Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86, Ur. list RS št. 26/90, 18/93, 47/93, 56/93 in 44/97) ter navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Ur. list SRS št. 15/85) in na podlagi 19. člena Statuta Občine Piran (Ur. objave št. 8/95) je Občinski svet Občine Piran. na seji dne 4. 12. 1997 sprejel:
 
ODLOK
 
 
O UREDITVENEM NAČRTU ZA OBALNO OBMOČJE BERNARDIN - SKLADIŠČE SOLI V PORTOROŽU (ureditveno območje T 5/2)
 
 
I. UVODNE DOLOČBE
 
 
1. člen
 
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za obalno območje Bernardin - skladišča soli (pl.c. T 5/2), ki ga je izdelal Investbiro Koper d.d. pod številko projekta 95-103 oktobra 1991 in dopolnil v oktobru 1996.
 
2 člen .
 
Dokumentacija k ureditvenemu načrtu vsebuje:
 
 
I. Tekstualni del,
 
 
II. Soglasja pristojnih soglasodajalcev,
 
 
III. Odlok,
 
 
IV. Ocena stroškov izvedbe UN,
 
 
V. Grafični del.
 
3. člen
 
Odlok o ureditvenem načrtu skladno s planskimi usmeritvami določa:
 
 
I. Uvodne določbe,
 
 
II. Splošne določbe in meja območja ureditvenega načrta,
 
 
III. Funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve in drugih posegov v prostor,
 
 
IV. Urbanistično oblikovanje območja,
 
 
V. Arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav,
 
 
VI. Urejanje zunanjih površin,
 
 
VII. Varstvo naravne in kulturne dediščine,
 
 
VIII. Urejanje prometa,
 
 
IX. Komunalno urejanje,
 
 
X. Varovanje in izboljšanje okolja,
 
 
XI. Etapnost izvedbe in začasna namembnost zemljišč, XII. Dovoljene tolerance,
 
 
XIII. Obveznosti investitorjev in izvajalcev,
 
 
XIV. Prehodne in končne določbe.
 
II. SPLOŠNE DOLOČBE
 
 
4. člen
 
Meja območja ureditvenega načrta poteka:
 
 
po zahodni strani od obalne črte po zunanji meji parcele št. 1593/1, prečka parcelo št. 1587, po delu zunanje meje parcele št. 1599, prečka parcelo št. 1603, po zunanji meji parcel št. 1608 in 1609, vse parcele k.o. Piran II, prečka parcelo 7703/2 in 135/2, po delu zunanje meje parcele št. 1135/2 in št. 720/4, na severni strani poteka po zunanjih mejah parcel št. 7720/4, 7720/7, 1098/1, 1098/7, 1089/2, 1092/20, 1090/1, prečka parcelo št. 7719/1, po zunanji meji parcele št. 1266/5, po delu zunanjih mejah parcel št. 7719/1 in 1089/2, prečka parcelo 1089/2, po zunanjih mejah parcel št.1246,1266/3,1255 in 1254/ 7, prečka parcelo št. 1258, po zunanjih mejah parcel št. 1260/1 in 1260/3, prečka parcelo št. 7722, po zunanjih mejah parcel št. 1300/13,1300/14,1300/7, 1300/15, 1300/1, 1300/12, 1305 in 7718/1, po zunanji meji parcele št. 7718/1, prečka parcelo št. 7718/1, po zunanjih mejah parcel št.1352/1,1366/8,1360/11, 1327/1,1366/3,1366/6 in 1366/4. Na zahodni strani poteka po zunanjih mejah { parcel št. 1366/4, 1366/10, 1360/8, 1329/3, 1327/3, 1327/4, 1325/1 in 132/2, prečka parcelo št. 1325/2, o zunanjih mejah parcel št. 1321/1, 1331 in 1332, prečka parceli št. 7703/ in 1315 do obalne črte, vključno z vsemi predvidenimi posegi v morje. Vse parcele so v k.o. Portorož.
 
III. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
 
 
5. člen
 
Ureditveno območje je del že urbaniziranega tkiva Portoroža. Osnovna sedanja namenska raba je pretežno stanovanjskega značaja in se prepleta s turizmom, šolstvom ter športom (rekreacijo). S tem ureditvenim načrtom se osnovna funkcija območja ohranja.
 
 
Glede na namensko rabo, vrsto posegov in oblikovanje prostora je območje razdeljeno na sledeče morfološke celote:
 
 
  1. Park Rastelli in poslovni objekt Droge,
 
 
  1. Območje stanovanjskih objektov,
 
 
  1. Bencinski servis,
 
 
  1. Šolski kompleks,
 
 
  1. Ožji priobalni pas:
 
 
    1. skladišča soli,
 
 
    1. plaža,
 
 
    1. center vodnih športov in center za usposabljanje na morju,
 
 
    1. plaža z bazeni,
 
 
    1. pomol za potniški promet.
 
6. člen
 
Z ureditvenim načrtom se dovoljujejo naslednji posegi:
 
 
  1. novogradnja kot nadomestna gradnja že obstoječih objektov,
 
 
  1. novogradnja kot dopolnilna gradnja pri zaključevanju posameznih kompleksov,
 
 
  1. novogradnja kot plombna gradnja,
 
 
  1. dozidave in nadzidave obstoječih objektov, s katerimi se objekti funkcionalno dopolnjujejo ter pridobivajo nove turistične, stanovanjske in poslovne površine,
 
 
  1. rušenje neustreznih objektov in gradnja nadomestnih,
 
 
  1. spreminjanje namembnosti celih objektov ali delov objekta,
 
 
  1. gradnja pomožnih objektov v skladu z odlokom o pomožnih objektih, postavitev začasnih gradbiščnih objektov skladno z zakonskimi določili, delne rekonstrukcije, vzdrževalna dela in ureditve javnih površin,
 
 
  1. gradnja, rekonstrukcija in vzdrževalna dela na infrastrukturnih objektih in napravah (kanalizacijsko elektroenergetsko, vodovodno, telefonsko in prometno omrežje)
 
 
  1. gradnja, preureditve in vzdrževalna dela na maritimnih objektih (pomoli, nasipavanja, širitev obale, oziroma drugi konstrukcijski posegi ).
 
7. člen
 
V posameznih celotah so predvideni sledeči posegi in ureditve:
 
 
  1. Park Rastelli in poslovni objekt Droge:
 
 
    1. sanacija in ureditev parka Rastelli s platojem s klopmi,
 
 
    1. preureditev poslovnega objekta Droge v poslovne in turistične namene ter ureditev parka in parkirišča za objektom.
 
 
  1. Območje stanovanjskih objektov:
 
 
    1. gradnja dveh individualnih stanovanjskih objektov ob Sončni poti, dozidave, nadzidave, adaptacije in gradnja pomožnih objektov, rekonstrukcija cestnega omrežja,
 
 
    1. ureditev parka za skladiščem soli.
 
 
  1. Bencinski servis:
 
 
    1. rekonstrukcija bencinskega servisa s prodajaln, gostinskim lokalom in teraso s pergolo,
 
 
    1. zemljišče za bencinskim servisom se uredi kot javni park.
 
 
  1. Šolski kompleks:
 
 
    1. rušenje obstoječih objektov (centralni objekt bivšega hotela Korotan, objekti avtomehanične delavnice, stanovanjski objekt Pot pomorščakov 2), in gradnja ter rekonstrukcija objektov na območju visokošolskega središča
 
 
    1. gradnja izobraževalno-bivalnega objekta nasproti telovadnice,
 
 
    1. gradnja parkirišč v nivojih ob telovadnici,
 
 
    1. ureditev športnih igrišč.
 
