|
Na podlagi 23. in 175. člena
Zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in
58/03 – ZZK-1), 29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno
besedilo) ter 16. in 79. člena
Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno
besedilo, 5/03 in 57/06) je Občinski svet Občine Krško na 44. seji dne
16.10. 2006 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o zazidalnem načrtu
obrtna cona |
|
|
Kostanjevica na Krki |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(predmet odloka) |
|
|
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za obrtno cono
Kostanjevica na Krki. Zazidalni načrt je izdelal Savaprojekt d.d., pod
številko projekta 05 118-00. |
|
|
2. člen |
|
|
(vsebina) |
|
|
Poleg odloka o zazidalnem načrtu obrtna cona Kostanjevica
na Krki, je sestavni del zazidalnega načrta besedilo, kartografski del
in priloge z naslednjo vsebino: |
|
|
B) BESEDILO |
|
|
1. UVOD |
|
|
2. OPIS PROSTORSKE UREDITVE |
|
|
3. UREDITVENO OBMOČJE |
|
|
3.1. Meja območja |
|
|
3.2. Skupno vplivno območje |
|
|
4. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
|
4.1. Razmestitev predvidenih dejavnosti |
|
|
4.2. Razporeditev javnih in drugih skupnih površin z
njihovo funkcionalno in oblikovno zasnovo |
|
|
4.3. Lega objektov na zemljišču in potek omrežij komunalne
in druge gospodarske infrastrukture |
|
|
4.4. Funkcionalna, tehnična in oblikovna zasnova objektov |
|
|
4.5. Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in
gradnjo |
|
|
4.6. Tehnični pogoji in usmeritve za projektiranje in
gradnjo objektov ter urejanje površin |
|
|
4.7. Vplivi načrtovane ureditve na urbane in krajinske
strukture in njene povezave s sosednjimi območji |
|
|
5. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE,
KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST
PRIKLJUČEVANJA NANJO |
|
|
5.1. Prometna infrastruktura |
|
|
5.2. Elektroenergetsko omrežje |
|
|
5.3. Plinovodno omrežje |
|
|
5.4. Omrežje zvez |
|
|
5.5. Ogrevanje |
|
|
5.6. Kanalizacija |
|
|
5.7. Vodovodno omrežje |
|
|
5.8. Odpadki |
|
|
5.9. Lokacijski in tehnični pogoji za projektiranje
prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture in
priključkov nanjo |
|
|
6. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE
NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
|
|
7. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI
IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
|
8. NAČRT PARCELACIJE |
|
|
9. ETAPNOST IN TOLERANCE |
|
|
|
|
|
C) KARTOGRAFSKI DEL Z GRAFIČNIMI NAČRTI |
|
|
G1. NAČRT NAMENSKE RABE PROSTORA |
|
|
G1.1: Izsek iz grafičnih prilog sestavin dolgoročnega
plana občine Krško za obdobje 1986- 2000 in družbenega plana občine
Krško za obdobje 1986-1990; M 1:5000 |
|
|
G2. NAČRT UREDITVENEGA OBMOČJA Z NAČRTOM PARCELACIJE; M
1:1000 |
|
|
G3. NAČRT UMESTITVE NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
|
G3.1: Situacija in prerezi; M 1:1000 |
|
|
G4. PROMETNA, ENERGETSKA, KOMUNALNA IN DRUGA GOSPODARSKA
INFRASTRUKTURA; M 1:1000 |
|
|
|
|
|
D) PRILOGE |
|
|
1. POVZETEK ZA JAVNOST |
|
|
2. IZVLEČEK IZ PLANSKEGA AKTA |
|
|
3. OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV ZAZIDALNEGA NAČRTA |
|
|
2.1. Razlogi za pripravo ZN |
|
|
2.2. Obrazložitev zasnove prostorske ureditve |
|
|
2.3. Utemeljitev predlaganih rešitev ter lokacijskih in
tehničnih pogojev in usmeritev |
|
|
4. STROKOVNE PODLAGE |
|
|
5. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA |
|
|
6. SEZNAM SPREJETIH AKTOV O ZAVAROVANJU IN SEZNAM
SEKTORSKIH AKTOV IN PREDPISOV, KI SO BILI UPOŠTEVANI PRI PRIPRAVI ZN |
|
|
7. OCENA STROŠKOV ZA IZVEDBO ZN |
|
|
8. PROGRAM OPREMLJANJA. |
|
|
II. UREDITVENO OBMOČJE |
|
|
3. člen |
|
|
(meja ureditvenega
območja) |
|
|
Meja ureditvenega območja obsega površine, na katerih so
načrtovani trajni objekti s površinami potrebnimi za njihovo nemoteno
rabo, površine potrebne v času gradnje in vplivno območje pričakovanih
vplivov načrtovanih objektov. |
|
|
Parcele in deli parcel, na katerih so načrtovani trajni
objekti s površinami, potrebnimi za njihovo nemoteno rabo: |
|
|
k. o. Kostanjevica na Krki: |
|
|
911/584, 911/620, 911/595, 911/622, 823/1, 823/2, 823/7,
802/4, 802/5, 802/7, 802/8, 802/9, 802/12, 802/18, 825/1, 802/20,
1782/4, 1782/5, 1782/6, 1782/3, 1782/1, 1740/1, 804, 823/6, 802/6,
802/19, 823/3, 817/4, 817/3, 911/614, 802/3, *196/1 in *196/2. |
|
|
Parcele oziroma deli parcel, na katerih so načrtovane
infrastrukturne ureditve, potrebne za delovanje objektov: |
|
|
a) srednjenapetostni kablovod od TP Kostanjevica mesto do
meje ZN: 838, 1782/8, 1782/1, 1782/6, 1782/9, 832 in 825/1, k. o.
Kostanjevica na Krki; |
|
|
b) priključni kanalizacijski vod: 804, k. o. Kostanjevica
na Krki. |
|
|
Velikost ureditvenega območja je ca. 6,1 ha. |
|
|
Meja ureditvenega območja in vplivnega območja je
prikazana v kartografskem delu G2. »Načrt ureditvenega območja z načrtom
parcelacije«. |
|
|
4. člen |
|
|
(vplivno območje) |
|
|
Vplivno območje zazidalnega načrta zajema vsa zemljišča v
meji ureditvenega območja in zemljišča, na katerih so načrtovane
infrastrukturne ureditve potrebne za delovanje objektov, navedena v 3.
