Na
podlagi 86. člena
Poslovnika Občinskega sveta Občine Komenda (Uradne
objave Glasila Občine Komenda, št. 1/16, 12/20) in 13. člena
Statuta
Občine Komenda (Uradne objave Glasila Občine Komenda, št. 8/15) je
Občinski svet Občine Komenda na svoji 15. seji, dne 18. februarja 2021,
potrdil uradno prečiščeno besedilo Poslovnika Občinskega sveta Občine
Komenda, ki obsega: |
-
Poslovnik Občinskega sveta Občine Komenda (Uradne objave Glasila Občine
Komenda, št. 1/2016) in |
-
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Komenda
(Uradne objave Glasila Občine Komenda, št. 12/2020). |
|
Številka: 007-0010/2020-2 |
Datum: 18. 2. 2021 |
|
Stanislav Poglajen |
Župan
Občine Komenda |
|
|
|
POSLOVNIK |
OBČINSKEGA SVETA OBČINE KOMENDA |
(URADNO
PREČIŠČENO BESEDILO - UPB1) |
|
1 Splošne določbe |
|
1. člen |
(vsebina poslovnika) |
(1)
Vsebina tega poslovnika so določbe, s katerimi je podrobneje urejena
organizacija in način dela občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
svet), in sicer: |
·
konstituiranje sveta, |
·
pravice in dolžnosti članov sveta, |
·
seje sveta, |
·
akti sveta, |
·
volitve in imenovanja, |
·
razmerje med županom in svetom, |
·
delo sveta v izrednem stanju, |
·
spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika. |
|
(2) V
poslovniku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se
uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. |
2. člen |
(uporaba poslovnika) |
(1)
Ta poslovnik se uporablja za delo občinskega sveta in njegovih delovnih
teles. |
|
(2) Če
posamezne zadeve z delovnega področja delovnega telesa tako zahtevajo,
se lahko način njegovega dela v teh zadevah v skladu s tem
poslovnikom ureja tudi v aktu o ustanovitvi ali s posebnim poslovnikom. |
|
3. člen |
(javnost dela) |
(1)
Delo sveta je javno. Za zagotavljanje javnosti dela sveta skrbi župan. |
|
(2)
Javnost dela se zagotavlja: |
·
z
objavljanjem dokumentov in drugih informacij, ki so v skladu z zakonom
informacije javnega značaja, na spletni strani občine, |
·
zagotavljanjem informacij javnega značaja fizičnim in pravnim osebam na
njihovo zahtevo, |
·
z
objavljanjem sklicev sej z dnevnimi redi in gradivi, |
·
z
zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine,
|
·
z uradnim
objavljanjem splošnih aktov občine, |
·
z obvestili
za javnost, |
·
s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil sredstvom javnega obveščanja,
|
·
z
navzočnostjo občanov in |
·
z
navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah ter
|
·
na druge
načine. |
|
(3)
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi
varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke,
ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. Za ravnanje z gradivi
zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to
področje. |
|
(4)
Podrobneje način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti
dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
4. člen |
(seje
sveta) |
(1)
Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. V
izjemnih okoliščinah in pod posebnimi pogoji, ki jih določata zakon in
ta poslovnik, se svet sestaja tudi na sejah na daljavo. |
|
(2)
Redne seje se praviloma sklicujejo v skladu s terminskim planom sej
sveta, ki ga občinski svet, skupaj z okvirnim programom dela, sprejme
najkasneje na prvi redni seji sveta v tekočem letu. |
|
(3)
Izredna seja se skliče na zahtevo najmanj ene četrtine članov občinskega
sveta (v nadaljevanju: člani sveta) ali če župan oceni, da je to
potrebno zaradi nujnosti odločanja sveta. |
|
(4)
Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko
niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
|
(5)
Za sklic seje iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena, ter seje
na daljavo, ne veljajo rokovne omejitve, ki veljajo za sklic redne seje,
razen za sklic izredne seje na zahtevo članov sveta, ko se uporabljajo
roki, določeni z zakonom. |
|
(6)
Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih
priložnostih. |
|
5. člen |
(uporaba žiga) |
(1)
Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine,
v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa “OBČINSKI SVET”. |
|
(2)
Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o
drugih odločitvah ter na dopisih. |
|
(3)
Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
|
(4)
Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo javni uslužbenec občinske
uprave, ki ga določi župan. |
|
2
Konstituiranje sveta |
|
6. člen |
(konstituiranje sveta) |
(1)
Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več
kot polovica mandatov članov sveta. |
|
(2)
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan praviloma v
dvajsetih (20) dneh po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot deset
(10) dni po izvedbi drugega kroga volitev župana. Če seja ni sklicana v
navedenem roku, jo skliče predsednik Občinske volilne komisije. Prvo
sejo vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na
predlog najstarejšega člana določi občinski svet. |
|
(3)
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s
katerih so bili izvoljeni člani sveta in izvoljenega župana. |
|
7. člen |
(dnevni
red prve seje sveta) |
(1)
Obvezni dnevni red prve seje sveta je: |
|
1.
ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta, |
2.
poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev
župana, |
3.
imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana, |
4.
poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta, |
5.
poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana. |
|
(2)
Če je bil županu potrjen mandat člana sveta, lahko predsedujoči na
podlagi njegove ustne izjave, da bo opravljal funkcijo župana, razširi
dnevni red prve seje s sklepom o ugotovitvi predčasnega prenehanja
mandata člana občinskega sveta zaradi nezdružljivosti obeh funkcij in
potrditvijo mandata nadomestnega člana sveta. |
|
(3)
O
obveznem dnevnem redu prve seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
|
(4)
Dnevni red prve seje vsebuje tudi imenovanje komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ter slovesno prisego župana in njegov
pozdravni nagovor. |
|
(5)
Dnevni
red prve seje predlaga prejšnji župan v skladu s tem členom in sklepi
pripravljalnega sestanka iz tretjega odstavka prejšnjega člena tega
poslovnika. |
|
(6)
Postopek potrditve mandatov članov sveta in odločanje o morebitnih
pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list
oziroma kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur za župana
določa zakon. |
|
8. člen |
(imenovanje mandatne komisije) |
Na prvi
seji svet izmed navzočih izvoljenih članov sveta najprej imenuje
tričlansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije
predlaga predsedujoči, lahko pa tudi vsak član sveta. Svet glasuje o
predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani
trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.
