tako, da onemogoča dostop meteorne vode v jašek. |
Za demontažo
armatur nad DN 250 mora biti ustrezna demontažna odprtina s pokrovom ali
demontažen strop iz armiranobetonskih plošč, ki ima vgrajena najmanj dva
elementa za dviganje. |
Nad ploščo jaška
mora biti najmanj 30 cm nasutja. |
Vsak jašek mora
imeti praviloma urejeno odvodnjavanje s talnim sifonom za odtok vode, ki
se nabere v jašku. Za vsak primer posebej so v soglasju podani pogoji
izvedbe odvodnjavanja. |
Jašek mora imeti
pod vstopno odprtino na dnu izdelano poglobitev, ki služi za črpanje
oziroma odvajanje vode iz jaška. Minimalna velikost poglobitve znaša 40
x 40 x 20 cm in je izdelana tako, da ne ogroža statike trdnosti temeljev
jaška. Na dnu jaška se izvede naklonski beton s 5 % padcem proti
poglobitvi. |
Jaški z vgrajenimi
zračnimi, reducirnimi in varnostnimi ventili morajo imeti obvezno
izvedeno stalno odvodnjavanje iz jaška. |
Izvedba jaška mora
biti vodotesna. |
Prehod cevovoda
skozi steno jaška se mora izvesti vodotesno s fazonskim kosom iz
debelostenske cevi iz nerjavečega materiala. |
Jaški v terenu z
visoko podtalnico morajo biti zavarovani pred delovanjem vzgona. |
Vstopna odprtina na
jašku mora biti praviloma izven prometnih površin. |
|
35. člen |
Dimenzije in
lokacije jaškov se določijo s projektom, ki mora poleg drugih pogojev
upoštevati še naslednja določila: |
– višina jaška
merjena od dna do spodnje strani stropne konstrukcije mora biti najmanj
1,8 m, pri čemer je rob najvišjega dela spojnega kosa ali armature
najmanj 100 cm pod stropom, spodnji rob pa najmanj 50 cm nad dnom jaška, |
– širina jaška mora
biti takšna, da je razdalja med zunanjim robom vgrajenih armatur in
steno jaška na strani vstopne odprtine najmanj 120 cm ter 50 cm na
nasprotni strani vstopne odprtine, |
– dolžina jaška je
seštevek dolžin vseh v jašek vgrajenih armatur, povečana za najmanj 40
cm, |
– jaški so
praviloma pravokotne oblike, le v izjemnih primerih se lahko uporabijo
tipski jaški drugačnega tlorisa. |
|
36. člen |
Zbiralniki vode s
prosto gladino (vodohrani, prečrpalne postaje, razbremenilniki ...)
morajo imeti obvezno vgrajene zračnike za prezračevanje. Vodne celice
morajo biti obdelane z zalikanim betonom in premazane z ustreznimi
vodonepropustnimi materiali, ki morajo izpolnjevati higienske pogoje za
pitno vodo. |
Tla armaturnega
dela jaška – objekta (armaturna celica) morajo biti obdelana s
ploščicami odpornimi proti zdrsu in obrabi, stene pa obdelane v
keramiki. V teh objektih se mora predvideti odjemno mesto za redni
odvzem vzorcev in kontrolo kakovosti vode. |
|
Vgradnja vodovodnih
armatur, spojnih kosov in opreme |
|
37. člen |
V vodovodni sistem
se lahko vgrajujejo samo tiste armature, spojni kosi in oprema, ki so
izdelani in preizkušeni po ustreznih standardih in imajo za to ustrezno
dokazilo ter za katere proizvajalec zagotavlja 10 letno garancijo. |
V izjemnih
primerih, ko zaradi terenskih pogojev ni mogoče vgraditi standardnega
elementa, se le-ta lahko izdela po meri. Pri izbiri materiala in
konstrukcijske oblike je treba upoštevati obratovalne pogoje, zaščito
proti koroziji in inkrustraciji ter higiensko neoporečnost. |
Vodovodne armature
se vgrajujejo na lahko dostopnih mestih, kar omogoča stalno in hitro
regulacijo, kontrolo, vzdrževanje in potrebno zamenjavo. |
Pri načrtovanju je
potrebno izbrati tak sistem in način izvedbe spajanja cevi, armatur in
opreme, ki bo zagotavljal najmanj sestavnih delov ter omogočal najbolj
ekonomično montažo (bajonetni spoj, spajanje brez vijačenja ...). |
|
38. člen |
Vsi prirobnični
fazonski kosi (T, FFK, Q, N, E, F ...), razen FF kosa, morajo biti iz
nodularne litine in imeti vrtljive (proste) prirobnice. Izjemoma se
lahko uporabljajo LTŽ fazonski kosi s fiksno prirobnico samo po
predhodnem soglasju upravljavca. |
|
39. člen |
Za zaporne armature
se za vse dimenzije uporabljajo zasuni z mehkim tesnjenjem (EV) iz
nodularne litine, notranje in zunanje prašno barvani. Omogočati morajo
pritrditev vgradne garniture brez dodatnega fiksiranja z zatičem
(bajonet ali navoj). |
Izjemoma se za
dimenzije DN 300 in več lahko uporabljajo prirobnične metuljaste lopute
z ekscentričnim polžnim odpiranjem – disk iz nerjavnega materiala, samo
po predhodnem soglasju upravljavca. Omogočati morajo pritrditev vgradne
garniture brez dodatnega fiksiranja z zatičem (bajonet ali navoj). |
Pri vgradnji v
zemljo se uporabi pripadajoča teleskopska vgradna garnitura – spajanje
brez dodatnega fiksiranja z vtičem (bajonet ali navoj). Pod cestno kapo
se namesti nosilna podložna plošča iz umetnega materiala, ki ustreza
tipu vgradne garniture ter cestna kapa – velika (ø135). Ohišje kape in
pokrov je iz duktilne litine, bitumensko zaščiten, pokrov je še dodatno
protikorozijsko epoxi prašno zaščiten. Naleganje pokrova je konusno s
podaljšanim zobom, kar povečuje stabilnost in preprečuje hrupnost le
tega. Pokrov je v celoti odstranljiv. Kapo je možno prilagajati glede na
teren s pripadajočimi distančnimi obroči. |
Pogon regulacijskih
armatur je lahko ročen ali motorni, v primeru motorne regulacije, mora
biti zagotovljena tudi možnost ročne regulacije. Elektromotorni pogoni
za armature morajo biti opremljeni z enofaznim ali trifaznim izmeničnim
elektromotorjem in priključno vtičnico za pogon z agregatom. |
|
40. člen |
Vsi lomi in odcepi
na cevovodih, >= DN 50, morajo biti izvedeni s sidrnimi spoji in
obbetonirani. Velikost betonskega bloka je odvisna od osne sile in je
določena v projektu. Sidrna dolžina cevovoda ne sme biti manjša od 12 m. |
V stene jaškov se
smejo vgrajevati samo fazonski kosi iz nerjavnega materiala. |
|
41. člen |
Na mestih javnega
vodovoda, kjer se lahko med obratovanjem nabira zrak, je treba namestiti
zračnike. Zračniki služijo tudi za odzračevanje pri polnjenju javnega
vodovoda in pri sesanju ter praznjenju javnega vodovoda. |
Praviloma se
izvedejo kot podzemni zračniki DN 80 z vgradno garnituro iz nerjavnega
materiala s pripadajočo cestno kapo. |
|
42. člen |
Cevovodi morajo
biti v najnižjih točkah opremljeni z blatniki oziroma izpusti. |
Izvedejo se kot
podzemni hidranti DN 80 s prostim pretokom po celotnem prerezu brez