 
  1. Ožji priobalni pas:
 
 
    1. rekonstrukcija ter sprememba namembnosti skladišča soli Monfort, rekonstrukcija skladišča soli Grando in delna sprememba namembnosti, razširitev in ureditev plaže s plažnimi pomoli,
 
 
    1. rušenje obstoječega in gradnja novega objekta centra za usposabljanje na morju,
 
 
    1. rušenje obstoječega in gradnja novega objekta centra vodnih športov,
 
 
    1. ureditev plaže na območju obstoječega parkirišča pred centrom vodnih športov in bernardinsko plažo z gradnjo olimpijskega bazena in otroških bazenov ter gradnja plažnega in gostinskega objekta. Bazenski kompleks je programska celota s centrom vodnih športov, za kar se morajo dogovoriti lastniki zemljišč oziroma se mora urediti lastništvo. Olimpijski bazen je možno prekriti.
 
 
    1. gradnja parkirišča v nivojih ob cesti za Bernardin,
 
 
    1. gradnja valobrana ob centru vodnih športov ter podaljšanje obstoječega pomola,
 
 
    1. dograditev obstoječega in gradnja novega pomola ob skladišču soli (mandrač s privezi za domačine in pomol za pristajanje - prestavljeno portoroško pristanišče),
 
 
    1. gradnja razgledne ploščadi med skladišči soli in razširitev platoja ob obali,
 
 
    1. rekonstrukcija ceste Obala z obojestranskimi pločniki, ureditev avtobusnih postajališč, gradnja nadhoda kot povezava šolskega kompleksa z obalo od križišča Poti pomorščakov do avtobusne postaje.
 
IV. URBANISTIČNO UREJANJE OBMOČJA
 
 
8. člen
 
  1. Izvedbeni posegi v območju tega ureditvenega načrta so možni na osnovi lokacijskega dovoljenja, ki se izda na podlagi določb odloka tega ureditvenega načrta.
 
 
  1. Za vse posege, ki v ureditvenem načrtu niso dovolj jasno opredeljeni, za spremembo, namembnosti obstoječih objektov in naprav, za izvedbo maritimnih in plažnih ureditev ter ureditev obale in morebitne spremembe programov in za morebitne kasnejše dozidave in nadzidave obstoječih objektov je potrebno izdelati strokovno preveritev posegov v prostor, kar je kot dopolnitev ureditvenega načrta podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja.
 
 
  1. Manjši posegi na obstoječih objektih v okviru ureditvenega načrta in gradnja pomožnih objektov so možni na podlagi priglasitve del.
 
9. člen
 
Namenska raba objektov:
 
 
Namenska raba objektov mora biti taka, da ustreza opredelitvam funkcije območja.
 
 
  1. Pri vseh individualnih stanovanjskih objektih je dovoljena sprememba namembnosti dela objekta v sklopu stanovanjske hiše v poslovne prostore (mirna uslužnostna obrt, poslovne in storitvene dejavnosti) in v turistične nastanitvene površine.
 
 
  1. V skladišču soli Monfort so predvidene naslednje dejavnosti: turistične agencije, gostinstvo, trgovina, poslovni prostori, kulturne dejavnosti, storitve, šport in rekreacija ter spremljajoči programi za funkcioniranje plaže. Za javni program je potrebno v objektu zagotoviti tudi ustrezno število parkirnih mest. Osnovna namembnost skladišča soli Grando ostaja skladiščenje soli. Kot tehnični spomenik je vezan na dejavnost pridobivanja soli v Sečoveljskih solinah. Za realizacijo programa po tem ureditvenem načrtu so dopustne delne spremembe namembnosti (turizem, šport in rekreacija, poslovni prostori ipd.), vendar samo v soglasju s pristojno spomeniško varstveno službo.
 
 
  1. Poslovni objekt Droge se nameni za poslovno ali turistično dejavnost.
 
 
  1. V Fizinah ostanejo sledeče dejavnosti: bencinski servis, avto mehanični servis in policijska postaja.
 
 
  1. V objektu centra vodnih športov so predviden prostori za različne vodne športe, gostinski lokali in trgovski lokali, v objektu šolskega centra pa prostori za usposabljanje na morju.
 
 
  1. Šolski kompleks je namenjen programom Srednje pomorske šole Portorož, Fakultete za pomorstvo in promet ter visokošolskega središča.
 