|
|
9. člen |
(prepoved odločanja o pritožbi zoper mandat župana) |
Če je za
župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta,
pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o pritožbi ne sme
glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za
župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
10. člen |
(slovesna prisega) |
Slovesna
prisega župana se glasi: »Prisegam, da bom vestno in odgovorno v skladu
z Ustavo Republike Slovenije, Evropsko listino lokalne samouprave,
zakonom, statutom občine in občinskimi predpisi opravljal dolžnosti
župana, spoštoval interese in potrebe lokalne skupnosti in deloval za
blaginjo občank in občanov ter napredek in razvoj Občine Komenda.« |
|
11. člen |
(komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
Ko je
svet konstituiran, imenuje izmed članov sveta komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Če
komisija ni imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na
naslednji seji. Sestavo in naloge komisije določa 52. člen tega
poslovnika. |
|
3
Pravice in dolžnosti članov sveta |
|
12. člen |
(pravice
in dolžnosti članov sveta) |
(1)
Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom
občine in tem poslovnikom. |
|
(2)
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in
njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko
udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati
pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
|
(3)
Član sveta ima pravico: |
·
predlagati
svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega
računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da
jih sprejme svet na predlog župana; |
·
predlagati
svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
·
glasovati o
predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter
predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
·
sodelovati
pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej; |
·
predlagati
kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov
javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike. |
|
(4)
Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni
podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
|
(5)
Član sveta ima pravico do sejnine v skladu z zakonom in posebnim aktom
sveta in do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije. |
|
13. člen |
(pravice
svetniških skupin) |
(1)
Svetniki imajo pravico, da se povezujejo v svetniške skupine. Svetnik je
lahko član le ene svetniške skupine. |
|
(2)
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni z
istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice,
ki gredo posameznemu članu sveta. |
|
(3)
Svet lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila
materialnih stroškov. |
|
14. člen |
(podatki
in pojasnila) |
(1)
Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in
občinske uprave podatke in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v
občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
|
(2)
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni članu sveta omogočiti
seznanitev s podatki in mu dati zahtevana pojasnila. Če član sveta to
posebej zahteva, mu je treba posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. |
|
15. člen |
(vprašanja in pobude članov sveta) |
(1)
Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
|
(2)
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega
reda za vprašanja in pobude članov. |
|
(3)
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je
njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za
vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in
člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
|
(4)
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri (3) minute,
obrazložitev pobude pa ne več kot pet (5) minut. |
|
(5)
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na
katerega je naslovljeno. |
|
(6)
Pri obravnavi vprašanj in pobud mora biti na seji obvezno prisoten
župan občine. Če je župan zadržan, določi, kdo ga bo nadomeščal in
odgovarjal na vprašanja in pobude. |
|
(7)
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do
začetka seje, ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud
članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled
dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali oseba, ki jo določi
župan, odgovori na naslednji seji. |
(8)
Župan ali oseba, ki jo določi župan, lahko na posamezna vprašanja ali
pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in
pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti
posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji
redni seji. |
|
16. člen |
(zahteva
za dodatna pojasnila) |
(1)
Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma
pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen,
lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči
svet z glasovanjem. |
|
(2)
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to
vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
17. člen |
(udeleževanje na sejah sveta in delovnih telesih) |
(1)
Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih
član je. |
|
(2)
Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je,
mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana, direktorja občinske
uprave oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje.
Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana,
direktorja občinske uprave oziroma predsednika delovnega telesa o svoji
odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. |
|
(3)
Članu sveta, ki se ne udeleži seje sveta, sejnina ne pripada. |
|
(4)
Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži dveh
sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega
telesa predlaga svetu njegovo razrešitev. |
|
4
Seje
sveta |
|
4.1
Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
18. člen |
(sklic
seje) |
(1)
Občinski svet dela in odloča na sejah. Seje sveta sklicuje župan v
skladu s programom dela sveta, na zahtevo najmanj ene četrtine članov
sveta ter glede na potrebe odločanja na svetu, mora pa jih sklicati
najmanj štirikrat letno. |
|
(2)
Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno
sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča
prejšnje redne seje. |
|
19. člen |
(vabilo) |
(1)
Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom
sveta najkasneje deset (10) dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z
vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev
na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je
vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. |
|
(2)
Vabilo za sejo sveta se pošlje tudi županu, podžupanu in direktorju
občinske uprave ter v vednost predsedniku nadzornega
odbora občine in medijem. Javnost se obvesti z objavo vabila na spletni
strani občine. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo. |
|
(3)
Vabilo in gradivo iz prejšnjih dveh odstavkov se pošlje po elektronski
pošti. |
|
20. člen |
(poročevalci in vabljeni) |
(1)
Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki
jih določi župan oziroma direktor občinske uprave. |
|
(2)
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red
seje, potrebna. |
|
21. člen |
(izredna seja) |
(1)
Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine
članov sveta. |
|
(2)
V
zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi
za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih
naj svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva
županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi. |
|
(3)
Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo
zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedmih (7) dni od predložitve
pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo
lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma tisti član
sveta, ki ga pooblastijo za sklic in vodenje seje. |
|
(4)
Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti poslano članom sveta
najkasneje tri (3) dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 19. členom
tega poslovnika in se objavi na spletni strani občine. |
|
(5)
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v
skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani
sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje
predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za
sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje
ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo
razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v
skladu s tem poslovnikom. |
|
22. člen |
(dopisna
seja
) |
(1)
Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje
sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem
računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih
izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v
elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter
predlogom sklepa, ki naj se sprejme, ter z osebnim telefonskim
glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe
dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen
datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje). |
|
(2)
Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta,
od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se,
da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
|
(3)
Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je za
sklep glasovala večina svetnikov, ki so do roka oddali svoj glas. V
kolikor sklep ni sprejet, se opravi izredna seja sveta ali pa se točka
uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
(4)
O
dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem
poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta
oziroma ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev
zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
23. člen |
(predlog
dnevnega reda) |
(1)
Dnevni red seje sveta predlaga župan. |
(2)
Dnevni red lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati
sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen
član sveta, svetniška skupina ali delovno telo sveta. |
(3)
V
predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere
obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
|
(4)
Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z
enako ali podobno vsebino. |
|
(5)
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo. |
|
24. člen |
(vodenje
seje) |
(1)
Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
(2)
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne moreta
voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo
vodi najstarejši član sveta. |
|
(3)
Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil
sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga
pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
4.2
Zagotavljanje javnosti dela sveta |
|
25. člen |
(zagotavljanje javnosti seje) |
(1)
Seje občinskega sveta so javne. Javnost seje sveta se praviloma
zagotavlja z navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
seji, s snemanjem ter predvajanjem seje na lokalni televiziji in objavo
posnetka seje na spletni strani občine ter z navzočnostjo javnosti v
prostoru, v katerem seja sveta poteka. |
|
(2)
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja
sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem
dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za
člane sveta. |
|
(3)
Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja
moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu
ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
26. člen |
(izključitev javnosti) |
(1)
Predsedujoči predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti
ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev
varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega
značaja. |
|
(2)
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega
reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg
župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
|
4.3
Potek
seje |
|
27. člen |
(ugotavljanje navzočnosti) |
(1)
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je
sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti in koliko članov
sveta je navzočnost potrdilo s podpisom na listi navzočnosti. |
|
(2)
Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
|
(3)
Predsedujoči nato ugotovi, da je svet sklepčen in se seja lahko začne.