požarne funkcije. |
|
43. člen |
Ograje, vrata,
stopnice, obešala in drugi ključavničarski izdelki morajo biti izvedeni
iz nerjavnega materiala. |
|
Načini vgradnje
armatur |
|
44. člen |
Praviloma se vse
zaporne armature vgradijo z zasutjem v terenu. Zaporne armature naj bodo
na vseh odcepih čim bliže napajalnemu cevovodu. |
Priporoča se
vgradnja zračnika, naprave za sprostitev tlaka in izpust med dvema
armaturama v odseku. V glavnih in oskrbovalnih cevovodih zadoščajo za ta
namen hidranti. |
Kjer obstaja večja
nevarnost zaradi škode pri prelomu cevi, se vgrajuje varovalna zaporna
armatura, ki jo sprosti merilna naprava za pretok ali sistem za
daljinsko vodenje. |
Razdalja med
zapornimi armaturami ne sme biti večja od: |
– 1000 m na
transpornih vodih, |
– 500 m na
primarnih in sekundarnih vodih. |
Zaporne armature
morajo biti obvezno vgrajene: |
– na odcepu
vodovoda primarnega in sekundarnega cevovoda v vseh smereh, |
– na priključku za
hidrant, |
– na priključku za
zračnik, |
– na priključku
blatnika oziroma izpusta, |
– pred čistilnim
kosom in za njim (po potrebi), |
– neposredno na
vodovod, s čimer je omogočeno zapiranje posameznih delov omrežja pri
posegih v vodovodno omrežje (redno vzdrževanje, obnove), |
– neposredno na
vodovod tako, da je omogočeno zapiranje posameznih vodovodov ali delov
vodovodnega sistema. |
Cestne kape morajo
biti podložene s podložnimi ploščami in obbetonirane. |
Hidranti se morajo
vgraditi tako, da pri zaprtem hidrantu voda odteče iz telesa hidranta
(drenažni element in gramozni tampon za praznjenje hidranta kot
varovanje proti zamrznitvi). |
|
Označevanje
vodovodnih armatur |
|
45. člen |
Vodovodne armature
(zasuni, zračniki, blatniki, izpusti, sifoni pri prečkanju vodotokov) in
podzemni hidranti, ki so vgrajeni na vodovodnem omrežju, morajo biti
označeni z označevalnimi tablicami. |
Označevalne tablice
morajo biti nameščene na vidnem mestu v neposredni bližini vgrajene
armature praviloma na samostojnem drogu, ki je namenjen samo za
namestitev označevalne tablice za javni vodovod. Drog se izvede iz
pocinkane cevi 2«, neto višine 2,00 m, zaključno PVC kapo in betonskim
temeljem. V primeru, ko ni možnosti za postavitev droga, se tablica
namesti na drugo ustrezno mesto (ograja, stena ...). |
|
46. člen |
Na označevalnih
tablicah so, poleg koordinat oddaljenosti armature ali podzemnega
hidranta od označevalne tablice, navedeni še podatki o vrsti armature in
o velikosti vodovoda. Eno polje je namenjeno vpisu podatkov o napravi,
ki služi za register katastra ali za šifriranje armatur v vodovodnem
sistemu. |
Za označevanje
vodovodnih armatur in podzemnih hidrantov se uporabljajo označevalne
tablice po standardu, ki določa mere, obliko, vsebino in izvedbo
označevalne tablice. |
|
Označevanje
vodovodnih naprav in cevovodov |
|
47. člen |
Vodovodni cevovod
se označi tako, da se 30 cm nad njim položi ustrezen trak z napisom
VODOVOD za označitev poteka cevovoda. |
|
48. člen |
Vsi obstoječi in
novozgrajeni javni vodovodi, vključno z vodovodnimi priključki, morajo
biti tahimetrično posneti. |
Kataster komunalnih
vodov se vodi v obliki digitalnega katastra z GIS orodji. |
Predaja geodetskega
načrta (po topografskem ključu) upravljavcu vodovodnega sistema mora
biti izvedena v digitalni in pisni obliki. Investitor mora zagotoviti
prenos geodetskega načrta v okolje operativnega katastra vodovoda, ki ga
izvede upravljavec vodovoda. |
|
49. člen |
Za obstoječe javne
vodovode, ki niso posneti in vneseni v kataster komunalnih naprav, mora
upravljavec izdelati program in izvesti posnetke v obdobju pet let po
uveljavitvi tega pravilnika na stroške lastnika. |
|
Označevanje
odjemnih mest |
|
50. člen |
Odjemno mesto je
označeno s tablico na vhodnem zapornem elementu pred vodomerom, na
kateri je črtna koda odjemnega mesta. |
Objekti in naprave |
|
Prečrpališča |
|
51. člen |
Prečrpališča morajo
biti minimalnih tlorisnih dimenzij, nujnih za vgradnjo potrebne opreme.
Prečrpališča na primarnih in transportnih cevovodih morajo biti delno
vkopane nadzemne izvedbe. Prečrpališča na sekundarnih cevovodih so lahko
tudi podzemne izvedbe. Objekt mora zadostiti arhitektonsko-urbanističnim
pogojem glede vklopa v prostor. Urejen mora biti odvod padavinske vode.
Pri podzemnem objektu črpalnih postaj veljajo enake zahteve, kot so
opisane v poglavju Jaški. Pri podzemni izvedbi črpalnih postaj je
potrebno predvideti minimalno vstopno odprtino za vstop, transport in
montažo opreme, zagotoviti je treba vnos agregata, drenažo jaška z
iztokom v odvodni kanal, gretje in naravno prezračevanje prostora. Če je
odvodni kanal više od jaška in ni možno zagotoviti drenažnega odtoka, je
treba predvideti drenažno črpalko, ki se vklopi glede na nivo vode v
jašku. |
Predvideni črpalni
sklop mora biti sestavljen iz ustreznega števila enakih frekvenčno
krmiljenih črpalk. |
V prečrpališčih na
primarnih in transportnih cevovodih morajo biti najmanj tri, v
prečrpališčih na sekundarnih cevovodih najmanj dve črpalki. Črpalni
agregat naj bo kompaktne izvedbe, predviden za vgradnjo na betonski
podstavek in opremljen z osnovno armaturo in tlačnimi senzorji.
Predvideti je potrebno zaporno in varovalno opremo črpalk, zaporno
armaturo na dotoku in iztoku, varovalno opremo za preprečitev
hidravličnih udarov, opremo za preprosto montažo in izgradnjo delov
opreme, opremo za preprečevanje vibracij, opremo za preprečitev visokih
tlakov in podtlaka (suhi tek) ter opremo za merjenje parametrov. Vsako
prečrpališče mora biti opremljeno z glavnim vodomerom s pulznim izhodom
ustrezne dimenzije. Za zagotavljanje visoke stopnje zanesljivosti in
neprekinjenega obratovanja med vzdrževanjem in popravili, se mora
predvideti izvedba črpališč z dvojnimi črpalkami (delovno in rezervno
garnituro). Zahteva se uporaba kvalitetnih črpalk v nerjavni izvedbi.
Prečrpališča se praviloma izvedejo z direktno vezavo na napajalni
cevovod (booster). Ko to ni možno, se prečrpališča izvedejo z vezavo
preko posode s prosto gladino (razbremenilnik), katere prostornina je
odvisna od kapacitete prečrpališča in ne sme biti manjša od 1 m3.
Črpalke morajo biti frekvenčno krmiljene na izhodni tlak v prečrpališču.