 
  1. V plažnem objektu ob bazenih so predvideni potrebni programi za funkcioniranje plaže in gostinska dejavnost.
 
10. člen
 
Funkcionalna zemljišča in lega objektov:
 
 
Funkcionalna zemljišča so določena z načrtom gradbenih parcel, s tekstualnimi in numeričnimi določili, ki so sestavni del ureditvenega načrta.
 
 
Zaokorožitve funkcionalnih zemljišč se lahko določi tudi naknadno na osnovi preveritve posega v prostor, vendar ob upoštevanju vseh odmikov.
 
 
Odmik od parcelne meje pri posegih v stanovanjskem območju ne sme biti manjši od treh metrov, sicer si mora investitor pridobiti soglasje lastnika sosednjega zemljišča (izjema pri obstoječih objektih).
 
 
Odmik objekta od javne ceste ne sme biti manjši od pet metrov (izjema pri obstoječih objektih, objektih parkiranja v nivojih in plažnem objektu).
 
V. ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV
 
 
11. člen
 
Splošni pogoji oblikovanja objektov:
 
 
Gabariti novih objektov se morajo oblikovati glede na velikost, obliko in orientiranost funkcionalnega zemljišča ter na odnos obstoječih sosednjih objektov. Tlorisni gabarit objekta vključuje nadstreške, vetrolove, pokrite terase, balkone in dostopna stopnišča. Pri dozidavah se morajo gabariti novih delov objekta oblikovati glede na velikost, obliko in orientiranost obstoječega objekta.
 
 
Pri oblikovanju fasad objektov naj se upošteva uporaba kvalitetnih detajlov in proporcev, ki je značilna za klimo in tradicijo gradnje na tem območju.
 
 
Naklon strehe je praviloma 18-22o in kritina so korci ali po materialu in teksturi podobna kritina. Pri večjih razponih je izjemoma dopustna druga kritina in drugačna oblika.
 
 
Tlorisni gabariti , etažnosti in višinske kote objektov so določeni v geodetski zazidalni situaciji.
 
12. člen
 
Individualni stanovanjski objekti:
 
 
Individualni stanovanjski objekti imajo načeloma tlorisni gabarit 13(9 m, ki ga je možno preoblikovati ob upoštevanju odmikov od parcelnih mej in koeficientom zazidanosti do 1/3 zazidanosti funkcionalnega zemljišča, vendar do največ 300 m2 uporabne stanovanjske površine. V celoti vkopani prostori, ki so tlakovani ali ozelenjeni in so s tem del zunanje ureditve, se ne štejejo v razmerje pozidanih površin. Višinske gabarite obstoječih in novih stanovanjskih objektov je dovoljeno višati le, če se s tem ne poslabšajo pogoji v sosednjih objektih. Višinski gabariti dograjenih delov objekta ne smejo biti višji od obstoječega objekta.
 
 
Možno je nadzidati objekte do višine višinsko prisotnega gabarita sosednjih objektov.
 
13. člen
 
Nadomestna gradnja:
 
 
Nadomestni objekt se lahko upošteva v primerih, če nov objekt delno pokriva površino obstoječega objekta. Izjemoma se objekt lahko zgradi tik ob obstoječem objektu, ta pa se mora porušiti pred izdajo uporabnega dovoljenja za nadomestni objekt. Obveznost odstranitve je pogoj v lokacijskem dovoljenju in se vknjiži v bremenskem listu zemljiškoknjižnega vložka, pri katerem je ta nepremičnina vpisana.
 
14. člen
 
Pomožni objekti:
 
 
Možna je gradnja pomožnih objektov v skladu z veljavnim občinskim odlokom o pomožnih objektih.
 
15. člen
 
Za nestanovanjske objekte se tlorisni in višinski gabariti lahko spreminjajo znotraj odstopanj, ki so navedena pri dovoljenih tolerancah tega odloka. Pri objektih skladišč soli in poslovne stavbe Droge se oblikovanje objektov podreja pogojem MZVNKD Piran.
 