Če svet ni sklepčen predsedujoči ugotovi, da sklic seje ni bil uspešen
in je treba sejo sklicati ponovno. |
|
(4)
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na
seji in drugimi vprašanji. |
|
(5)
Navzočnost pri seji na daljavo se ugotovi z uporabo varne
informacijsko-komunikacijske tehnologije, če ta to omogoča, ali pa s
poimenskim klicanjem svetnikov, ki se morajo zvočno in slikovno
identificirati. |
|
28. člen |
(odločanje o zapisniku prejšnje seje) |
(1)
Preden svet določi dnevni red redne seje, potrdi zapisnik prejšnje seje
in zapisnike prej izvedenih sej, ki še niso bili potrjeni. |
|
(2)
Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se
zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
|
(3)
Zapisnik se lahko potrdi z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane
pripombe, lahko pa ustrezno spremenjen in dopolnjen. |
|
(4)
Svet na izrednih in dopisnih sejah ne potrjuje zapisnikov. |
|
29. člen |
(dnevni
red) |
(1)
Svet na začetku seje določi dnevni red. |
|
(2)
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se
posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se
dnevni red razširi, in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov,
združitev obravnav ali hitri postopek. |
|
(3)
Mandatne zadeve imajo praviloma prednost pred vsemi drugimi točkami
dnevnega reda in se uvrstijo takoj za točko “potrditev zapisnika”. |
|
(4)
Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do
glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne
razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba,
ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. |
|
(5)
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so
razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno
gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za
razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
(6)
Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, h
katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni
bil predlagatelj, ali je ni obravnavalo pristojno delovno telo, razen v
primerih, ko delovno telo še ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava
nujna. |
|
(7)
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev
dnevnega reda potrdi svet dnevni red seje v celoti. |
|
30. člen |
(vrstni
red obravnave točk dnevnega reda) |
(1)
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem dnevnem redu. |
|
(2)
Med sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih
točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi
katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega
reda, na katero je uvrščeno ali pozneje. |
|
31. člen |
(razprava) |
(1)
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali
oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan,
dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ
deset (10) minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet
tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
|
(2)
Če župan ni predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma njun
pooblaščeni namestnik mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo
predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata največ po deset (10) minut. |
|
(3)
Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili
k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ pet (5) minut.
Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko
razpravlja dlje časa, vendar ne več kot deset (10) minut. |
|
(4)
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja dvakrat, ima pa pravico do
odgovora na razpravo drugega svetnika (repliko), kolikor se ta razprava
nanaša na njegovo razpravo in meni, da je bila napačno razumljena ali
interpretirana. Replika se mora omejiti samo na potrebno pojasnilo,
sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replika sme trajati največ tri (3)
minute. Replika na repliko ni dovoljena, razen če predsedujoči oceni, da
so bile navedbe v repliki netočne. |
|
(5)
Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči
vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le
po tri (3) minute. |
|
32. člen |
(opomin) |
(1)
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o
katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
|
(2)
Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo,
ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega
reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo.
Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet
brez razprave. |
|
33. člen |
(kršitve
poslovnika) |
(1)
Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi
dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
|
(2)
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega
reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju
brez razprave. |
|
(3)
Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo,
ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo
po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati
več kot pet (5) minut. |
|
34. člen |
(prekinitev seje sveta) |
(1)
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene
razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave
treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki
točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
|
(2)
Predsedujoči lahko prekine sejo, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih,
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. |
|
(3)
Predsedujoči prekine sejo, če ugotovi, da svet ni več sklepčen, če so
potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako
sklene svet. |
|
(4)
Predsedujoči prekine sejo, če z ukrepi, določenimi s tem poslovnikom, ne
more zagotoviti nemotenega nadaljevanja seje. |
|
(5)
V
vseh primerih prekinitve seje predsedujoči določi, kdaj se bo
nadaljevala. |
|
(6)
Če je seja prekinjena zato, ker svet ni več sklepčen, sklepčnosti pa ni
niti v nadaljevanju seje, ki se nadaljuje najprej 20 ur po prekinitvi,
predsedujoči sejo konča. |
|
35. člen |
(začetek
seje, odmor in konec) |
(1)
Seje sveta se sklicujejo najprej ob sedemnajsti (17.) uri in morajo biti
načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri (4) ure. |
|
(2)
Predsedujoči odredi petnajstminutni (15) odmor vsaj po dveh urah
neprekinjenega dela. |
|
(3)
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog člana sveta,
župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil
(amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov
oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ
trideset (30) minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru
posamezne točke največ dvakrat. |
|
(4)
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz
prejšnjega odstavka, svet odloči, ali se lahko odredi odmor ali pa se
seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
(5)
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, je seja sveta končana. |
|
36. člen |
(preložitev) |
Če svet
o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za
odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se
razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk
dnevnega reda. |
|
4.4
Vzdrževanje reda na seji |
|
37. člen |
(red na
seji) |
(1)
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti,
dokler mu predsedujoči ne da besede. Govornik sme govoriti le o
vprašanju, ki je na dnevnem redu. Pri svojem izvajanju se mora govornik
držati uveljavljenih moralnih in etičnih standardov. |
|
(2)
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
38. člen |
(ukrepi
za zagotovitev reda na seji) |
(1)
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
· opomin, |
· odvzem
besede, |
· odstranitev s
seje ali z dela seje. |
|
(2)
Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede,
če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji. |
|
(3)
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji
krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat
opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
(4)
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma
govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da
onemogoča delo sveta. |
|
(5)
Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje
ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
(6)
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
|
(7)
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci. |
|
(8)
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
|
4.5
Odločanje |
|
39. člen |
(sklepčnost) |
(1)
Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina članov sveta. |
(2)
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na
začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. |
(3)
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi
(dvorani) na način, kot velja za glasovanje (dvig kartonov ali rok).
Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta
ali predsedujoči kadarkoli. |
|
(4)
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini članov
sveta. |
|
(5)
Preverjanje sklepčnosti pri seji na daljavo se izvede z uporabo varne
informacijsko-komunikacijske tehnologije, če ta to omogoča, ali pa s
poimenskim klicanjem svetnikov, ki se morajo zvočno in slikovno
identificirati. |
|
40. člen |
(odločanje na seji sveta) |
Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina
članov sveta, ki so glasovali, izrekla 'ZA' njen sprejem oziroma, če je
'ZA' sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev
določa zakon. |
|
41. člen |
(glasovanje) |
(1)
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
|
(2)
S
tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali vsak član sveta. |
|
(3)
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo
sklepa ali amandmaja. |
|
(4)
Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne
določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja
dovoli le enkrat in sme trajati največ dve (2) minuti. |
|
|
(5)
K
glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej
predlaga, da se opredelijo 'ZA' sprejem predlagane odločitve, po
zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo
'PROTI' sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti
odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
|
(6)
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
|
42. člen |
(javno
in poimensko glasovanje) |
(1)
Javno glasovanje se opravi z dvigom kartona, z dvigom rok ali s
poimenskim izjavljanjem. |
|
(2)
Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog
predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
|
(3)
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke
njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi 'ZA' ali 'PROTI'.
O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu
sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost.
Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
|
43. člen |
(tajno
glasovanje) |
(1)
Tajno se glasuje z glasovnicami. |
|
(2)
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi
predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega.
Administrativno tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
direktor občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi direktor
občinske uprave. |
|
(3)
Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
|
(4)
Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
|
(5)
Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je
prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje
in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
|
(6)
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev 'ZA' in 'PROTI'. 'ZA' je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na desni strani, 'PROTI' pa na levi. Glasuje se tako, da se
obkroži besedo 'ZA' ali besedo 'PROTI'. |
|
(7)
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
|
(8)
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke
kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in
imenom kandidata, za katerega se želi glasovati, in največ toliko
zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati. |
|
(9)
Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno
skrinjico. |
|
44. člen |
(izid
glasovanja) |
(1)
Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
|
(2)
Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: |
·
datumu in številki seje sveta, |
·
predmetu glasovanja, |
·
sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
·
številu razdeljenih glasovnic, |
·
številu oddanih glasovnic, |
·
številu neveljavnih glasovnic, |
·
številu veljavnih glasovnic, |
·
številu glasov 'ZA' in število glasov 'PROTI' oziroma pri glasovanju o
kandidatih, |
·
številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
·
ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da
predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat
je imenovan. |
|
(3)
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na
seji sveta. |
|
45. člen |
(ponovitev glasovanja) |
(1)
Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
|
(2)
O
ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat.
Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
4.6
Zapisnik seje
sveta |
|
46. člen |
(vsebina
zapisnika seje sveta) |
(1)
O
vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
|
(2)
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o
navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o
odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih,
predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu,
imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o
posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh
postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o stališčih
statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih. |
|
(3)
Potrjeni zapisnik seje sveta se kot dokumentarno gradivo hrani trajno v
dosjeju seje, na kateri je bil sestavljen. V dosje je treba vložiti
original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na
seji. |
|
47. člen |
(zapisnik seje sveta) |
(1)
Za zapisnik seje sveta skrbi delavec občinske uprave, ki ga določi
župan. |
|
(2)
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in
javni uslužbenec, ki je vodil zapisnik. |
(3)
Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine. |
(4)
Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na
nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in
ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
|
48. člen |
(posnetek seje sveta) |
(1)
Potek seje se zvočno in slikovno snema. Slikovni posnetek seje se
predvaja po lokalni televiziji in na spletni strani občine. |
(2)
Član sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje
predsedujočega, ima pravico poslušati zvočni posnetek seje. Poslušanje
se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega
javnega uslužbenca. |
(3)
Vsakdo lahko zaprosi, da se del zvočnega posnetka seje, ki vsebuje
informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, na njegove stroške
dobesedno prepiše in se mu posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega
osebnega imena in naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži
ustno ali pisno pri pooblaščenem javnem uslužbencu, ki o zahtevi odloči
v skladu z zakonom. |
|
(4)
Nosilec posnetka seje se trajno hrani v dosjeju skupaj z zapisnikom in
gradivom s seje. |
|
49. člen |
(ravnanje z gradivom sveta) |
(1)
Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi
zakona s posebnim aktom. |
|
(2)
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse
gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v
stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
50. člen |
(vpogled
v gradivo) |
(1)
Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v
stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi
opravljanja njegove funkcije. Vpogled odredi župan na podlagi pisne
zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi
se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
|
(2)
V
primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v
skladu z zakonom in aktom sveta. |
|
4.7
Strokovno in administrativno delo za svet |
|
51. člen |
(strokovno in administrativno delo za svet) |
(1)
Strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta
zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi. |
|
(2)
Župan in direktor občinske uprave organizirata strokovno in tehnično
pripravo gradiv za potrebe sveta. |
|
(3)
Župan določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej
ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih
delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski
upravi določeno posebno delovno mesto. |
|
|
5
Delovna telesa občinskega sveta |
|
52. člen |
(komisija
za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
(1)
Svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot
stalno delovno telo sveta, ki jo, skladno z 18. členom Statuta, na prvi
seji imenuje izmed svojih članov. |
|
(2)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge: |
·
svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta, občinskih
organov, ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v
organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih
podjetij, |
·
opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije in združljivostjo
funkcij, |
·
svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji
v občini, ki so v pristojnosti sveta, |
·
pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi
prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih
teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in
skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta,
|
·
obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi svet. |