Za vsako črpališče se mora izračunati nevarnost hidravličnih udarov in
kavitacije ter temu primerno v projektu predvideti rešitev. |
Armature in cevi
naj bodo razporejene tako, da so izgube tlaka minimalne, omogočajo pa
izločitev in demontažo črpalk. |
Za potrebe
sanitarne službe mora biti predvideno ustrezno odjemno mesto za odvzem
vzorcev vode, ki je locirano za črpalnim agregatom. |
V objektu se mora
predvideti vgradnja elektroopreme za pogon naprav, razsvetljavo,
ogrevanje in prezračevanje, opreme za nadzor delovanja in brezžični
prenos podatkov v nadzorni center. Za telemetrijsko posredovanje
podatkov se predvidi postavitev antene na primerno lokacijo. |
Dovod električne
energije do predvidenega objekta mora biti usklajen z razpoložljivimi
možnostmi elektrodistributerja. Izbira zagona omrežja se predvidi glede
na dane možnosti elektroomrežja. Za primer izpada električnega toka se
morajo predvideti naprave z možnostjo priključitve mobilnih agregatov. |
Priključna
elektroomarica z merilno garnituro mora biti nameščena na mestu
dostopnem elektrodistributerju v ustrezni izvedbi in stopnji zaščite
glede na zasnovo objekta. |
Do objekta je
potrebno urediti dovoz in prostor za vozila vzdrževalne službe. |
Na osnovi znanih
podatkov obstoječe in predvidene porabe je potrebno: |
– hidravlično
dimenzionirati črpalke in opremo, |
– hidravlično
dimenzionirati delovne in maksimalne parametre, |
– izdelati diagram
karakteristik črpalk v samostojnem in skupnem delovanju, |
– določiti zaščitno
opremo na osnovi maksimalnih parametrov, |
– izdelati navodila
za predvideno delovanje (minimalni in maksimalni pretoki, tlaki,
razbremenitev maksimalnih tlakov, varnostni parametri agregata, nivo
poplavitve pri vkopanih jaških). |
|
52. člen |
Po končanih
montažnih delih je treba za instalacije v črpalni postaji izvesti tlačni
preizkus. Izvede se lahko z omrežjem ali ločeno. Definirati je potrebno
čas trajanja preizkusa, zapisnik in kriterij uspešnosti. |
|
53. člen |
Po končanih
montažnih delih in uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se opravi
poskusni zagon naprav pod predvidenimi pogoji delovanja v sistemu. Pri
poskusnem zagonu se simulirajo vsi pogoji delovanja in ekstremi
(zaustavitve, maksimalne obremenitve ipd.) ter pri tem kontrolirajo
projektirani parametri delovanja naprav z dejanskimi. |
|
Vodohrani |
|
54. člen |
Pri vodohranu
morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: |
– funkcija, oblika,
prostornina in način gradnje, ki zagotavlja 100 % nepropustnost vodnih
celic, |
– način dostopa do
vodohrana z vozili za vzdrževanje, zavarovanje dostopa pred
nepoklicanimi, |
– talni vodohran
mora imeti dve ločeni vodni celici, |
– dovod električne
energije mora biti izveden v skladu z veljavnimi predpisi za vlažne in
mokre prostore, |
– prezračevanje
vodohrana (naravno ali prisilno), |
– toplotna in hidro
izolacija, |
– način osvetlitve
notranjosti objekta, |
– način obratovanja
vodohrana oziroma črpališča, avtomatska regulacija gladine, prenos
podatkov o gladini vode do črpališča oziroma nadzornega mesta, |
– način varovanja
prelivanja vode (regulacijski ventil – električni ali s plovcem ipd.), |
– preprečena mora
biti kondenzacija na stenah vodnih, vstopnih in armaturnih celic, |
– zračniki morajo
biti projektirani oziroma izvedeni tako, da je onemogočen vnos
škodljivih substanc v vodne celice, |
– vhodna vrata iz
nerjavnih materialov in toplotno izolirana, |
– odpiranje vhodnih
vrat navzven, |
– pred vhodom
predpražnik z urejenim odvodnjavanjem, |
– vse odprtine
(razen vrat) morajo biti zaprte z mrežico iz nerjavnega jekla, |
– vodne celice in
armaturna celica morajo biti ločeni s PVC ali aluminijastimi okni, |
– vstopne lestve in
ostali kovinski deli (rešetke, ograje ipd.) v vodohranu morajo biti iz
nerjavnega jekla, kvalitete za prehrambeno industrijo, |
– vodne celice
morajo biti vodotesne, kar dokazuje preizkus vodotesnosti, |
– vodne celice in
predprostor morajo biti obdelane z ustreznimi materiali, ki izpolnjujejo
sanitarno higienske pogoje za pitno vodo, |
– vtočni in iztočni
cevovod mora biti opremljen s pipo za zajemanje vzorcev vode na
dostopnem mestu, |
– armaturne in
regulacijske naprave naj bodo predvidene v ločenem prostoru (armaturni
celici), |
– če je predvidena
dezinfekcija s klorom, se mora predvideti poseben prostor z ločenim
vhodom, v skladu z varstvenimi in zdravstvenimi predpisi in vsemi
varovalnimi ukrepi, |
– protiležni
vodohrani naj bodo na dotočno-iztočnem cevovodu opremljeni z dvosmernim
merilcem pretoka, |
– način izvedbe
odvoda za vodo iz praznotoka in čiščenje objekta, |
– v vodohranu mora
biti vgrajena vsa oprema v skladu s predpisi o varstvu pri delu. |
|
55. člen |
Prostornino
vodohrana je treba določiti na osnovi: |
– izračuna
flukturajoče porabe vode v kritičnem dnevu leta (v primeru pomanjkanja
podatkov je možna ocenitev 2/3 dnevne porabe v kritičnem dnevu), |
– dodatka za motnje
v obratovanju – 20 % porabe kritične dnevne porabe, |
– požarne rezerve. |
Kjer požarna
rezerva predstavlja več kot 60 % potrebne prostornine, se mora požarna
voda zagotoviti na drugačen način. |
|
Zaščita vodovodnega
omrežja in naprav |
|
56. člen |
Vodooskrbni objekti
(prečrpališča, vodohrani, razbremenilniki, zajetja ipd.) morajo biti
zaščiteni tako, da ni možen pristop ali kakršnokoli škodljivo delovanje
nepooblaščenih oseb ali živali. |
Vse naprave in
objekti na omrežju (jaški, zaporne armature, zračniki ...) se varujejo
tehnično. |
Tehnično se
vodooskrbni objekti varujejo tako, da je možen nadzor vstopa na varovano
območje. |
Zaščita (varovanje)
objektov se izvaja: |
– z alarmnimi
napravami in ostalimi načini tehničnega varovanja, |
– z zaščitno
ograjo, |
– z vgradnjo
dodatnih kovinskih rešetk na okvirih vrat in oken, |
– z ustrezno
zaščito zračnikov proti vmetu itd. |
|
Zajem podtalnice z
vodnjaki |
|
57. člen |
Objekti izvedeni z
namenom raziskave, meritve in izkoriščanja podtalnice: |
– raziskovalne
vrtine, |
– piezometri, |
– vodnjaki. |
Raziskovanje in
vrtanje vrtin v globini nad 10 m se uvršča med rudarska dela. Za
izvajanje tehničnih in varstvenih ukrepov pri izvajanju rudarskih del je
potrebno poleg splošnih upoštevati tudi tehnične predpise: |
– za delo na
površini, |
– pri podzemnih
delih, |
– pri prevozu v
podzemnih prostorih in na površini, |
– druge tehnične in
varstvene predpise. |
Kadar se rudarska
dela izvajajo za podzemne objekte, ki niso namenjeni za raziskovanje
oziroma koriščenje mineralnih surovin, se morajo upoštevati tudi vsi
tehnični in ostali predpisi določeni z zakonom o graditvi objektov. |
Pri posegih v vode,
ki niso namenjeni izvajanju javne službe oskrbe s pitno vodo, se ne sme
spremeniti nivo gladine ali smer površinskih ali podzemnih voda ali
naravno kroženje vode in vodnatost tako, da bi bilo ogroženo karkoli od
navedenega: |
– preskrba s pitno
vodo, |
– naravne danosti
za obstoj rastlinstva in živalstva v vodi, na vodnih in z njimi
povezanih zemljiščih, |
– odtočne razmere, |
– prostorska in
časovna razporeditev voda, |
– kakovost in