členu odloka. |
|
|
III. UMESTITEV
NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR |
|
|
5. člen |
|
|
(možni objekti) |
|
|
V ureditvenem območju je načrtovana gradnja: |
|
|
– nestanovanjskih stavb, z možnostjo ureditve
stanovanjskih prostorov na za to določenih površinah; |
|
|
– gradbeno inženirskih objektov: ceste in parkirišča,
komunalni in energetski objekti (vključno s transformatorsko postajo)
ter omrežja zvez; |
|
|
– enostavnih objektov na osnovi Pravilnika o vrstah
zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo
enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v
zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03,
130/04), in sicer: |
|
|
– pomožnih objektov: |
|
|
• ograje, medsosedske ali varovalne ter sajene žive meje; |
|
|
predlaga se izvedba visokih, zelenih striženih ograj;
dopustne so tudi zidane ali betonske, reliefno oblikovane ograje, višine
do 2,2m, ki jih je potrebno dodatno zazeleniti; |
|
|
• pomožne infrastrukturne objekte, in sicer: pomožne
cestne, energetske, telekomunikacijske in pomožne komunalne objekte; |
|
|
– urbane opreme. |
|
|
6. člen |
|
|
(možne gradnje) |
|
|
Na obravnavanem območju so dopustne naslednje gradnje: |
|
|
– gradnja novih objektov (dozidave in nadzidave), |
|
|
– nadomestne gradnje, |
|
|
– rekonstrukcije, |
|
|
– sprememba rabe dela objekta, |
|
|
– spremembe namembnosti, |
|
|
– vzdrževanje objekta, |
|
|
– druga dela, povezana z ureditvijo okolice ter dela, ki
so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (dela v zvezi z
urejanjem javnih površin in dela v javno korist). |
|
|
7. člen |
|
|
(opis rešitev
načrtovanih stavb in opredelitev možnih dejavnosti) |
|
|
Južni niz načrtovanih stavb je namenjen različnim
dejavnostim za neznane investitorje, ki imajo potrebe po manjših
objektih in zunanjih površinah. V tem delu cone, ki meji na obstoječe
stanovanjsko območje, se umeščajo mirnejše in manj moteče dejavnosti
glede hrupa in emisij. Poleg različnih dejavnosti, ki se praviloma
umeščajo v pritličja, je ob južni meji obrtne cone (v objektih št. 1-6)
možno v nadstropjih in mansardah stavb urediti tudi stanovanja. |
|
|
V severni del cone se umešča nestanovanjske stavbe –
delavnice večjih tlorisnih zasnov. |
|
|
Poslovne prostore se načrtuje v obcestnem delu stavb,
možno jih je zasnovati v več etažah. |
|
|
V stavbah je možno umestiti naslednje dejavnosti: |
|
|
– D) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI; |
|
|
– DA) PROIZVODNJA HRANE, PIJAČ, KRMIL IN TOBAČNIH
IZDELKOV; |
|
|
– DB) PROIZVODNJA TEKSTILIJ, USNJENIH OBLAČIL, TEKSTILNIH
IN KRZNENIH IZDELKOV; |
|
|
– DC) PROIZVODNJA USNJA, OBUTVE IN USNJENIH IZDELKOV,
RAZEN OBLAČIL; |
|
|
– DD) OBDELAVA IN PREDELAVA LESA, PROIZVODNJA IZDELKOV IZ
LESA, PLUTE, SLAME IN PROTJA, RAZEN POHIŠTVA; |
|
|
– DI) PROIZVODNJA DRUGIH NEKOVINSKIH MINERALNIH IZDELKOV,
samo 26.6 Proizvodnja izdelkov iz betona, cementa, mavca in 26.7
Obdelava naravnega kamna ter 28 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen
strojev in naprav; |
|
|
– DK) PROIZVODNJA STROJEV IN NAPRAV, samo 29.7 Proizvodnja
gospodinjskih strojev in naprav; |
|
|
– DL) PROIZVODNJA OPTIČNE IN ELEKTRIČNE OPREME; |
|
|
– DM) PROIZVODNJA VOZIL IN PLOVIL, vse, razen 35.1 Gradnja
in popravilo ladij, čolnov, 35.2 Proizvodnja železniških in drugih
tirnih vozil, ter 35.3 Proizvodnja zračnih in vesoljskih plovil; |
|
|
– DN) PROIZVODNJA POHIŠTVA IN DRUGE PREDELOVALNE
DEJAVNOSTI, RECIKLAŽA; |
|
|
– F) GRADBENIŠTVO; |
|
|
– G) TRGOVINA, POPRAVILO MOTORNIH VOZIL IN IZDELKOV ŠIROKE
PORABE; |
|
|
– H) GOSTINSTVO, vse razen, 55.1 Dejavnost hotelov in
podobnih obratov in 55.2 dejavnost domov, kampov, drugih nastavitvenih
obratov; |
|
|
– K) POSLOVANJE Z NEPRIMIČNINAMI, NAJEM IN POSLOVNE
STORITVE, samo 71.3 Dajanje kmetijskih, gradbenih, pisarniških in drugih
strojev in opreme v najem ter |
|
|
71.4 Izposojanje izdelkov široke porabe. |
|
|
8. člen |
|
|
(funkcionalna,
tehnična in oblikovna zasnova stavb) |
|
|
Nestanovanjske stavbe v južnem delu cone (objekti od št. 1
do 9): |
|
|
Tipologija zazidave: nestanovanjske stavbe. |
|
|
Velikost in zmogljivost: |
|
|
Horizontalni gabariti: osnovni tloris pravokotne oblike
15,00 x 25,00 m (najmanj 12,00 x 20,00 m) v razmerju stranic najmanj
1:1,5 in možen tloris kot dodatek k osnovnem 12,00 x 10,00 m. Gabarite
je možno povečati z dodajanjem osnovnih tlorisov znotraj določene meje
maksimalne zazidljivosti in dodatka, ki ne sme biti lociran kot
podaljšek osnovne linije objekta. |
|
|
Združevanje osnovnih tlorisov velikosti 15 x 25 m (najmanj
12,00 x 20,00 m) je pogojeno z izgradnjo povezovalnih objektov, širine
največ 8 m, ki imajo ravno streho in so pomaknjeni navznoter, izven
linije osnovnega objekta. S tem pri večjih horizontalnih gabaritih
pridobimo razgibano in členjeno zasnovo objektov. |
|
|
Vertikalni gabariti: P, P + M ali P + 1 + M (skupne bruto
višine do kapne lege, do 6,5 m + višina strešne konstrukcije).