|
(3)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja lahko zaseda tudi
na dan, za katerega je sklicana seja sveta. |
|
53. člen |
(stalna
delovna telesa) |
Stalna
delovna telesa sveta so naslednji odbori in komisija: |
·
odbor za gospodarjenje z občinskim premoženjem in finance, |
· odbor
za kmetijstvo, |
·
odbor za drobno gospodarstvo in turizem, |
· odbor
za družbene dejavnosti, |
·
odbor za komunalo, ceste, urejanje prostora in varstvo okolja, |
·
statutarno pravna komisija. |
|
54. člen |
(imenovanje članov delovnih teles) |
Člane
delovnih teles sveta imenuje svet, praviloma na drugi redni seji v
mandatu, na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Če
kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi
člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično
glasovanje na isti seji sveta. |
Če tudi
na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov
delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar
samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
55. člen |
(sestava
in naloge stalnih delovnih teles) |
(1)
Stalna delovna telesa imajo po sedem članov. Svet imenuje predsednika in
tri člane izmed članov sveta in tri člane izmed drugih občanov. |
|
(2)
Stalna delovna telesa obravnavajo vse predloge aktov in drugih odločitev
iz pristojnosti občine na svojem področju, ki so svetu predlagani v
sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom
odločitve. |
|
(3)
Obravnavo so stalna delovna telesa dolžna opraviti najkasneje tri dni
pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje,
stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
|
(4)
Stalna delovna telesa lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge
akte iz njegove pristojnosti. |
|
56. člen |
(statutarno pravna komisija) |
(1)
Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta in njunih
sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih
sprejema svet. |
|
(2)
Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti
obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter
glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi splošnimi akti občine. |
|
(3)
Komisija lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta
občine in poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov
občine. |
|
(4)
Med dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči
sveta, statutarno pravna komisija razlaga poslovnik sveta. |
|
57. člen |
(začasna
delovna telesa) |
Začasna
delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
58. člen |
(skupna
delovna telesa) |
Svet in
župan
lahko
ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega
delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
|
59. člen |
(delo
delovnega telesa) |
(1)
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan, vse nadaljnje pa predsednik. |
|
(2)
Predsednik delovnega telesa organizira in vodi delo delovnega telesa,
sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v
občinskem svetu. |
|
(3)
Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu
sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
|
(4)
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega
telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih
in utemeljenih primerih. |
|
(5)
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje
odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov, svoje odločitve
- mnenja, stališča in predloge pa sprejema z večino opredeljenih glasov
navzočih članov. |
|
(6)
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
|
(7)
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika,
ki se nanašajo na delo sveta. |
|
(8)
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki
jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
|
6
Akti
sveta |
|
6.1
Splošne določbe |
|
60. člen |
(splošni
akti občine in drugi akti sveta) |
(1)
Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje
akte: |
·
poslovnik občinskega sveta, |
·
proračun občine in zaključni račun, |
· planske
in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
·
odloke, |
·
odredbe, |
· pravilnike, |
·
navodila. |
|
(2)
Svet sprejema tudi sklepe, stališča, priporočila, poročila, obvezne
razlage določb statuta in drugih splošnih aktov občine, mnenja, soglasja
in druge akte v skladu z zakonom in statutom občine. |
|
61. člen |
(predlagalna pravica) |
(1)
Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne
akte, za katere je v zakonu, statutu ali tem poslovniku tako določeno,
predlaga svetu v sprejem župan. |
|
(2)
Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz
prvega odstavka. |
|
(3)
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in
statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega
akta. |
|
62. člen |
(sodelovanje javnosti pri pripravi splošnih aktov občine) |
(1)
Zaradi večje legitimnosti sprejetih splošnih aktov občine in vključitve
občanov, njihovih organizacij, strokovne in druge javnosti v pripravo
predlogov splošnih aktov občine je treba predloge statuta občine,
odlokov, proračuna, prostorskih aktov in drugih načrtov razvoja
objaviti na spletni strani občine najpozneje sedem (7) dni pred sejo
sveta, na kateri bo izvedena splošna razprava, in javnost pozvati, da v
roku trideset (30) dni na način, določen z objavo, sporoči morebitne
pripombe in predloge. |
(2)
Predlog splošnega akta se v roku iz prejšnjega odstavka pošlje
subjektom, katerih sodelovanje določa zakon in statut občine ter
subjektom, ki se ukvarjajo z zadevami, ki se jih vsebina splošnega akta
tiče, s pozivom k predložitvi pripomb in predlogov najpozneje v roku,
določenem v prejšnjem odstavku. |
|
(3)
Objavi splošnega akta občine na spletni strani in dopisu iz prejšnjega
odstavka se priloži povzetek vsebine s strokovnimi podlagami, ključnimi
vprašanji, ki zadevajo predlog splošnega akta in njegovimi cilji. |
|
(4)
Po končani obravnavi iz prvega in drugega odstavka tega člena pripravi
občinska uprava osnutek poročila o sodelovanju javnosti s predstavitvijo
vpliva pripomb in predlogov na vsebino predloga splošnega akta in ga
predloži predlagatelju. |
|
(5)
Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi splošnega akta ter o
upoštevanih oziroma zavrnjenih pripombah in predlogih se objavi na
spletni strani občine in hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva
občine, skupaj z izvirnikom sprejetega splošnega akta. |
|
63. člen |
(podpis
in hramba aktov, ki jih sprejema svet) |
(1)
Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan. |
|
(2)
Izvirnike aktov sveta se ožigosa in shrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
6.2 Postopek za sprejem odloka |
|
64. člen |
(vsebina
predloga odloka) |
(1)
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in
obrazložitev. |
|
(2)
Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela
odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično
ali kartografsko gradivo. |
|
(3)
Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje
predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
|
65. člen |
(obravnava predloga odloka) |
(1)
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah
predloga odloka na sejah sveta. |
|
(2)
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na
sejah sveta, tudi kadar ni predlagatelj. |
|
66. člen |
(razprava o predlogu odloka) |
(1)
Predlog odloka se pošlje članom sveta deset (10) dni pred dnem,
določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan. |
|
(2)
Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
67. člen |
(prva
obravnava) |
(1)
V
prvi obravnavi predloga odloka se opravi splošna razprava o razlogih, ki
zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah
predloga odloka. |
|
(2)
Po končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov
sprejme stališča in predloge o odloku. |
|
(3)
Če svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok
ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
|
(4)
Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga
odloka. O predlogu umika odloči svet s sklepom. |
|
(5)
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih
pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako
besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko svet na predlog
predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in
druga obravnava predloga odloka združita. Odločitev iz prejšnjega stavka
ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih
članov sveta. |
|
68. člen |
(priprava besedila za drugo obravnavo) |
(1)
Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo
predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in
predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne. |
|
(2)
Predlagatelj mora v predlogu odloka za drugo obravnavo ustrezno
upoštevati pripombe in predloge javnosti, ali jih utemeljeno zavrniti.