količina podzemnih voda. |
|
Preizkušanje
cevovodov |
|
58. člen |
Tlačni preizkus
cevovoda se opravi na vsakem novozgrajenem ali obnovljenem javnem
vodovodu, s čimer se ugotovi tesnost oziroma pravilnost izvedbe cevi,
fazonskih komadov, spojev in ostalih elementov cevovodov kot tudi
temeljenja. |
Po opravljenem
tlačnem preizkusu se sestavi zapisnik o izvedenem tlačnem preizkusu, ki
ga podpišejo nadzorni organ, pooblaščen predstavnik upravljavca,
izvajalec tlačnega preizkusa in predstavnik izvajalca gradnje vodovoda
in je sestavni del investicijsko tehnične dokumentacije. |
Tlačni preizkus za
sekundarni in priključni cevovod se izvedeta ločeno. |
Postopek tlačnega
preizkusa vodovodnega cevovoda, ki ga mora izvajalec montažnih del
izvesti pred zasipom, mora biti definiran v projektu (PGD) in v skladu z
navodili upravljavca. |
|
Dezinfekcija |
|
59. člen |
Po zaključku
gradnje novih cevovodov in obnovitvah daljših odsekov cevovodov je treba
javne vodovode in priključke dezinficirati. |
Dezinfekcijo izvaja
pooblaščena organizacija. Po opravljeni dezinfekciji se izvede vzorčenje
za mikrobiološko in fizikalno-kemično analizo v primernem časovnem
presledku. |
O uspešno
opravljeni dezinfekciji se izda potrdilo. Na osnovi tega potrdila se
javni vodovod sme vključiti v obratovanje. |
V primeru, ko se
pri izvajanju vzdrževalnih in manjših obnovitvenih del, že z izpiranjem
s pitno vodo dosežejo uspešni rezultati, dezinfekcija s sredstvom za
dezinfekcijo ni potrebna. |
Izpiranje s pitno
vodo je uspešno, kadar: |
– se na mestu
vzorčenja pojavi sled rezidualnega klora, |
– pade motnost vode
pod 1, |
– izvidi rednih
preiskav pitne vode na obravnavanem območju so skladni s pravilnikom o
zdravstveni ustreznosti pitne vode. |
|
Daljinsko
upravljanje in nadzor vodovodnega sistema (SCADA) |
|
60. člen |
Pri projektiranju
cevovodov ter naprav je potrebno poleg klasičnega projekta vključiti v
investicijski program tudi projekt Telemetričnega sistema po zahtevah in
pogojih upravljavca. |
Pri izvedbi,
širitvi ali planiranju aktivnosti na telemetričnih sistemih javnega
vodovoda, je potrebno upoštevati tehnične standarde in smernice, ki se
že uporabljajo v zgrajenem telemetričnem sistemu zaradi poenotenja
sistema in sinergijskih učinkov. Oprema daljinskega upravljanja in
nadzor vodovodnega sistema mora ustrezati internim standardom
upravljavca. |
|
61. člen |
Nadzorni sistem
mora biti vzpostavljen kot skupek strojne in programske opreme,
zasnovane na najsodobnejših informacijskih tehnologijah. Programska
oprema nadzornega sistema mora omogočati komunikacijo z objekti na več
različnih načinov (žično, radijsko, GSM ...). Nadzorni sistem mora
omogočati dostop za pregled delovanja tudi z drugih lokacij na lokalni
poslovni mreži, kakor tudi zunanji internetni dostop z uporabo raznih
spletnih brskalnikov oziroma s prenosnimi računalniki (dlančnik,
notesnik ...). Zaradi boljše dostopnosti, preglednosti in zanesljivosti
sistema, racionalizacije stroškov vzdrževanja in skrajšanja odzivnih
časov v primeru okvare, mora biti omogočeno tudi obveščanje in
alarmiranje operaterjev s pomočjo SMS obvestil. |
Pri nadgradnji
nadzornega sistema, je potrebno upoštevati: |
– v vsakem objektu
mora biti omogočeno lokalno upravljanje vseh elementov vodooskrbe po
funkcionalni specifikaciji, |
– v primeru izpada
nadzornega sistema (centra), morajo medsebojno odvisni objekti
vzpostaviti medsebojno komunikacijo, |
– ob izpadu el.
energije v objektu mora biti določen čas zagotovljeno delovanje
merilnih, krmilnih, prikazovalnih in komunikacijskih naprav, s pomočjo
naprav za neprekinjeno napajanje, |
– programska oprema
mora omogočati obdelavo vseh signalizacij in vseh tehnoloških
parametrov, priključenih oziroma prikazovanih na nadzornem sistemu. |
|
Zaščita pred
požarom |
|
62. člen |
Kolikor obstajajo
tehnične možnosti, lahko vodovodni sistem napaja naprave, ki služijo za
gašenje požarov. Te naprave so hidranti in hidrantna omrežja. |
|
63. člen |
Hidrante vgrajujemo
na sekundarnem omrežju oziroma izjemoma na primarnem omrežju na način,
ki ga določajo predpisi o požarni varnosti. Minimalni premer cevovoda,
na katerega se priključuje hidrant, je DN/ID 100. |
|
64. člen |
Hidranti so lahko
podzemni ali nadzemni. Velikost in število hidrantov sta določena glede
na požarno obremenitev, na osnovi veljavnega pravilnika o protipožarni
zaščiti, vendar je najmanjša velikost hidranta, ne glede na požarno
obremenitev DN 80. |
|
65. člen |
Vsak hidrant mora
imeti na odcepu zasun in drenažo za odvod vode. Glava podzemnega
hidranta sme biti maksimalno 30 cm pod niveleto cestne kape. |
|
66. člen |
Omrežja, ki služijo
za napajanje hidrantov, so lahko javna ali interna. |
Javna so sekundarni
cevovodi z vgrajenimi hidranti in potekajo po javnem zemljišču ali
zemljišču v zasebni lasti ter jih vzdržuje upravljavec z namenom zaščite
večje strnjene skupine hiš. |
Interno hidrantno
omrežje je del interne instalacije uporabnika, ki se mora obvezno
nahajati oziroma priključiti za obračunskim vodomerom in ga vzdržuje
uporabnik. |
|
67. člen |
Na območjih, kjer
ni tehničnih možnosti za priključevanje hidrantov in hidrantnih omrežij
na javni vodovod, se mora požarna varnost zagotavljati na druge načine. |
|
IV. TEHNIČNI
NORMATIVI ZA PRIKLJUČEVANJE NA JAVNI VODOVOD |
|
Vodovodni
priključki |
|
68. člen |
Vsaka stavba
oziroma gradbeni inženirski objekt lahko ima praviloma le en priključek
na javni vodovod. |
Vodovodni
priključek je spojna cev med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom,
vključno s priključnim ventilom in je del objekta, ki je v lasti
uporabnika in je namenjen odvzemu vode iz vodovodnega sistema za končno
porabo. |
Meja med vodovodnim
priključkom in interno instalacijo je vodomer. |
Za vsak nov
vodovodni priključek ali spremembo obstoječega priključka se mora
izdelati projekt vodovodnega priključka, ki je sestavni del projektne
dokumentacije. |
Vodovodni
priključek se izvede na podlagi izdanega pisnega soglasja za
priključitev na javno vodovodno omrežje, ki mora vsebovati podatke o
mestu priključitve na javno vodovodno omrežje, vrsti in preseku cevovoda
in hidravlične razmere, ki jih sistem zagotavlja. |
Priklop na javno
vodovodno omrežje in vodovodni priključek lahko izvede samo upravljavec
javnega vodovoda. V javno vodovodno omrežje in priključek lahko posega
samo upravljavec javnega vodovodnega omrežja. |
Za vsak vodovodni
priključek ali spremembo vodovodnega priključka se izvede katasterski
posnetek z vnosom podatkov v geografsko informacijski sistem (GIS)
upravljavca in tlačni preizkus z 1,5 kratnikom obratovalnega tlaka. |
|
69. člen |
Izvedba priključka
na primarni in transportni cevovod praviloma ni dovoljena. Izjemoma se
priključitev dovoli pod pogoji, ki jih določi upravljavec. |
|
Vodovodni
priključki po namenu |
|
70. člen |
Vodovodni
priključki se po namenu delijo na: |
– stalne
priključke, namenjene stalni dobavi vode za potrebe gospodinjstev in
industrije, |
– začasne
priključke, namenjene za začasne potrebe (sejmi, krajevne prireditve,