Povezovalni objekt P ali P + 1 oziroma do 6,5 m. |
|
|
Oblikovanje zunanje podobe: |
|
|
Streha: simetrična dvokapnica, naklona 35–45°, možnost
izvedbe čopov. Za osvetlitev prostorov v mansardi je možna izvedba
dvokapnih frčad enakega naklona kot pri osnovni strehi objekta.
Povezovalni objekt: ravna streha. |
|
|
Kritina: rdeče opečne barve. |
|
|
Fasada: členjena z okenskimi, vhodnimi in vratnimi
odprtinami, ki naj bodo pokončne in simetrično razporejene. Izvedba
balkonov je dopustna po celotni dolžini vzdolžnih fasad. Vhodne fasade
oziroma obcestne fasade objektov dodatno oblikovati v smislu poudarjanja
arhitekturnih členov in elementov. Fasade naj bodo svetlejših tonov,
dovoljene pa so barvne kombinacije za popestritev in razgibanje barvne
raznovrstnosti območja. |
|
|
Nestanovanjske stavbe (objekti od št. 10 do 13): |
|
|
Tipologija zazidave: nestanovanjska stavba – delavnica. |
|
|
Velikost in zmogljivost: |
|
|
Horizontalni gabarit: objekt 10: 20,00 x 25,00 m, objekta
11 in 12: 20,00 x 42,00 m, objekt 13: 40,00 x 70,00 m (gabarite je možno
povečati znotraj določene meje maksimalne zazidljivosti z upoštevanjem
maksimalnega faktorja zazidanosti). |
|
|
Vertikalni gabarit: P, na delu objekta s poslovnimi
prostori do P + 2. Višina objekta 7,5–12 m nad koto urejenega terena. |
|
|
Oblikovanje zunanje podobe: |
|
|
Streha: enokapnica ali dvokapnica, manjšega naklona ali
ravna. |
|
|
Kritina: pločevinasta ali sodobni prekrivni materiali, s
strešno kritino opečne ali sive barve. |
|
|
Fasada: svetlejših tonov, dovoljene so barvne kombinacije
za popestritev in razgibanje barvne raznovrstnosti območja, strukturno
ločiti poslovni del od ostalega dela objekta. |
|
|
Transformatorska postaja (objekt št. 14): |
|
|
Velikost in zmogljivost: |
|
|
Horizontalni gabarit: 4,10 x 4,90m (+-10% odstopanja). |
|
|
Vertikalni gabarit: P. Maksimalna višina objekta nad koto
urejenega terena je 3 m. |
|
|
Oblikovanje zunanje podobe: |
|
|
Streha: ravna. |
|
|
Kritina: tipske obdelave. |
|
|
Fasada: tipske obdelave. |
|
|
Obstoječa grajena struktura (objekti št. 15 in 16) |
|
|
Tipologija zazidave: nestanovanjske stavbe, z možnostjo
ureditve stanovanjskih prostorov v etaži ali mansardi. |
|
|
Velikost in zmogljivost: |
|
|
Horizontalni gabarit: obstoječ. Možna povečava do meje
maksimalne zazidljivosti. |
|
|
Vertikalni gabarit: maksimalna bruto višina do kapne lege
6,5 m. |
|
|
Oblikovanje zunanje podobe: |
|
|
Streha: prilagojena obstoječemu objektu. Možna je izvedba
frčad. |
|
|
Kritina: prilagojena obstoječemu objektu. |
|
|
Fasada: prilagojena obstoječemu objektu. |
|
|
9. člen |
|
|
(ureditev okolice
stavb) |
|
|
Parkirišča in manipulativne površine |
|
|
V okviru gradbene parcele za posamezen objekt se zagotovi
predpisano število parkirnih mest za zaposlene in stranke ter potrebne
manipulativne površine v skladu s predpisanimi normativi za posamezne
dejavnost ter ureja potrebna zunanja skladišča. Utrjene manipulativne
površine (dovozi, parkirne površine ...) ob objektih morajo biti
asfaltirane. |
|
|
Zelene površine |
|
|
Na območju obrtne cone se ohranjajo obstoječa drevesa, ki
so tudi prikazana v kartografskem delu. Na južni meji obrtne cone, se na
robu gradbenih parcel izvede zasaditev z visokoraslimi drevesi in nizkim
grmičevjem kot zeleni pas, ki deloma zakrije nove objekte z namenom, da
dobi cona ob svojem najbolj pogledom izpostavljenem robu hortikulturno
oblikovan zaključek. Vse proste površine okoli predvidenih objektov je
potrebno urediti kot zelenice in ustrezno zazeleniti z nizkim grmovjem
in višjimi drevesi. Zaradi preglednosti priključka je pri izvozu
prepovedano saditi grmičevje. |
|
|
Mesta za posode za odpadke in ekološke otoke: prostor za
odpadke mora biti ustrezno ograjen, in sicer z leseno ograjo višine ca.
2,0 m ali zasajen z živo mejo. |
|
|
10. člen |
|
|
(lega stavb na
zemljišču) |
|
|
Načrtovane stavbe se locira upoštevajoč gradbene linije in
meje maksimalne zazidljivosti, določene v kartografskem delu. Odmik
stavbe od parcelne meje je najmanj 4 m, odmik stavbe od zunanjega roba
vozišča, oziroma pločnika za pešce najmanj 5,0 m. |
|
|
Pri urejanju območja in pri gradnji objektov je treba
upoštevati vpliv visoke vode reke Krke, ki na tem območju dosega koto
151,70–151,75 m n.v. Kote zunanjega tlaka je potrebno urediti na koto
cca 152,70 (+-70 cm). |
|
|
11. člen |
|
|
(velikost in oblika
gradbenih parcel) |
|
|
Velikost in oblika gradbenih parcel je določena v
kartografskem delu G2 »Načrt ureditvenega območja z načrtom
parcelacije«. |
|
|
Za skupne cestne priključke do načrtovanih stavb, je
določena ločena gradbena parcela, za možnost ureditve lastniških
razmerij (služnost). Gradbeno parcelo za skupne cestne priključke je v
primeru ureditve ločenega cestnega priključka, možno razdeliti in
vključiti v gradbeni parceli objektov. Gradbene parcele je možno
združevati. |
|
|
Faktor zazidanosti gradbene parcele je maksimalno 0,5.