 
Olimpijski bazen sme biti pokrit, vendar s transparentno skeletno konstrukcijo, ki mora upoštevati in varovati značilne vedute.
 
VI. UREJANJE ZUNANJIH POVRŠIN
 
 
16. člen
 
Deli funkcionalnih zemljišč objektov, ki mejijo z javnimi cestami in drugimi javnimi površinami morajo biti parkovno urejeni. Ograje ob parcelnih mejah so lahko zidane do višine največ 50 cm nad koto terena.
 
 
Predvidena je obnova obstoječih zelenih površin (park Rastelli, park ob poslovnem objektu Droge, park pred pomorsko šolo, plaža ob skladiščih in park za skladiščem soli), pri čemer se mora ohraniti vsa kvalitetna drevesa in grmovnice.
 
 
Ob upoštevanju prostorskih in tehničnih možnosti so ob vseh javnih cestah predvideni drevoredi.
 
 
Območje plaže in obbazenskega prostora se uredi v kombinaciji tlakovanih in zelenih površin. Možna je postavitev montažnih naprav za rekreacijo v vodi.
 
VII. VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
 
 
17. člen
 
Za umetnostno-arhitekturne spomenike (stavba Obala 27, skladišče soli Grando in Monfort) velja najstrožji varstveni režim. Vsi posegi morajo upoštevati spomeniško varstvene pogoje. Pri stavbi Obala 27, ki sodi v arhitekturno dediščino, je potrebno ohraniti zunanjost z vsemi obstoječimi stavbnimi elementi.
 
 
Pred pričetkom izvajanja zemeljskih in gradbenih del na arheološkem območju Fizine se mora območje arheološko raziskati.
 
 
Na območju parka Rastelli so dovoljeni le posegi v smislu sanacije in vzdrževanja. Še posebej sta kot dendrološka dediščina zavarovana rdečelistna bukev in zimzeleni hrast.
 
 
V nasadu cipres nasproti skladišča Grando in parkovnih nasadih ob šolskem kompleksu se morajo ohraniti vsa kvalitetna drevesa.
 
 
 
 
VII. UREJANJE PROMETA
 
 
18. člen
 
Pri vseh posegih je potrebno upoštevati varovalne pasove magistralne ceste (10 m) in krajevnih cest (5 m). Za morebitne posege v varovalnih pasovih mora investitor upoštevati pogoje cestnega upravljavca.
19. člen
 
Cesta Obala s priključki se rekonstruira kot mestna ulica s širino vozišča 7,5 m in obojestranskim pločnikom širine 2,5 m. Predvidena je ureditev dveh avtobusnih postajališč.
 
 
Sončna pot se rekonstruira s širino vozišča 5 m in enostranskim pločnikom širine 1,5 m.
 
 
Cesti Fizine in Pot pomorščakov se rekonstruirata s širino vozišča 5 m in enostranskim pločnikom širine 1,5 m.
 
 
Rekonstruira se cesta in priključek za Bernardin s širino vozišča 7 m in obojestranskim pločnikom širine 2 m.
 
20. člen
 
Mirujoči promet:
 
 
V ureditvenem območju je potrebno na posameznem funkcionalnem zemljišču zagotoviti ustrezno število parkirnih mest ali garaž ,in sicer:
 
 
  1. za stanovanjske objekte najmanj eno mesto na vsako stanovanjsko enoto,
 
 
  1. za turistične kapacitete najmanj en mesto na vsako turistično enoto,
 
 
  1. za program v skladiščih soli je potrebno za vsakih 40 m2 poslovnih površin zagotoviti po eno parkirno mesto znotraj objekta.
 