gradbiščni priključki ter pomožni in manj zahtevni objekti) in javno
porabo (pranje cest, zalivanje parkovnih površin, polnjenje cistern) in
so po posebni pogodbi časovno omejeni. Izvedejo se na osnovi pogodbe
sklenjene med upravljavcem javnega vodovoda in naročnikom in v kateri so
določeni tehnični pogoji izvedbe priključka in pogoji priključitve, |
– provizorični
priključki, ki so namenjeni obstoječim odjemalcem vode v času
vzdrževalnih del na javnem vodovodnem omrežju. |
|
Sestavni deli
vodovodnega priključka |
|
71. člen |
Sestavni deli
vodovodnega priključka: |
+-----------------------------------------+---------------------+
|Priključno mesto na javni vodovod s | |
|pripadajočimi zapornimi in spojnimi | |
|elementi, vgradno garnituro in cestno | |
|kapo | |
+-----------------------------------------+ |
|Dovodna cev z vsem pripadajočim | |
|materialom v dolžini največ 50 m |Vzdržuje upravljavec |
+-----------------------------------------+ javnega vodovoda |
|Zaporna armatura (ventil) pred vodomerom | |
+-----------------------------------------+ |
|Lovilec nesnage (čistilni kos) in | |
|montažno-demontažni kos | |
+-----------------------------------------+---------------------+
|Obračunski vodomer | |
+-----------------------------------------+---------------------+
|Nepovratni ventil | Interna vodovodna |
+-----------------------------------------+ instalacija |
|Zaporna armatura z izpustom za vodomerom | |
+-----------------------------------------+---------------------+
Oprema merilnega
mesta mora biti iz trajno nerjavnega materiala. |
|
Tehnična izvedba
priključka |
|
72. člen |
Trasa priključne
cevi naj poteka praviloma po javnih zemljiščih in po funkcionalnem
zemljišču priključnega objekta. Trasa lahko poteka tudi preko drugih
zemljišč, vendar mora v tem primeru naročnik priključka pridobiti
služnostno pravico lastnikov teh zemljiščih na trasi priključka v
koridorju 3 m. |
Na celotni trasi
priključne cevi mora biti 30 cm nad temenom vodovodne ali zaščitne cevi
obvezno vgrajen opozorilni trak z napisom POZOR VODOVOD. |
Priključna cev mora
biti praviloma vgrajena v zaščitni cevi na naslednjih mestih: |
– pod urejenimi
površinami, razen pod zelenicami, |
– pod povoznimi
površinami, |
– v zemljiščih, ki
niso last lastnika objekta, ki se priključuje, |
– ob objektih in
napravah, ki lahko negativno vplivajo na priključno vodovodno cev, |
– v primerih, ko je
dostop zaradi drugih pogojev otežkočen ali onemogočen. |
Za zaščito se
uporabijo ustrezne zaščitne cevi (PE, PVC, LTŽ, jeklo ...). |
Velikost zaščitne
cevi mora biti najmanj dve dimenziji večja od priključne cevi. |
Zaščitna cev mora
biti posneta in vnesena v GIS s potrebnimi atributi. |
Zaščitno cev se
vgrajuje v ravni liniji ter samo z minimalnimi vertikalnimi in
horizontalnimi radiji. |
Prostor med
notranjo steno zaščitne cevi in zunanjo steno vodovodne cevi mora biti
elastično zatesnjen. |
Na javni vodovod ni
dovoljeno priključevanje zasebnega vodovoda. Stavbe oziroma gradbenega
inženirskega objekta ni dovoljeno oskrbovati s pitno vodo hkrati iz
javnega vodovoda in lastnega vodnega vira ali druge javne oskrbe z vodo. |
|
73. člen |
Večstanovanjski,
prehrambeni (živilska industrija, gostilne ...) in javni objekti (šole,
vrtci, bolnišnice, domovi za ostarele, zdravstveni domovi idr.) morajo
imeti za obračunskim vodomerom na interni instalaciji odcep za
razkuževanje in sanitarno kontrolo vode (odvzemno mesto). |
|
74. člen |
Priključek se
praviloma naveže na omrežje v ravni črti pravokotno na ulično steno
zgradbe. |
|
75. člen |
Pred vgradnjo
vodomera mora biti opravljen katastrski posnetek in tlačni preizkus
priključka na obratovalni tlak v omrežju. |
|
Dimenzioniranje
priključkov in vodomerov |
|
76. člen |
Dimenzije
priključnega vodovoda in vodomera se določi na osnovi projektne
dokumentacije gradbenega dovoljenja vodovodne instalacije. Za izdelavo
projektne dokumentacije, kot za nove in obstoječe individualne hišne
priključke, se izračun izvrši na osnovi potrebnega pretoka vode. |
Ne glede na izračun
je najmanjša velikost priključne cevi DN/OD 32 in najmanjša velikost
vodomera DN 20. |
|
77. člen |
Dimenzijo in vrsto
materiala priključka določi upravljavec glede na predvideno porabo vode
po instalacijskem načrtu, ki mora biti sestavni del projektne
dokumentacije ali po oceni glede na število stanovanjskih oziroma
poslovnih enot. |
Vodovodni
priključek se praviloma izvede iz PE cevi položene v zaščitni cevi
ustreznega profila. Za prehod skozi steno objekta se pri priključnih
cevovodih <=DN 50 zahteva vgradnja tipskega prehodnega kosa. |
Število merilnih
mest za posamezne dele objekta je odvisno od vrste porabe v objektu, ki
se priključuje. Meritev porabe vode za stanovanjski in poslovni del mora
biti opravljena ločeno. Za stanovanjski del je možna namestitev enega
vodomera. Za vsak poslovni del je treba namestiti samostojni vodomer. |
Tip vodomera odobri
in vgradi upravljavec javnega vodovoda na stroške uporabnika priključka. |
Na omrežju javnega
vodovoda se lahko vgrajujejo vodomeri, ki so izdelani in umerjeni v
skladu s pravilnikom o meroslovnih zahtevah za vodomere za hladno vodo. |
Vsi vodomeri morajo
imeti veljavno oznako o overitvi. Leto overitve mora biti iz istega leta
ali največ leto pred letom vgradnje. |
Obračunski vodomeri
so praviloma horizontalne izvedbe. |
Vodomeri na enem
priključnem vodovodu morajo biti vgrajeni v enem merilnem mestu, ki je
locirano v skupnih prostorih objekta ali na skupnem zemljišču porabnikov
(lastnikov objekta). |
V primeru več
obračunskih vodomerov vgrajenih na eni lokaciji, se namembnost
priključnega mesta ne spremeni. |
|
78. člen |
Za že obstoječe
objekte se določi dimenzija obračunskega vodomera na osnovi podatka o
številu odjemnih mest, ki ga je dolžan uporabnik podati pred izdajo
soglasja. |
Kolikor pride
kasneje do zmanjšanja ali povečanja števila iztočnih mest in s tem do
manjše ali večje priključne moči, upravljavec preuredi priključek in
merilno mesto na stroške uporabnika. |
+------------------------------------+-------------------------+
| Vodomer DN (mm) | Pretok Qn(m3/h) |
+------------------------------------+-------------------------+
| 20 | 2,5 |
+------------------------------------+-------------------------+
| 25 | 6 |
+------------------------------------+-------------------------+
| 32 | 6 |
+------------------------------------+-------------------------+
| 40 | 10 |
+------------------------------------+-------------------------+
| Kombiniran 50/20 | 15 |
+------------------------------------+-------------------------+
| Kombiniran 80/20 | 40 |
+------------------------------------+-------------------------+
| Kombiniran 100/20 | 60 |
+------------------------------------+-------------------------+
| Kombiniran 150/20 | 150 |
+------------------------------------+-------------------------+
Vodomeri DN 50 in
več so lahko samo kot kombinirani vodomeri. |
|
Priključno mesto na
javni vodovod |
|
79. člen |
Priključno mesto na
javni vodovod zajema pripadajoči zaporni in spojni element, vgradno