Faktor izrabe gradbene parcele ne sme presegati 2,4. |
|
|
12. člen |
|
|
(tehnični pogoji in
usmeritve za projektiranje in gradnjo objektov ter urejanje površin) |
|
|
Higienske in zdravstvene zahteve |
|
|
Pri projektiranju je potrebno upoštevati naslednje
higienske in zdravstvene zahteve (v času gradnje in v času, ko bodo
objekti v uporabi), in sicer da: |
|
|
– ne bodo uhajali strupeni plini, |
|
|
– v zrak ne bodo uhajali nevarni delci ali plini, |
|
|
– ne bo emisij nevarnega sevanja, |
|
|
– ne bo onesnaženja ali zastrupitve vode in tal, |
|
|
– ne bo napačnega odstranjevanja odpadnih voda, dima,
trdnih ali tekočih odpadkov, |
|
|
– ne bo prisotna vlaga v objektih v okolici nameravane
gradnje ali na površinah znotraj njih. |
|
|
Seizmološke zahteve |
|
|
Z ozirom na geološko tektonsko sestavo tal, se lahko
pričakujejo potresi intenzitete VIII. stopnje po MCS, zato je objekte
potrebno graditi v skladu s temi predvidevanji. |
|
|
Zahteve varnosti pred požari |
|
|
Pri projektiranju je potrebno v zvezi z varnostjo pred
požarom nepremičnin v okolici nameravane gradnje upoštevati, da bo: |
|
|
– nosilna konstrukcija objektov v okolici nameravane
gradnje določen čas ohranila svojo nosilno sposobnost, |
|
|
– omejeno širjenje požara na objekte v okolici nameravane
gradnje, |
|
|
– omogočeno osebam v objektih v okolici nameravane
gradnje, da objekt zapustijo in da bo omogočena varnost reševalnih ekip. |
|
|
Pogoji za varstvo pred hrupom |
|
|
Pri projektiranju je potrebno v zvezi z zaščito pred
hrupom nepremičnin v okolici |
|
|
nameravane gradnje upoštevati, da bo hrup, ki ga zaznavajo
osebe v objektih v okolici nameravane gradnje ali ljudje v okolici
nameravane gradnje, zmanjšan na raven, ki ne bo ogrožala njihovega
zdravja in jim bo omogočala zadovoljive razmere za spanje, počitek in
delo. |
|
|
Pogoji za neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam |
|
|
Pri projektiranju je potrebno upoštevati zahteve
Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in
uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list
RS, št. 97/03). |
|
|
Funkcionalno oviranim osebam se omogoči samostojnost in
varen dostop do objekta, vstop vanj ter dostop in uporaba vseh tistih
prostorov, ki so namenjeni javni rabi. |
|
|
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH
REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE
INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA NANJO |
|
|
13. člen |
|
|
(zasnova projektnih
rešitev) |
|
|
Idejne rešitve prometne, energetske, komunalne in druge
gospodarske infrastrukture so razvidne v kartografskem delu G4.
»Prometna, energetska, komunalna in druga gospodarska infrastruktura«. |
|
|
14. člen |
|
|
(pogoji za prometno
urejanje) |
|
|
Regionalna cesta R2-419 Šentjernej–Križaj |
|
|
Načrtovana je rekonstrukcija obstoječega križišča pri
gostišču Žolnir, iz katerega bo dostop na območje obrtne cone. |
|
|
Križišče bo urejeno kot nesemaforizirano štirikrako
križišče, z dodatnimi razvrstilnimi pasovi iz smeri Krškega in
Kostanjevice na Krki. Obstoječa priključka za parkirišče gostilne Žolnir
(ločen uvoz in izvoz) se ukineta in se uredi centralni uvoz/izvoz v
križišču. |
|
|
Dovoz z regionalne ceste za gostišče in parkirišča ob
regionalni cesti se ukine. Za dovoz do objektov gostišča se uporablja
obstoječ priključek urejen iz javne poti Žolnir -Dornik, to je z nove
dovozne ceste za obrtno cono. |
|
|
Na kraku iz smeri Krškega se rekonstruirata obe avtobusni
postajališči, izvedeta dva vozna pasova za naravnost, levi zavijalni pas
ter enostranski pločnik. V fazi izdelave projektne dokumentacije je za
ureditev avtobusnih postajališč potrebno upoštevati veljavni pravilnik.
Na kraku iz smeri Kostanjevice na Krki se izvedeta dva vozna pasova za
naravnost, levi zavijalni pas ter enostranski pločnik. |
|
|
Skupno z izvedbo rekonstrukcije regionalne ceste se
prilagodi, zaščiti ali po potrebi prestavi obstoječe tangirane
infrastrukturne vode. Ob regionalni cesti se uredi javno razsvetljavo. |
|
|
Ob južnem robu vozišča se varuje koridor za kolesarsko
stezo. |
|
|
Projekt za rekonstrukcijo regionalne ceste na območju
križišča obrtne cone se mora niveletno in situativno uskladiti s
projektnimi rešitvami za križišče na obvoznici in mostu Kostanjevica na
Krki, za katerega je bilo že izdano gradbeno dovoljenje. |
|
|
V fazi izdelave projektne dokumentacije za rekonstrukcijo
regionalne ceste je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje
upravljavca. |
|
|
Ureditev regionalne ceste R3-672 Smednik–Kostanjevica na
območju ureditve novega cestnega priključka |
|
|
Iz regionalne ceste se uredi nov cestni priključek za
območje obrtne cone. Priključek je predvsem namenjen potrebam tovornega
prometa. |
|
|
Ureditev javne poti 693330 Žolnir–Dornik–Polane |
|
|
Načrtovana je rekonstrukcija javne poti za dvosmerni
promet in ob delu ceste, do obrtne cone, izvedba enostranskega pločnika
za pešce širine do 1,6 m. Obstoječe parkirišče, urejeno ob javni poti se
preuredi tako, da je uvoz in manipulacija iz dvoriščne strani.. |
|
|
Širina vozišča je od regionalne ceste do severne meje
zazidalnega načrta načrtovana 6,0 m. Naprej v smeri kmetije Dornik se
ohranja obstoječa širina vozišča. Iz rekonstruirane ceste se v skrajnem
severnem delu območja uredi dovoz za potrebe podjetja SOP IKON
Kostanjevica na Krki. |
|
|
Obstoječ spomenik ob gostišču Žolnir se zaradi
rekonstrukcije križišča prestavi na drugo stran javne poti. |
|
|
Izgradnja interne ceste na območju obrtne cone |
|
|
Interna cesta je načrtovana za ureditev dvosmernega
prometa. Ob zahodni meji obrtne cone je urejen priključek interne ceste
na regionalno cesto Smednik–Kostanjevica. |
|
|
Iz ceste v severnem delu obrtne cone so načrtovani uvozi
na območje gradbene parcele na kateri bodo urejena parkirišča za
tovornjake. Interna cesta in rekonstruirana pot Žolnir - Dornik - Polane
omogočata na območju cone krožni promet. |
|
|
Vozišče ceste je predvideno širine 6 m, enostranski
pločnik pa 1,6 m. Pri nekaterih gradbenih parcelah je načrtovana
ureditev skupnih dovozov do stavb. Dovoze je možno tudi urediti za vsako
gradbeno parcelo posebej, za kar je potrebno pridobiti soglasje
upravljavca ceste. |
|
|
Kolesarski in peš promet |
|
|
Kolesarski promet na območju obrtne cone ni predviden.