|
|
(3)
Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi odloka ter o upoštevanih
oziroma zavrnjenih pripombah in predlogih je sestavni del predloga
odloka za drugo obravnavo. |
|
69. člen |
(druga
obravnava) |
(1)
V
drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe
in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja. |
|
(2)
Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in
amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
|
(3)
Amandma mora biti predložen županu in članom sveta v pisni obliki z
obrazložitvijo najmanj tri (3) dni pred dnem, določenim za sejo sveta,
na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma,
ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina
vseh članov sveta ali župan. |
|
(4)
Če amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga
predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje. |
|
(5)
Župan lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na
kateri se odlok obravnava. |
|
(6)
Predlagatelj odloka in župan lahko dajeta amandmaje do konca obravnave
predloga odloka. Občinski svet lahko na obrazloženi predlog
predlagatelja odloka sklene, da bo predloženi amandma obravnaval kot
sestavni del predloga odloka. |
|
(7)
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti
ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. Spremembo, dopolnitev ali
umik je potrebno obrazložiti. O umiku amandmaja, ki je nepreklicen, se
ne glasuje. |
|
70. člen |
(sprejem
amandmaja, člena odloka in odloka) |
(1)
Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli
večina članov sveta, ki glasujejo. |
|
(2)
O
vsakem amandmaju se praviloma glasuje posebej. |
|
(3)
Če se izjemoma glasuje o večjem številu amandmajev po poglavjih ali
delih predloga odloka, mora predsedujoči pred takim glasovanjem
ugotoviti, ali kdo izmed svetnikov zahteva ločeno glasovanje o katerem
izmed predloženih amandmajev. |
|
(4)
Če predlagani amandma narekuje spremembo, dopolnitev ali črtanje kakega
drugega člena oziroma posameznih določb odloka, se takoj po sprejemu
takega amandmaja razpravlja in odloča še o drugih povezanih amandmajih.
Če tak amandma, ki terja črtanje oziroma spremembo posameznih določb
predloga odloka, ni sprejet, predsedujoči ugotovi, da o drugih
amandmajih ni treba glasovati, ker so izgubili svoj pomen. O taki
ugotovitvi predsedujočega se ne razpravlja in ne glasuje. |
|
(5)
Če je k členu predloga odloka predloženih več amandmajev, se najprej
glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od vsebine člena predloga odloka
in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih k temu členu. Če je
predložen amandma k amandmaju, se najprej glasuje o amandmaju, ki je dan
k amandmaju predloga odloka. |
|
71. člen |
(sprejem
aktov občine) |
(1)
Statut občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku, kot
velja za sprejemanje odloka. |
|
(2)
Proračun občine sprejema svet po postopku, določenim s tem poslovnikom. |
|
(3)
O
predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni
obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
|
72. člen |
(sprejem
splošnih aktov občine do
prenehanja mandata) |
(1)
Svet mora do prenehanja mandata praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. |
|
(2)
Če posamezen postopek ni končan, se izjemoma lahko nadaljuje v novem
mandatu sveta, če sta v novem mandatu ponovno izvoljena župan in član
sveta, če je bil predlagatelj splošnega akta in če tako na predlog
župana odloči svet. Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se
predlog ne obravnava. |
|
(3)
Evidenco o nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi občinska
uprava. |
|
6.3
Hitri
postopek za sprejem odlokov |
|
73. člen |
(hitri
postopek
za
sprejem odlokov) |
(1)
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko
svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet
tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
|
(2)
Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi
hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega
reda. |
|
(3)
Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se
uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi
predloga odloka. |
|
(4)
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna
opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
(5)
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka
na isti seji. |
|
(6)
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na
amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
(7)
Župan lahko predlaga amandma tudi, kadar ni predlagatelj odloka. |
|
6.4
Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
74. člen |
(skrajšani postopek
za
sprejem odlokov) |
(1)
Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti
seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta,
ki se sprejema na enak način, če gre za: |
·
zaključni račun občine, |
·
rebalans in spremembe proračuna, |
·
za manj zahtevne spremembe in dopolnitve, |
·
prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb v
skladu z zakonom, |
·
uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države
oziroma občine, |
·
spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča. |
|
(2)
Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje
najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi
lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz
prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem
postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga. |
|
(3)
V
skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta,
ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji
na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave
odloka. |
|
6.5 Objava splošnega akta občine |
|
75. člen |
(objava
splošnega akta občine) |
(1)
Župan objavi splošni akt občine v Uradnih objavah Glasila Občine Komenda
najprej šestnajsti (16) dan po sprejemu, če svetu ni dan predlog oziroma
obvestilo o pobudi za razpis referenduma o njem. |
|
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek lahko župan nemudoma objavi odlok o
proračunu občine, zaključni račun proračuna ter splošni akt, s katerimi
se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
|
(3)
Statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in drugi predpisi občine
pričnejo veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnih objavah Glasila
Občine Komenda, če ni v njih drugače določeno. |
|
(4)
Če je predlog za razpis referenduma o splošnem aktu ali obvestilo o
pobudi dano v roku, določenem z zakonom, župan pa je ta splošni akt že
objavil, je razpis referenduma možen, če splošni akt še ni začel
veljati. Župan je dolžan nemudoma po prejemu predloga ali pobude za
razpis referenduma preklicati objavo splošnega akta. |
|
6.6 Postopek za sprejem proračuna |
|
76. člen |
(predlog
proračuna občine) |
(1)
Predlog proračuna občine mora župan predložiti svetu v skladu z veljavno
zakonodajo. |
|
(2)
Župan pošlje vsem članom sveta in v javno razpravo predlog proračuna
občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance,
hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo opravljena prva obravnava
predloga proračuna. |
|
(3)
V
okviru predstavitve proračuna predstavi svetu župan ali pooblaščeni
delavec občinske uprave: |
·
temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
·
načrtovane politike občine, |
·
oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter
računa financiranja v prihodnjih dveh letih, |
·
okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega
uporabnika proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, |
·
načrt razvojnih programov, |
·
načrt nabav. |
|
77. člen |
(javna
razprava) |
(1)
Zaradi legitimnosti proračuna občine in vključitve občanov, njihovih
organizacij, strokovne in druge javnosti z območja občine v pripravo
proračuna je potrebno predlog proračuna občine posredovati v javno
razpravo, ki mora trajati najmanj 30 dni. |
|
(2)
V
času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna
tako, da se sklep župana o javni razpravi in predlog proračuna objavi na
spletni strani občine in zainteresiranim iz prejšnjega odstavka tega
člena zagotovi dostop do predloga v prostorih občine. |
|
(3)
V
sklepu župan določi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov k
predlogu občinskega proračuna. |
|
78. člen |
(obravnava predloga proračuna) |
(1)
V
času javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta
ter zainteresirana javnost. |
|
(2)
Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. |
|
(3)
Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo,
da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo
predlog proračuna občine. |
|
(4)
Za obravnavo pripomb in predlogov občanov k predlogu proračuna in
pripravo poročila se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo
sodelovanje javnosti pri pripravi splošnega akta občine oziroma odloka. |
|
79. člen |
(dopolnjen predlog proračuna občine) |
(1)
Predlog proračuna občine za drugo obravnavo pripravi župan po sprejemu
proračuna v prvi obravnavi in končani javni razpravi ter skliče sejo
sveta. |
|
(2)
Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani
sveta vložijo amandmaje po postopku, ki ga določa ta poslovnik za
amandmaje v drugi obravnavi odloka. |
|
(3)
Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka
upoštevati veljavno zakonodajo glede omejitev pri sprejemanju proračuna
ter pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v
obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo
sredstva in za kakšen namen. |
|
80. člen |
(predstavitev dopolnjenega predloga proračuna občine) |
(1)
Pred začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu
občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma
pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi
predloga in katerih ni ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna
obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva
predloga proračuna. |
|
(2)
V
nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu
proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o
amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani
amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve
proračunskega ravnovesja. |
|
|
(3)
Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, in
pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil
amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če
župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas,
ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. |
|
(4)
Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej
glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o
amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
|
81. člen |
(uskladitev predloga proračuna občine) |
(1)
Ko je končano glasovanje o amandmajih, predsedujoči ugotovi, kateri
amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih
ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje
nalog občine v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati
ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine. |
|
(2)
Če je predlog proračuna zakonit, svet glasuje o njem v celoti. S
sklepom, s katerim sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu
občine. |
|
(3)
Če predlog proračuna ni zakonit, lahko predsedujoči prekine sejo in
zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v
katerem se pripravi predlog amandmaja za uskladitev predloga proračuna.
|
|
(4)
Ko je amandma za uskladitev predloga proračuna pripravljen, ga župan
oziroma poročevalec obrazloži. O amandmaju za uskladitev predloga
proračuna se izvede obravnava. |
|
(5)
Svet glasuje najprej o amandmaju za uskladitev predloga proračuna, če je
amandma sprejet, glasuje svet o proračunu v celoti in o odloku o
proračunu občine. |
|
(6)
Če amandma za uskladitev predloga proračuna ni sprejet, proračun
občine ni sprejet. |
|
(7)
Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti
nov predlog proračuna. |
|
(8)
Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča po določbah
tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka brez
javne razprave. |
|
82. člen |
(začasno
financiranje) |
Če
proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme
župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se
lahko na predlog župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem
financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
hitri postopek za sprejem odloka. |
|
83. člen |
(rebalans in spremembe proračuna občine) |
(1)
Župan lahko med letom predlaga rebalans in spremembe proračuna občine. |
|
(2)
Predlog rebalansa in sprememb proračuna občine obravnavajo delovna
telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave. |
|
(3)
Rebalans in spremembe proračuna občine sprejema svet po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po skrajšanem postopku.
Predlagatelj amandmaja k rebalansu in spremembam proračuna občine, ki
mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki
ter veljavno zakonodajo glede omejitev pri sprejemanju proračuna. |
|
6.7
Postopek za sprejem prostorskih aktov |
|
84. člen |
(postopek za sprejem prostorskih aktov in drugih planov razvoja občine) |
Prostorski akti in drugi plani razvoja občine se sprejemajo po postopku
in na način, ki ga za sprejem posameznih aktov določa veljavna
zakonodaja, ki ureja to področje. |
|
85. člen |
(postopek za sprejem obvezne razlage) |
(1)
Vsakdo, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno
razlago določbe splošnega akta. |
|
(2)
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s
številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
|
(3)
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija,
ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja
splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je
zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži
svetu v postopek. |
|
(4)
Svet sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
hitri postopek za sprejem odloka. |
|
(5)
Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del splošnega akta in se objavi v
uradnem glasilu občine. |
|
6.8
Postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta |
|
86. člen |
(postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta) |
(1)
Po sprejetju sprememb in dopolnitev splošnega akta, ki spreminjajo
oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi
statutarno pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega
splošnega akta. Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se
pripravi po vsaki sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma
poslovnika. |
|
(2)
Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu
sprememb in dopolnitev odloka, tako določi svet. |
|
(3)
Uradno prečiščeno besedilo določi svet z glasovanjem brez obravnave.