garnituro in cestno kapo. |
Za priključke
dimenzije <= DN/OD 63 se priključno mesto izvede z navrtalnim oklepom za
cevi iz PE ali nodularne litine z integriranim zapornim ventilom, za
pitno vodo, bajonetni priključek zgoraj za vrtljivo koleno (360º – brez
vijačenja), spajanje z vgr. grt. brez dodatnega fiksiranja z vtičem
(bajonet ali navoj), vrtljivo koleno (360º), bajonetni priključek za
spajanje z navrtalnim oklepom (brez vijačenja), hitra spojka za spajanje
s PE cevjo, za pitno vodo, notranja in zunanja epoxi zaščita – prašno
barvano, pripadajoča teleskopska vgradna garnitura, spajanje brez
dodatnega fiksiranja z vtičem (bajonet ali navoj). Pod cestno kapo se
namesti nosilna podložna plošča iz umetnega materiala, ki ustreza tipu
vgradne garniture ter cestna kapa – mala (ø95). Ohišje kape in pokrov je
iz duktilne litine, bitumensko zaščiten, pokrov je še dodatno
protikorozijsko epoxi prašno zaščiten. Naleganje pokrova je konusno z
podaljšanim zobom, kar povečuje stabilnost in preprečuje hrupnost le
tega. Pokrov je v celoti odstranljiv. Kapo je možno prilagajati glede na
teren s pripadajočimi distančnimi obroči. |
Za priključke
dimenzije > DN/OD 63 veljajo določila poglavja – Vgradnja vodovodnih
armatur, spojnih komadov in opreme. |
|
Merilna mesta |
|
80. člen |
Merilna mesta so
namenjena vgraditvi merilnih naprav za dobavo vode porabnikom. Dimenzije
in lokacije merilnih mest so določene s projektom oziroma jih določita
pooblaščeni predstavnik upravljavca pred pridobitvijo soglasja za
priključitev na javno vodovodno omrežje. |
Na merilnem mestu
se vgrajujejo naslednje vodovodne armature s pripadajočimi spojnimi
komadi v smeri dotoka vode: |
– zaporni element, |
– čistilni kos
(vgradi se med prvim zapornim ventilom in vodomerom, pri vodomerih > =
DN 50), |
– ravni del pred
vodomerom (pri vodomerih > =DN 50), |
– vodomer, |
– ravni del za
vodomerom (pri vodomerih > = DN 50), |
– nepovratni
ventil, |
– zaporni element. |
|
81. člen |
Praviloma se
vodomer s predpisano armaturo (merilno mesto) vgradi v vodomerni jašek
neposredno za parcelno mejo. Tipski jašek mora biti termično zaščiten. |
|
82. člen |
Uporaba vodomernih
jaškov je obvezna za vse objekte oziroma stalne priključke. |
|
83. člen |
Izjemoma, ko
uporaba vodomernega jaška ni možna, se dovoli vgradnja vodomerov v
kletnih prostorih takoj za vstopom priključne cevi v objekt. Pri tem je
vodomerno mesto lahko samo v skupnih prostorih v objektu (hidroforne
postaje, strojnice, kurilnice ...), ni pa ga dovoljeno izvesti v
zasebnih in bivalnih prostorih. V primeru spremembe namembnosti teh
prostorov v zasebne ali bivalne prostore, je potrebno vodomerno mesto
prestaviti v vodomerni jašek izven objekta oziroma na ustrezno mesto v
skladu s tem pravilnikom. Velikost in izvedba zunanjega jaška, zidne in
talne niše za vodomer so tipizirani. Sestav in zaporedje tipiziranih
elementov je prikazan v prilogah. |
|
84. člen |
Vsa merilna mesta,
kolikor niso to tipski vodomerni jaški, morajo imeti izveden odtok, ki
omogoča zbiranje in odvajanje kondenzne vode ali vode, iztekle zaradi
popravil v merilnem mestu. |
|
85. člen |
V primeru, ko je
vodomer v objektu, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: |
– vodomer mora biti
pritrjen na ustrezen nosilec vodomera, |
– prehod cevovoda
skozi steno jaška se mora izvesti vodotesno s tipskim fazonskim kosom, |
– cevovod od
prehoda skozi steno do vodomera mora biti izvedena iz varjenega
polipropilena PN16, PE ali nerjavnega materiala, |
– vodomeri morajo
biti vgrajeni na suhem, svetlem, čistem ter lahko in vedno dostopnem
mestu za potrebe upravljavskih (odčitavanje, popis, izločitev, kontrola
delovanja) in vzdrževalnih del (menjava in servis vodomerov, ventilov
pred vodomeri ...), |
– temperatura na
merilnem mestu ne sme biti nižja od + 4 °C in ne višja od + 30 °C
(vodomer mora biti zavarovan pred zmrzovanjem). |
|
86. člen |
V primeru stavb, v
katerih se nahaja več etažnih lastnikov (gospodarska ali večstanovanjska
stavba) je potrebno interno vodovodno instalacijo za glavnim vodomerom
izvesti tako, da se vodomeri za vsakega posameznega uporabnika locirajo
v posebej za to namenjenem prostoru. Vodomeri morajo biti opremljeni s
pripadajočo opremo za zbiranje in arhiviranje stanj (odčitkov) ter
prenos podatkov preko GSM povezave v center upravljavca. |
|
87. člen |
V primeru
gospodarskih kompleksov, na katerih se nahaja več uporabnikov oziroma
lastnikov objektov, se mora tak kompleks priključiti na javni vodovod
preko glavnega vodomera. Interno vodovodno instalacijo kompleksa za
glavnim vodomerom je potrebno izvesti tako, da ima vsak objekt lasten
interni priključek z vodomernim mestom. Vodomeri morajo biti opremljeni
s pripadajočo opremo za zbiranje in arhiviranje stanj (odčitkov) ter
prenos podatkov preko GSM povezave v center upravljavca. |
|
88. člen |
Pred glavnim
vodomerom ni na priključku dovoljeno priključiti nobenega odvzemnega
mesta. Kolikor so na priključek vezani tudi interni hidranti, morajo
biti le-ti priključeni za njim. |
|
Vodomerni jašek |
|
89. člen |
Za vodomere
dimenzije DN 20 se uporabljajo vodomerni jaški naslednjih karakteristik: |
– jašek okrogle
tlorisne oblike iz PE materiala Ø 500, |
– termična
odpornost/cona zmrzovanja >= 80 cm, |
– pokrov na zaklep
iz LTŽ ali ustreznega umetnega materiala, |
– natični ključ za
odpiranje, |
– cevne povezave in
fazoni iz varjenega polipropilena PN16, |
– ventili z
možnostjo popravila ventila (zamenljiv zgornji del). |
Za vodomere
dimenzije DN 25 se uporabljajo vodomerni jaški naslednji karakteristik: |
– jašek okrogle
tlorisne oblike iz PE materiala Ø 600, |
– termična
odpornost/cona zmrzovanja >= 80 cm, |
– LTŽ pokrov na
zaklep, |
– natični ključ za
odpiranje, |
– cevne povezave in
fazoni iz varjenega polipropilena PN16, |
– ventili z
možnostjo popravila ventila (zamenljiv zgornji del). |
Za vodomerne jaške,
v katere se vgrajujejo vodomeri dimenzij DN 30 in več, veljajo določila
iz poglavja Vodovodni jaški. |
|
Naprave za znižanje
ali zvišanje tlaka, ki so del interne hišne instalacije |
|
90. člen |
Če je tlak v
omrežju višji od 5,5 bar, se pred obračunskim vodomerom vgradi naprava
za znižanje tlaka – reducirni ventil tlaka, ki je sestavni del
priključka. Za vsakim reducirnim ventilom mora uporabnik na interni
hišni instalaciji obvezno vgraditi varnostni ventil. |
|
91. člen |
V primeru, da
tlačne razmere ne zagotavljajo tlakov nad 2 bar na mestu obračunskega
vodomera pri pretoku nič in kadar pri maksimalni porabi ni zagotovljen
tlak 0,5 bara na najvišjem iztočnem mestu, je potrebno le-tega
zagotoviti z napravo za dvig tlakov preko proste gladine na delu interne
vodovodne instalacije za obračunskim vodomerom in je sestavni del
interne hišne instalacije. |
Naprava za
zviševanje tlakov preko proste gladine mora biti izdelana in vgrajena v
skladu s projektno dokumentacijo, predpisi in standardi. |
V primeru vgradnje
naprave za dvig tlaka, le-ta ob zagonu, obratovanju in ustavitvi ne sme
povzročati hidravličnih motenj – sunkov v obstoječem vodovodnem omrežju.