Južno ob regionalni cesti R2-419 Šentjernej–Križaj se varuje koridor za
kolesarski promet, ki se na delu načrtovane ureditve obvoznice
Kostanjevica na Krki usmeri po vozišču obstoječe ceste v mesto. |
|
|
Za peš promet, ki omogoča peš dostop do posameznih parcel,
je na celotnem območju obrtne cone predviden enostranski pločnik ob
internih cestah, širine 1,6 m. Na območju rekonstrukcije regionalne
ceste R2-419 Šentjernej–Križaj je načrtovana ureditev enostranskega
pločnika ob severni strani vozišča, širine najmanj 1,6 m. |
|
|
Mirujoči promet |
|
|
Parkirišča se načrtuje v sklopu gradbenih parcel
posameznih objektov. |
|
|
Preuredijo se obstoječa parkirišča ob javni površini,
javni poti Žolnir–Dornik–Polane, za potrebe obstoječega industrijskega
kompleksa tako, da je dovoz do parkirišč in manipulacija z dvoriščne
strani. |
|
|
Prometna signalizacija |
|
|
Pri izvedbi novega priključka iz regionalne ceste,
rekonstrukciji obstoječega cestnega priključka, izvedbi notranjih
mestnih in internih cest ter parkirišč se uredi in postavi ustrezna
vertikalna in horizontalna signalizacija. |
|
|
Nova talna in vertikalna prometna signalizacija v območju
predvidenega posega se projektira v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
|
15. člen |
|
|
(pogoji za energetsko
in komunalno urejanje) |
|
|
Elektroenergetsko omrežje |
|
|
Načrtovana je gradnja nove kabelske transformatorske
postaje (TP) ob severni interni cesti, z dvema prostoroma za
transformatorje. Napajanje transformatorske postaje je načrtovano z 20
kV srednjenapetostnim (SN) kablovodom iz obstoječe TP Kostanjevica
mesto. Trasa SN kablovoda od obstoječe TP prečka regionalno cesto R3-672
Smednik–Kostanjevica, nato poteka ob severnem oziroma vzhodnem robu
vozišča regionalne ceste do območja obrtne cone, kjer do načrtovane TP
Obrtna cona poteka ob javnih površinah internih cest. V območju
prometnih površin (cesta, uvozi k objektom) je načrtovani SN kablovod
potrebno mehansko zaščiti (kablovod položiti v cevi oziroma izvesti
kabelsko kanalizacijo s pripadajočimi kabelskimi jaški). Z izgradnjo SN
20kV kablovoda bo tangirano telefonsko omrežje ki ga je potrebno
mehansko zaščititi. |
|
|
Načrtovani objekti se napajajo iz TP Obrtna cona. Trase
nizkonapetostnega (NN) elektroenergetskega omrežja praviloma potekajo
vzporedno s traso načrtovanih cest. Obstoječe NN kablovode je potrebno
zaščititi oziroma prestaviti. |
|
|
Ob obstoječih in načrtovanih cestah je načrtovana ureditev
javne razsvetljave. Priključitev je iz predvidene TP. Na območju
parkirišč za tovorna vozila pa je načrtovana izvedba interne
razsvetljave. |
|
|
V sklopu rekonstrukcije regionalne ceste se uredi javna
razsvetljava. |
|
|
Plinovodno omrežje |
|
|
Na območju je načrtovana izgradnja plinovodne mestne mreže
v sklopu plinifikacije mesta Kostanjevica na Krki. Načrtovana trasa
4-barskega plinovoda poteka ob vzhodni meji obrtne cone. Po izgradnji
plinovodnega omrežja bo možna priključitev objektov na plinovod po
pogojih upravljavca. |
|
|
Ogrevanje |
|
|
Do izgradnje plinovodnega omrežja bo objekte možno
ogrevati individualno iz lastnih kotlovnic na plin iz plinskih
rezervoarjev, ki se locirajo v sklopu posameznih gradbenih parcel ali z
ekstralahkim kurilnim oljem. |
|
|
V primeru ogrevanja objektov na tekoče gorivo, je treba
predvideti tak način shranjevanja goriva, da v nobenem primeru ne bo
prišlo do izlitja v zemljo, vodo, kanalizacijo ali po terenu. Pri
vkopanih cisternah je treba upoštevati tudi vpliv vzgona. |
|
|
Za potrebe ogrevanja stavb obrtne cone je možna izgradnja
toplovoda, ki ga je potrebno načrtovati v sklopu javnih površin ter
ureditev ogrevanja na lesno biomaso. |
|
|
Omrežje zvez |
|
|
Območje se priključi na telekomunikacijsko omrežje od
obstoječe centralne telefonske omarice, ki stoji ob regionalni cesti R 2
– 419 Šentjernej–Križaj. Za potrebe objektov na območju obrtne cone se
namesti razvodna telefonska omarica ob južni interni cesti, iz katere se
izvajajo interni priključki do posameznih objektov. Načrtovana je
izgradnja štiricevne kabelske kanalizacije s pripadajočimi kabelskimi
jaški. Odcepi do posameznih objektov se izvedejo z alkaten cevmi (2x AC
? 50 mm) in pomožnimi kabelskimi jaški pred objekti. |
|
|
Na območju je potrebno upoštevati obstoječe trase
telefonskega omrežja, ki se glede na načrtovane ureditve zaščitijo ali
prestavijo. |
|
|
Obrtno cono je možno opremiti z javnim KDS sistemom, če se
za to izkaže potreba. Trase se načrtuje ob TK sistemih. |
|
|
Kanalizacija |
|
|
Načrtovana je gradnja sekundarnega kanalizacijskega
omrežja za odvajanje komunalne odpadne vode, potek katerega je načrtovan
ob internih cestah. Priključitev je predvidena na obstoječ kolektor
komunalne odpadne vode, ki do centralne čistilne naprave Kostanjevica na
Krki poteka ob južnem robu regionalne ceste Šentjernej–Križaj.