|
|
7
Volitve in imenovanja |
|
87. člen |
(volitve
in imenovanja) |
(1)
Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine
pristojen svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. |
|
(2)
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je zanj glasovala večina
članov sveta, ki so glasovali. |
|
(3)
Če se o kandidatu oziroma več kandidatih glasuje tajno, se za navzoče
štejejo člani sveta, ki so prevzeli glasovnice. Svet lahko opravi tajno
glasovanje, če je bilo prevzetih toliko glasovnic, kolikor mora biti
navzočih članov sveta, da je sklepčen. |
|
88. člen |
(glasovanje o kandidatih) |
(1)
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih
po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva
črka določi z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od
kandidatov. |
|
(2)
Če se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno
poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek
kandidata, za katerega glasuje. |
|
(3)
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah
tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
(4)
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se
na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati. |
|
(5)
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži beseda 'ZA' ali 'PROTI'. |
|
(6)
Če se tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se
lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
|
89. člen |
(ponovno
glasovanje) |
(1)
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih
kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo
glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih,
ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem
glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
(2)
Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje
o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
|
(3)
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine ali pa ni izvoljeno
zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
|
7.1
Postopek za razrešitev |
|
90. člen |
(postopek za razrešitev) |
(1)
Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa
ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
|
(2)
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo
predlagal za izvolitev ali imenovanje ali na predlog člana sveta. Če
predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. |
|
(3)
Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni
razlogi za razrešitev, sicer je ni dovoljeno uvrstiti na dnevni red seje
sveta. |
|
(4)
Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša,
najmanj osem (8) dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na
katero se razrešitev nanaša, se lahko pisno opredeli o predlogu
razrešitve do seje sveta. |
|
(5)
Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je
mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
(6)
Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o
predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
|
(7)
O
razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
7.2 Odstop
članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev
občine |
|
91. člen |
(postopek za odstop) |
(1)
Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
(2)
Županu in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom predčasno
preneha mandat. Podžupanu preneha funkcija, ko odstop pisno sporoči
županu. |
|
(3)
Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles sveta, imenovani izmed
drugih občanov, člani nadzornega odbora in drugi imenovani, tudi če niso
občinski funkcionarji. |
|
(4)
Izjava o odstopu iz tretjega odstavka tega člena mora biti dana v pisni
obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za
ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati svetu novega kandidata.
|
|
8
Razmerje med županom in občinskim svetom |
|
92. člen |
(razmerja med županom in občinskim svetom) |
(1)
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri
uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem
usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno
obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali
problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih
problemov. |
|
(2)
Župan skrbi za zakonitost dela sveta in je dolžan svet sproti opozarjati
na posledice nezakonitih odločitev. |
|
93. člen |
(izvajanje odločitev občinskega sveta) |
(1)
Župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske
uprave na vsaki redni seji sveta poročajo o izvrševanju sklepov sveta. |
|
(2)
V
poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste
sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
|
(3)
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep,
ki ga bo možno izvršiti. |
|
94. člen |
(kolegij
župana) |
(1)
Kolegij župana je posvetovalno telo župana. |
|
(2)
Kolegij župana pomaga županu pri organiziranju dela občinskega sveta,
pri usklajevanju dela delovnih teles in pri določitvi dnevnega reda seje
sveta. |
|
(3)
Kolegij župana sestavljajo župan, podžupan in vodje svetniških skupin.
|
|
95. člen |
(sodelovanje z vaškimi odbori) |
(1)
Župan skrbi za sodelovanje z vaškimi odbori. |
|
(2)
Če občinski svet oziroma župan obravnavata in odločata o zadevi, ki se
tiče posamezne vasi v občini, pridobita o tem mnenje vaškega odbora. |
|
9
Delo
sveta v izrednem stanju
oziroma v izrednih razmerah |
|
96. člen |
(delo
sveta v izrednem stanju oziroma v izrednih razmerah) |
(1)
V
izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta
ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta,
ki jih določata statut in ta poslovnik. |
|
(2)
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih
potrdi svet, ko se sestane. |
|
(3)
Župan lahko skliče in izvede sejo na daljavo ob pogojih, določenih v
zakonu in v tem poslovniku. |
|
(4)
V
primeru sklica seje na daljavo, mora svetnik zagotoviti, da je njegova
komunikacijska naprava povezana v omrežje, ki omogoča prenos slike in
zvoka. |
|
10 Spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika
|
|
97. člen |
(spremembe in dopolnitve poslovnika) |
(1)
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
|
(2)
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
|
98. člen |
(razlaga
poslovnika) |
(1)
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med
sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti,
prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni
komisiji, da poda svoje mnenje. Če komisija tega ne more opraviti na
isti seji, pripravi razlago posamezne poslovniške določbe do naslednje
seje. |
|
(2)
Kadar svet ne zaseda, razlaga poslovnik statutarno pravna komisija. |
|
(3)
Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
statutarno pravna komisija, odloči svet. |
|
Poslovnik Občinskega sveta Občine Komenda (Uradne objave Glasila Občine
Komenda, št. 1/16) vsebuje naslednji prehodni in končni določbi: |
|
11 Prehodne
in končne
določbe |
|
99. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem
uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta
Občine Komenda (Uradni list RS, št. 37/99 in Uradne objave Glasila
Občine Komenda, št. 01/01). |
|
100.
člen |
(objava
in začetek veljavnosti) |
Ta
poslovnik začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnih objavah
Glasila Občine Komenda. |
|
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Komenda
(Uradne objave Glasila Občine Komenda, št. 12/20) vsebujejo naslednjo
končno določbo: |
|
Te
spremembe in dopolnitve poslovnika začnejo veljati z dnem sprejema na
seji občinskega sveta, objavijo pa se v Uradnih objavah Glasila Občine
Komenda. |
|
|
|
Številka: 007-0010/2020-2 |
Datum:
18. 2. 2021 |
|
Stanislav Poglajen |
Župan Občine Komenda |
|
|
|