Rešitev poda projektant interne vodovodne instalacije v odvisnosti od
potrebnih količin vode in obratovalnih pogojev v soglasju z upravljavcem
javnega vodovoda. |
|
Vključitev naprav
uporabnika na interni vodovodni instalaciji |
|
92. člen |
Naprave za gretje
vode in druge tovarniške in tehnične naprave, ki rabijo vodo iz javnega
vodovodnega omrežja ter delujejo pod višjim tlakom kot je v omrežju ali
lahko vračajo vodo v omrežje, morajo biti izvedene tako, da je
onemogočen povratni tok vode iz interne instalacije v javno vodovodno
omrežje. |
|
93. člen |
Interna instalacija
uporabnika, ki pri tehnološkem procesu uporablja snovi, katere lahko
ogrozijo sanitarno neoporečnost vode, mora biti izvedena tako, da je
popolnoma izključena možnost povratnega toka vode iz instalacij v javni
vodovod. |
|
Drugo |
|
94. člen |
Za vse pogoje
projektiranja in izvedbe vodovodnih priključkov, ki se nanašajo na
vgradnjo cevi, vodovodnih armatur, jaškov, odmikov od drugih objektov in
podzemnih komunalnih napeljav in niso posebej navedeni v tem poglavju,
se smiselno uporabljajo druga določila tega tehničnega pravilnika. |
|
95. člen |
Fizičnim in pravnim
osebam oziroma uporabnikom javnega vodovoda in drugim nepooblaščenim
osebam ni dovoljeno posegati v javni vodovod. Na trasi javnega vodovoda
se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala in izvajati
ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali
ovirale njegovo delovanja in vzdrževanje. |
|
Vzdrževanje
priključkov |
|
96. člen |
Vodovodni
priključek se mora obnoviti: |
– najkasneje, ko
doseže starost 30 let, |
– če njegovo stanje
kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne
izgube, |
– če njegovo stanje
ogroža varnost oskrbe z vodo, |
– če je zgrajen iz
zdravstveno neustreznih materialov, |
– če se obnavlja
javni vodovod ali druga gospodarska infrastruktura. |
Vsa dela pri
izgradnji in obnovitvi priključka stavbe izvede upravljavec na stroške
uporabnika. |
|
97. člen |
Interna vodovodna
instalacija stavb, v katerih se nahaja več etažnih lastnikov
(gospodarska ali večstanovanjska stavba), se mora obnoviti: |
– najkasneje, ko
doseže starost 30 let, |
– če njegovo stanje
kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne
izgube, |
– če njegovo stanje
ogroža varnost oskrbe z vodo, |
– če je zgrajen iz
zdravstveno neustreznih materialov. |
|
98. člen |
Priključki oziroma
interna vodovodna instalacija, ki ni izvedena v skladu s tem
pravilnikom, se mora ustrezno predelati oziroma dograditi najkasneje v
roku pet let od pričetka veljavnosti tega tehničnega pravilnika. Stroške
za ureditev priključka v skladu s tem tehničnim pravilnikom krijejo
uporabniki (lastniki priključka). |
|
V. NAČIN
ZAGOTAVLJANJA OBRATOVANJA, VZDRŽEVANJA IN NADZORA JAVNEGA VODOVODA |
|
Prevzem vodovodnih
objektov in naprav v upravljanje |
|
99. člen |
Javni vodovod se
prenese upravljavcu v uporabo in upravljanje s posebno pogodbo. |
|
Prevzem
novozgrajenih objektov |
|
100. člen |
Pri prevzemu
novozgrajenih objektih so sestavni deli pogodbe: |
– upravna in
projektna dokumentacija (lokacijska dokumentacija in lokacijsko
dovoljenje, soglasja in dovoljenja za posege v prostor, projekti PGD,
PZI, PID, dokumentacija izvedenih del, katastrski posnetek, gradbeno in
uporabno dovoljenje), |
– investicijska
vrednost objekta po končnem obračunu, |
– amortizacijska
stopnja vodovodnih objektov in naprav. |
|
Prevzem obstoječih
objektov |
|
101. člen |
Pri obstoječih
objektih, kjer ne obstaja dokumentacija, se izdela sanacijski program,
ki mora vsebovati: |
– zapisnik o
pregledu obstoječih objektov z analizo obstoječega stanja, |
– program
sanacijskih del za doseganje varne in neoporečne vodooskrbe s
predračunom stroškov sanacije, |
– terminski plan
izvedbe programa sanacijskih del, |
– inventarizacijo
objektov in naprav ter priključkov (situacija, katasterski posnetek,
popis objektov in naprav z določitvijo njihove vrednosti), |
– določitev virov
financiranja s pogodbo o zagotavljanju sredstev za izvedbo sanacijskega
programa. |
Pogoj za začasen
prevzem objektov in naprav v uporabo in upravljanje je potrditev
sanacijskega programa, vgradnja obračunskih vodomerov na priključnih
mestih, dezinfekcija cevovodov in inventarizacija priključkov. |
Pogoj za končni
prevzem objektov in naprav v uporabo in upravljanje je izvedba in
dokončanje celotnega sanacijskega programa. |
|
Vzdrževanje javnega
vodovoda |
|
102. člen |
Na objektih javnega
vodovoda (cevovodi, objekti in naprave) je upravljavec odgovoren za
izvajanje vzdrževalnih del. Vzdrževanje javnega vodovoda zajema izvedbo
del, s katerimi se ohranja ali povečuje zanesljivost, uporabnost in
vrednost javnega vodovoda, s čimer se ne posega v namembnost, v
konstrukcijo objektov in zunanji videz. |
Pred začetkom
obnove mora biti izdelana minimalna tehnična dokumentacija, katere
sestavni del je: |
– analiza
obstoječega stanja, poškodb (število ugotovljenih lokalnih poškodb na
cevovodu ali napravah, vpliv na nemoteno oskrbo s pitno vodo, evidenco
že opravljenih popravil na obravnavanem odseku ali napravi, območje
oskrbe, vpliv obnove na oskrbo ...), |
– analiza vzrokov
za ugotovljene poškodbe, |
– situacija
obstoječega voda ali objekta v katerem se nahaja naprava, |
– situacija
obstoječih komunalnih vodov na obravnavanem območju, |
– predlog rešitve –
obnove ali zamenjave, |
– hidravlični
izračun predlagane obnove, |
– montažna shema, |
– popis materiala s
predračunom, |
– omejitve pri
predvidenih gradbenih posegih (promet, dostopnost do objektov). |
|
103. člen |
Rekonstrukcija
javnega vodovoda je izvedba novega cevovoda, objektov in naprav s
katerimi se spreminja zmogljivost, konstrukcija in zunanji videz
objekta. |
Rekonstrukcija dela
javnega vodovoda se izvede v skladu z veljavnimi predpisi o gradnji
javne infrastrukture. |
|
Pregled projektov |
|
104. člen |
Vsi predvideni
posegi ali gradnje, ki se izvajajo in vplivajo na obstoječe ali
predvideno obratovanje vodovodnega sistema, morajo biti projektno
obdelani v skladu z veljavnimi predpisi, zakonodajo in s tem tehničnim
pravilnikom. Vsi ti projekti morajo biti upravljavcu javnega vodovodnega
sistema predloženi v pregled in soglasje. Upravljavec ima pravico
nepopolno dokumentacijo zavrniti in zahtevati njeno dopolnitev skladno z
določbami tega tehničnega pravilnika. |
|
Nadzor |
|
105. člen |
Katerikoli
investitor, ki gradi ali rekonstruira vodovodne naprave, katere bo po
dokončanju del prevzel v upravljanje upravljavec javne vodooskrbe, mora
pridobiti ustrezno soglasje upravljavca. Bodoči upravljavec izvaja
nadzor nad izvedbo pogojev iz izdanega soglasja pri vseh delih, ki se
izvajajo na obstoječem ali predvidenem javnem vodovodu. Za vse posege v
naprave javnega vodovoda vrši upravljavec nadzor, po potrebi in lastni
presoji, skladno z izdanimi pogoji in soglasji, določili tega tehničnega
pravilnika in ostalimi predpisi in standardi, ki veljajo za področje
vodooskrbe. |
|
VI. IZDAJA SOGLASIJ
ZA GRADNJO IN PRIKLJUČEVANJE NA JAVNI VODOVOD |
|
Izdaja projektnih
pogojev in soglasij |
|
106. člen |
Projektni pogoji so
dokument, s katerim upravljavec določa: |
– pogoje, ki jih
projektant in investitor morata upoštevati pri načrtovanju predvidenega
inženirskega objekta, |
– pogoje, ki morajo
biti izpolnjeni pri delih v območju obstoječih vodovodnih objektov in
naprav, |
– pogoje za
priključitev že obstoječih stavb na javno vodovodno omrežje. |
Postopek za izdajo
projektnih pogojev se prične z oddajo izpolnjene vloge za izdajo
projektnih pogojev. |
Brez izpolnitve
projektnih pogojev ni mogoče pridobiti soglasja upravljavca vodovoda.