Kanalizacija bo pod vplivom visoke vode reke Krke, kar je treba
upoštevati pri projektiranju in gradnji kanalizacije. |
|
|
Padavinske vode iz urejenih platojev, streh in cest se
odvaja v načrtovano padavinsko kanalizacijo. Padavinske vode iz območja
obrtne cone se vodi v obstoječo padavinsko kanalizacijo BC DN 500,
priključitev se izvede severovzhodno od gostišča Žolnir. |
|
|
Padavinska voda s streh se preko peskolovov vodi direktno
v kanalizacijo, potencialno onesnažena padavinska voda s parkirišč pa se
predhodno prečisti preko lovilcev olj. |
|
|
Vodovodno omrežje |
|
|
Za potrebe oskrbe obrtne cone s pitno, tehnološko in
požarno vodo je predvidena izgradnja sekundarnega in hidrantnega
vodovodnega omrežja ter postavitev nadzemnih hidrantov. |
|
|
Na območju cone se vzdolž internih cest načrtuje novo
omrežje iz DLTŽ cevi ustreznega profila ter navezava na rekonstruiran
vodovod Kostanjevica otok PE ? 110, na vodovodni jašek v križišču pri
Gostilni Žolnir. |
|
|
Vodovodni jaški se izvedejo izven objekta, v sklopu
gradbenih parcel, na vedno dostopnem mestu z ločenim priključkom za
poslovni in stanovanjski del, po navodilih upravljavca vodovoda.
Vodovodna cev se na delu ceste in mestih križanja z obstoječimi vodi
ustrezno zaščiti. Obstoječe vodovodno omrežje se v času gradnje ustrezno
zaščiti in po potrebi prestavi. |
|
|
Odpadki |
|
|
Vsi povzročitelji se morajo vključiti v redno zbiranje in
odvoz komunalnih odpadkov. Število, tip in vrsto posod za odpadke določi
upravljavec odvoza odpadkov. |
|
|
Uporabniki so dolžni vse ločene zbrane frakcije odpadkov,
kot so plastenke, pločevinke, papir, karton in steklo, oddati na
najbližji ekološki otok. Na območju je načrtovana ureditev dveh
ekoloških otokov, lokacije so razvidne v kartografskem delu. V sklopu
gradbene parcele objektov se uredi plato za postavitev posod za
komunalne in po potrebi za posebne odpadke iz dejavnosti. |
|
|
Zbiranje in ravnanje z odpadki iz dejavnosti ter z
gradbenimi odpadki se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
|
16. člen |
|
|
(lokacijski in
tehnični pogoji za projektiranje prometne, energetske, komunalne in
druge gospodarske infrastrukture in priključkov nanjo) |
|
|
Projektiranje prometne, energetske, komunalne in druge
gospodarske infrastrukture se izvede v skladu z veljavnimi predpisi na
posameznem področju. |
|
|
Poleg tega se pri načrtovanju dodatno upošteva določene
tehnične pogoje: |
|
|
Vsa križanja kanalizacije z vodovodom oziroma z ostalimi
komunalnimi vodi se izvedejo praviloma pod kotom 90°, izjemoma je lahko
kot prečkanja osi vodovoda med 45° in 90° tako, da kanalizacija
praviloma poteka pod vodovodom. Križanja vodovoda s kanalizacijo nad
vodovodom niso dovoljena, razen v izjemnih primerih, ki se rešujejo s
projektno dokumentacijo. |
|
|
Minimalni vertikalni odmik vodovoda od ostalih komunalnih
vodov znaša 0,3 m. |
|
|
Minimalni vertikalni odmik vodovoda in kanalizacije znaša
0,5 m. |
|
|
Na mestu križanja se vodovodno cev iz materiala položi v
zaščitno cev, ki mora segati min. 3 m na vsako stran od mesta križanja
(samo za vodovode iz PE materiala). |
|
|
Ravno tako se na mestih križanj položi v zaščitne cevi
tudi ostale komunalne vode (elektro kabli, telefon, CATV, plin). |
|
|
Na mestu križanja vodovoda s cestiščem se vodovod položi v
zaščitno cev DN+15 cm, ki mora segati min. 1,5 m na vsako stran od roba
vozišča, prekop preko vozišča se izvede na globini min. 1,4 m. |
|
|
Minimalni horizontalni odmik vodovoda od kanalizacije
znaša 1,0 m, če je kanalizacija na višji globini kot vodovod, merjeno
med temenoma cevi. |
|
|
Minimalni odmik kanalizacije komunalne odpadne vode in
kanalizacije padavinske vode znaša 1,0 m. |
|
|
Minimalni horizontalni odmik vodovoda od kanalizacije
znaša 2,0 m, če je kanalizacija na isti globini kot vodovod, merjeno med
temenoma cevi. |
|
|
Minimalni horizontalni odmik vodovoda in kanalizacije od
objektov (stavb) znaša min. 4,00 m. |
|
|
Minimalni horizontalni odmik vodovoda in kanalizacije od
objektov, kot so oporni zidovi, betonske ograje in podobno, znaša 3,0 m. |
|
|
Minimalni horizontalni odmik od dreves znaša 2,0 m. |
|
|
V zaščitnem pasu – koridorju 2,0 m levo in desno od
vodovoda in kanalizacije je prepovedano saditi drevesa, ki imajo
korenine globlje kot 0,5 m in postavljati začasne objekte, kot so
reklamni panoji in podobno. |
|
|
Odmiki vodovoda in kanalizacije do ostalih komunalnih
vodov in naprav (elektro kabli, telefon, CATV, plin in ostali) so v
posebnih primerih lahko manjši od predpisanih, vendar le s posebnim
dovoljenjem upravljavca. Investitor je dolžan za vsak posamezni primer
upravljavcu dostaviti projektno rešitev. |
|
|
Posegi v varovalnem pasu objekta gospodarske javne
infrastrukture se izvajajo pod strokovnim nadzorom pristojnega organa
oziroma službe. |
|
|
V. REŠITVE IN UKREPI
ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER
TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
|
|
17. člen |
|
|
(ohranjanje narave) |
|
|
Vsakršno poseganje izven meje ureditvenega območja obrtne
cone, oziroma širjenje proti Krakovskemu gozdu in na mokrotne površine
ob njem, je z vidika ohranjanja narave nedopustno. |
|
|
Na območju strnjene poselitve se upošteva ohranjanje
biotske raznovrstnosti tako, da se omogoča povezanost habitatov z naravo
zunaj, ohranjajo zelene površine ter ob projektiranju in gradnji