Postopek za izdajo soglasja se prične z oddajo izpolnjene vloge za
izdajo soglasja. |
Soglasje za
pridobitev gradbenega oziroma enotnega dovoljenja za gradnjo |
|
107. člen |
Soglasje za
pridobitev gradbenega oziroma enotnega dovoljenja za graditev je
soglasje k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pred izdajo
soglasja se mora opraviti pregled načrta priključka in načrta interne
instalacije oziroma pregled projekta objektov in naprav vodovodne mreže,
če gre za soglasje za gradnjo javnega vodovodnega omrežja in naprav.
Soglasje se izda, ko so izpolnjeni projektni pogoji in ugotovljena
skladnost projektnih rešitev s tem pravilnikom. |
K vlogi za izdajo
soglasja je potrebno priložiti projektno dokumentacijo (PGD in PZI) ter
potrdila o plačilu obveznosti v skladu z občinskimi predpisi in
sklenjene pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti lastnikov zemljišč,
preko katerih poteka trasa vodovodnega priključka. |
|
Soglasje za
priključitev obstoječega objekta |
|
108. člen |
K vlogi za izdajo
soglasja za priključitev obstoječega objekta je potrebno priložiti:
projekt izvedbe priključka, dokazilo o lastništvu, gradbeno dovoljenje
(za objekte zgrajene po letu 1967) ter potrdila o plačilu obveznosti v
skladu z občinskim predpisom in sklenjene pogodbe o ustanovitvi stvarne
služnosti lastnikov zemljišč, preko katerih poteka trasa vodovodnega
priključka. |
|
Soglasje za začasni
vodovodni priključek |
|
109. člen |
Soglasje za začasni
vodovodni priključek se izda samo v izrednih primerih (za potrebe
gradbišč, kratkotrajnih prireditev in podobno). Vlogi za izdajo soglasja
za začasni priključek je potrebno priložiti veljavno gradbeno dovoljenje
ali potrdilo upravnih organov o dovoljenju prireditve, situacijski načrt
z vrisanim objektom in razločno vidnimi parcelnimi številkami, soglasje
za prekop oziroma koriščenje cestišč in zemljišč ter prečkanj obstoječih
komunalnih vodov, preko katerih poteka priključek. |
|
Soglasje k posegom
v prostor |
|
110. člen |
Soglasje k posegom
v prostor določa pogoje potrebnih vzdrževalnih del na obstoječem javnem
vodovodnem omrežju ali pogoje za zaščito le-teh. |
|
Ostala soglasja |
|
111. člen |
Soglasje k
rekonstrukcijam cest, javnih površin, h gradnji ostalih komunalnih vodov
(kanalizacija, toplovod, plinovod, telekomunikacije, elektro, KKS in
drugo), k rušitvam obstoječih objektov, določa pogoje izvedbe potrebnih
del na obstoječih in predvidenih vodovodnih objektih in napravah, ki se
morajo izvesti istočasno z rekonstrukcijami in pogoje za zaščito le-teh,
odmike, predpisana križanja. |
Izdaja smernic in
mnenj k prostorskim izvedbenim aktom |
|
Smernice k
prostorskim izvedbenim aktom |
|
112. člen |
Smernice k
prostorskim izvedbenim aktom, ureditvenim in lokacijskim načrtom
vsebujejo načelna stališča in pogoje upravljavca k predvidenim trasam
komunalnih vodov, odmike od obstoječih vodovodnih objektov in naprav za
oskrbo z vodo, izpolnjevanje pogojev varovanja vodnih virov glede na
vrsto vodovarstvenega pasu, potrebne in razpoložljive kapacitete vode,
tlačne razmere, potrebno zaščito cevovodov, odmike, križanja, požarno
varstvo, ki ga zagotavlja javni vodovod ter drugo. |
V slučaju novih
potreb, ki presegajo obstoječe zmožnosti vodooskrbnih objektov in
naprav, upravljavec predpiše pogoje za dosego le-teh. |
Brez izpolnitve
oziroma upoštevanja smernic ni mogoče pridobiti pozitivnega mnenja
upravljavca vodovoda. Postopek za izdajo mnenja se prične z oddajo
izpolnjene vloge za izdajo mnenja. |
|
Mnenja k
prostorskim izvedbenim aktom |
|
113. člen |
Pozitivno mnenje se
izda, ko so izpolnjene oziroma upoštevane smernice in ugotovljena
skladnost projektnih rešitev s tem pravilnikom. |
K vlogi za izdajo
mnenja je potrebno priložiti dokumentacijo (celotni izvedbeni akt)
vključno z predhodno izdanimi smernicami. |
|
Priključitev
objektov na javni vodovod in ukinitev priključka |
|
114. člen |
Po izdanem
ustreznem soglasju za priključitev naročnik poda zahtevek za izvedbo
vodovodnega priključka. |
|
115. člen |
K vlogi za izvedbo
vodovodnega priključka je potrebno priložiti naslednjo dokumentacijo: |
– gradbeno
dovoljenje, |
– mapno kopijo
zemljiškega katastra, staro največ 30 dni, |
– soglasje
upravljavca za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma enotnega
gradbenega dovoljenja ali soglasje za priključitev obstoječega objekta, |
– podpisane in pri
notarju overjene pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti lastnikov
zemljišč na delih zemljišč po katerih poteka vodovodni priključek. |
Pred pričetkom del
mora naročnik z upravljavcem podpisati pogodbo o dobavi vode. |
|
116. člen |
Praviloma se mora
na javni vodovod priključiti vsako odjemno mesto posebej. Na že zgrajeni
priključek (pred obračunskim vodomerom) ni mogoče priključiti dodatnih
uporabnikov. |
|
117. člen |
Vodovodni
priključek lahko izvede samo upravljavec vodovoda. |
|
118. člen |
Začasni priključek
za nezgrajeni objekt se izvede kot stalni vodovodni priključek. Voda iz
začasnega priključka se uporablja samo za potrebe gradnje. Po izgradnji
interne vodovodne inštalacije v objektu je uporabnik dolžan prijaviti
spremembo začasnega v stalni priključek. |
|
119. člen |
Ukinitev
vodovodnega priključka obsega demontažo vodomera in odstranitev spoja
priključne cevi na javnem vodovodu ali skupinskem priključku. |
Priključek se ukine
tako, da se prekine dovod vode na mestu navezave na vodovodno omrežje
(napajalnem cevovodu), kar lahko izvede le upravljavec vodovoda. |
Prekinitev
priključka izvede upravljavec vodovoda na osnovi zahtevka uporabnika na
njegove stroške. |
|
VII. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
|
120. člen |
Do dneva
uveljavitve tega tehničnega pravilnika ostanejo v veljavi vsa izdana
soglasja. Po uveljavitvi tehničnega pravilnika pa se mora v postopkih,
navedenih v drugem odstavku 1. člena tega tehničnega pravilnika,
upoštevati ta tehnični pravilnik. |
|
121. člen |
Ta tehnični
pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. VN-222/12-SJ |
Beltinci, dne 7.
marca 2012 |
|
Predsednik
nadzornega sveta |
javnega komunalnega
podjetja |
Komuna Beltinci
d.o.o. |
Jožef Ružič l.r. |
|