objektov in naprav uporabljajo takšne tehnične rešitve, ki niso past ali
ovira za živali. |
|
|
18. člen |
|
|
(varstvo kulturne
dediščine) |
|
|
Zaradi neposredne bližine kulturnega spomenika
Kostanjevica – mestno jedro (Odlok o razglasitvi mesta Kostanjevica na
Krki za kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni list RS, št. 69/97)) so
za objekte od št. 1 do 9 (v južnem delu obrtne cone), podani posebni
oblikovni pogoji, ki so arhitekturno prilagojeni avtohtoni tipologiji
bližnjega naselja in so opredeljeni v 8. členu odloka. |
|
|
19. člen |
|
|
(varstvo okolja) |
|
|
Varstvo podtalnice in vodnih virov |
|
|
Območje urejanja ne leži na območjih varovanja podtalnice,
niti na območju varstvenih pasov črpališč vodovodov. |
|
|
Pri projektiranju in izvedbi je potrebno upoštevati
naslednje splošne ukrepe: |
|
|
– vpliv visoke vode reke Krke, |
|
|
– urediti nepropustno kanalizacijo, ki se priključi na
centralno čistilno napravo; za odpadne vode iz površin, kjer se lahko
pojavljajo mineralna olja in na vseh asfaltiranih površinah postaviti
oljne lovilce na iztoku v padavinsko kanalizacijo, |
|
|
– nevarne snovi je prepovedano izpuščati v kanalizacijo
brez predhodnega čiščenja, |
|
|
– pri projektiranju se upošteva Pravilnik o odvajanju in
čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št.
105/02, 50/04), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05), Uredbo o
emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list
RS, št. 47/05) in Odlok o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in
padavinskih voda na območju občine Krško (Uradni list RS, št. 66/96), |
|
|
– transformatorska postaja mora biti opremljena z lovilno
skledo, ki omogoča zajem transformatorskega olja. |
|
|
Varstvo zraka |
|
|
Dejavnosti ne smejo povzročati povečanja emisij
onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih
koncentracij po Uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih
vrednosti snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02, 52/02, 41/04)
in Uredbi o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v
zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 52/02, 18/03, 41/04). |
|
|
Hrup |
|
|
Obravnavano območje je v skladu z veljavnimi predpisi
razvrščeno v IV. stopnjo varstva pred hrupom za stavbe z varovanimi
prostori na površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je
dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa |
|
|
Mejna vrednost hrupa je 65dBA za noč in 75 dBA za dan.
Omejitve veljajo 24 ur dnevno. |
|
|
V primeru ugotovitve preseganja ravni hupa se izvedejo
dodatni pasivni protihrupni ukrepi. |
|
|
Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem |
|
|
Na območju je načrtovana gradnja transformatorske postaje,
ki je vir nizkofrekvenčnega sevanja. Pri projektiranju je potrebno
upoštevati Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju (Uradni list RS, št. 70/96). |
|
|
VI. REŠITVE IN UKREPI
ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
|
20. člen |
|
|
(požarna varnost) |
|
|
V okviru zaščite pred požarom se predvidijo naslednji
ukrepi: |
|
|
– ukrepi za varen umik ljudi in premoženja: posamezni
objekti in ureditve morajo biti zasnovani tako, da je omogočen varen
umik iz objektov na urejene površine ob objektih; |
|
|
– pri projektiranju posameznih objektov je potrebno
zagotoviti ukrepe za omejevanje širjenja ognja ob požaru z upoštevanjem
ustrezne požarne ločitve objektov, in sicer glede na z maksimalno mejo
zazidljivosti določene odmike med načrtovanimi objekti v območju
urejanja. Projektant v skladu s posebnimi predpisi in smernicami (požarnovarstveni
odmiki med stavbami) predpiše ukrepe za zaščito; |
|
|
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila so
zagotovljene v okviru manipulativnih in parkirnih površin. Omogočen je
intervencijski dostop do vsakega objekta. Pri projektiranju posameznih
objektov se dostopne in delovne površine za intervencijska vozila in
gasilce določijo v skladu z določili SIST DIN 14090; |
|
|
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje so na območju
zagotovljeni. Načrtovana je postavitev 8 nadzemnih hidrantov, ki so
locirani v zelenicah in prikazani v kartografskem delu; |
|
|
– pri projektiranju posameznega objekta morajo biti
predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali pogoje za pravočasno odkrivanje,
obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara; |
|
|
– pri projektiranju posameznega objekta morajo biti
predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali pogoje za preprečevanje in
zmanjševanje posledic požara za ljudi, premoženje in okolje. |
|
|
21. člen |
|
|
(protipotresna
varnost) |
|
|
Objekte je potrebno graditi po pogojih, predvidenih za
območje, kjer je predvidena maksimalna intenziteta potresa VIII. stopnje
po MCS. |
|
|
22. člen |
|
|
(obramba) |
|
|
Za območje zazidalnega načrta ni predvidenih ukrepov za
obrambo. |
|
|
23. člen |
|
|
(poplavna varnost) |
|
|
Pri gradnji objektov in komunalnih naprav je treba
upoštevati vpliv visoke vode reke Krke, ki na tem območju dosega koto
151,70–151,75 m n.v. Kote zunanjega tlaka je potrebno urediti na koto
ca. 152,70 (+-70cm). |
|
|
VII. NAČRT PARCELACIJE |
|
|
24. člen |
|
|
(načrt parcelacije) |
|
|
Parcelacija se izvede na podlagi kartografske priloge G2.
»Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije«. Površine smejo
odstopati do 5%. |
|
|
25. člen |
|
|
(javne površine) |
|
|
Poleg gradbenih parcel za načrtovane in obstoječe objekte
so za skupne potrebe načrtovanih ureditev določene gradbene parcele
javnega dobra. |
|
|
Javne površine v območju ureditvenega območja
predstavljajo: |
|
|
– JP 1, regionalna cesta R2-419 Šentjernej–Križaj, na
območju rekonstrukcije ceste |
|
|
– JP 2, regionalna cesta R3-672 Smednik–Kostanjevica, na
območju ureditve novega cestnega priključka za obrtno cono |
|
|
– JP 3, javna pot 693330 Žolnir–Dornik–Polane, na območju
obrtne cone |
|
|
– JP 4, nova interna cesta na območju obrtne cone |
|
|
– JP5 in 6, ekološka otoka. |
|
|
VIII. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
|
|
26. člen |
|
|
(obveznosti
investitorjev in izvajalcev) |
|
|
Poleg obveznosti iz drugih določb tega odloka so
obveznosti investitorjev in izvajalcev: |
|
|
– posege v varovalnem pasu objekta gospodarske javne
infrastrukture izvajati pod strokovnim nadzorom pristojnega organa
oziroma službe; |
|
|
– vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami vodov
izvedeta upravljavca omrežij; kable je potrebno obeležiti, ročno
odkopati in zaščititi ter upoštevati predpisane odmike od ostale
infrastrukture; investitor mora s strani upravljavca pridobiti pogoje za
priključitev, tehnične parametre za projektiranje in izvedbo priključkov
ter soglasje za priključitev na vodovodno omrežje; |
|
|
– sajenje dreves z globokimi koreninami v varovalnih
pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture ni
dovoljeno oziroma mora odmik dreves od posameznih vodov znašati najmanj
1,50 m, od vodovoda in kanalizacije pa min. 2,00 m; |
|
|
– v območju načrtovanih prometnih površin (cesta, uvozi k
objektom) je načrtovani SN kablovod potrebno mehansko zaščiti; |
|
|
– meteorne in druge odpadne vode iz objektov, parcel in
zunanje ureditve speljati v načrtovano kanalizacijo, ne smejo pa
pritekati na cesto oziroma na njej celo zastajati in ne smejo biti
speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa, |
|
|
– v bližini telefonskih in elektro kablov so dovoljeni
samo ročni izkopi pod nadzorom upravljavca. |
|
|
IX. ETAPNOST IN
TOLERANCE |
|
|
27. člen |
|
|
(etapnost) |
|
|
Prva faza obsega izgradnjo ustrezne prometne, energetske
in komunalne infrastrukture, v drugo fazo pa sodi gradnja stavb. |
|
|
Stavbe in infrastrukturo je možno graditi fazno, vendar
kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto. |
|
|
Vsaka parcela lahko predstavlja svojo fazo. |
|
|
Prvo fazo je možno izvajati v več podfazah, ob pogoju
izgradnje gradbeno inženirskih objektov, potrebnih za funkcioniranje
stavbe in pod pogojem, da so isti dimenzionirani na končno kapaciteto
ter izvedeni skladno z določili zazidalnega načrta. V teh primerih je
pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za gradnjo stavb potrebno
urediti vsa lastniška razmerja in pravico služnosti v javno korist za
urejanje javne infrastrukture (od obstoječe že zgrajene infrastrukture
do konca gradbene parcele, ki je predmet gradbenega dovoljenja). |
|
|
Rekonstrukcija regionalne ceste je načrtovana v končni
fazi urejanja obrtne cone. |
|
|
28. člen |
|
|
(tolerance) |
|
|
Možne so tolerance za horizontalne gabarite znotraj meje
maksimalne zazidljivosti, ob upoštevanju določenih gradbenih linij, ki
so razvidne v grafičnih prilogah. Gradbena linija je linija, na katero
morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti. Meja
maksimalne zazidljivosti je linija, ki jo novozgrajeni objekti ne smejo
presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v
notranjost. Pri opredeljenih tolerancah je potrebno upoštevati faktor
zazidanosti gradbene parcele, določen v 11. členu tega odloka.. |
|
|
Tolerance za vertikalne gabarite so določene z maksimalno
višino objekta. |
|
|
Pri projektiranju komunalne, energetske in ostale
infrastrukture so dopustna odstopanja, v kolikor se pojavijo utemeljeni
razlogi v zvezi z lastništvom zemljišč ali ustreznejše in racionalnejše
tehnične rešitve, s katerimi se ne poslabšujejo prostorske in okoljske
razmere. Odstopanja so dovoljena le s soglasjem upravljavca. Odstopanja
od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. |
|
|
Na podlagi projektnih pogojev in soglasij pristojnih
soglasodajavcev je v začetni fazi možno stavbe priključevati na
obstoječo infrastrukturo in za odpadne komunalne vode graditi zaprte
vodotesne greznice na praznenje ob pogoju, da se ob komunalni ureditvi
območja stavbe priključijo na novozgrajeno infrastrukturo. |
|
|
X. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
|
|
29. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega odloka na delu območja, kjer je
načrtovana rekonstrukcija regionalne ceste R2 – 419 Šentjernej–Križaj in
druge ureditve, prenehata veljati: |
|
|
– odlok o ureditvenem načrtu Mestno jedro Kostanjevica
(Uradni list RS, št. 12/95) in |
|
|
– odlok o lokacijskem načrtu za obvoznico in most v
Kostanjevici na Krki (Uradni list RS, št. 97/01). |
|
|
30. člen |
|
|
Zazidalni načrt Obrtna cona Kostanjevica na Krki je stalno
na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini
Krško in Krajevni skupnosti Kostanjevica na Krki. |
|
|
31. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem zazidalnega načrta opravljajo
pristojne inšpekcijske službe. |
|
|
32. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 352-5/99-O502 |
|
|
Krško, dne 16. oktobra 2006 |
|
|
Župan
Občine Krško
Franc Bogovič l.r. |
|
|
|