 
Za posamezne programe je na ureditvenem območju predvideno:
 
 
- turistični objekt Obala 27 15 pm
 
 
- za obiskovalce območja Fizine 28 pm
 
 
- za šolski kompleks (parkirni objekt) 153 pm
 
 
(objekt visokošolskega območja Korotan) 69 pm
 
 
- za kompleksa hotelov Bernardin in centra vodnih športov (parkiranje v nivojih) 500 pm
 
 
(ob bazenih in centru vodnih športov) 18 pm
 
 
Promet za pešce:
 
 
Primarna pešpot skozi območje poteka neposredno ob obali in se uredi kot obalna promenada, ki poteka mimo skladišč soli na obalni strani, nadaljuje se ob obali mimo centra vodnih športov, bazenov in skozi kompleks hotelov Bernardin, kar je tudi prikazano v karti prometne ureditve in pešpoti. Ob vseh cestah, predvidenih za rekonstrukcijo, je predvidena izvedba pločnikov. Pešpoti morajo biti izvedene brez arhitektonskih ovir in ustrezno razsvetljene. Med visokošolskim središčem in obalo je predviden nadhod za pešce.
 
IX. KOMUNALNO UREJANJE
 
 
21. člen
 
  1. Vodovod:
 
 
Območje UN se oskrbuje z vodo iz rezervoarja Valeta I. (V=1000 m3, kota dna 35,95 m.n.v.) in iz rezervoarja Valeta II. (V=5000 m3, kota dna 69,65 m.n.v.).
 
 
Za zagotovitev nemotene vodne oskrbe in požarne varnosti območja UN je potrebno:
 
 
  1. navezati območje na rezervoar Bernardin (V=1000m3, kota dna 60,30 m.n.v.),
 
 
  1. prestaviti cevovod Ac / 300 mm,
 
 
  1. obnoviti in prestaviti cevovod Lž/Je / 200 mm
 
 
  1. zgraditi razdelilno vodovodno omrežje za oskrbo posameznih objektov,
 
 
  1. razmejiti tlačne cone.
 
 
  1. Kanalizacija:
 
 
Predvidena je dograditev in rekonstrukcija kanalizacijskega (fekalnega in meteornega) omrežja v ločenem sistemu. Predvidena je izgradnja novih priključkov skladno s predvidenimi posegi. Voda iz meteorne kanalizacije se preko podvodnih izpustov izliva v morje.
 
 
  1. Elektroenergetsko omrežje:
 
 
Skladno s predvidenimi posegi se ob upoštevanju pogojev upravljavca dogradi in rekonstruira VN in NN omrežje. Glede na predvidene ureditve javnih zunanjih površin je predvidena dograditev javne razsvetljave.
 
 
  1. Telefonsko omrežje:
 
 
Za nove potrebne zmogljivosti je predvidena dograditev telefonskega omrežja s položitvijo novega kabla v obstoječo telefonsko kanalizacijo iz ATC Portorož. Do vseh predvidenih porabnikov je predvidena izgradnja novih priključkov.
 
 
  1. Komunalni odpadki:
 
 
Odstranjevanje, zbiranje, odlaganje in odlaganje komunalnih odpadkov se izvaja skladno z Odlokom o odstranjevanju in ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Piran.
 
22. člen
 
Ogrevanje:
 
 
Objekti v ureditvenem območju se ogrevajo na različne načine iz različnih virov. Zaradi ekoloških vidikov je priporočeno ogrevanje z lahkokurilnim oljem, plinom, električno energijo in z drugimi alternativnimi viri (toplotne črpalke, solarna energija).
 
X. VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
 
 
23. člen
 
Varstvo zraka:
 
 
Za varstvo zraka (pred prekomernimi emisijami) je potrebno izvesti tehnološke posodobitve, tako da ne bodo presežene dovoljene vrednosti.
 
 
Varstvo vode in tal:
 
 
Vse prometne površine morajo biti izvedene z oljenepropustno prevleko in odvodnjavane preko lovilcev maščob v meteorno kanalizacijo. Vsa skladišča goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v kanalizacijo ali podtalje, kar posebej velja za območje bencinskega servisa. Potrebno je obraniti in urediti vse obstoječe vodne vire in vodnjake ter jih zaščititi pred onesnaženjem. Pred izpusti meteorne kanalizacije so predvideni lovilci olj in maščob. Za lovilci mora biti izpust izveden tako, da je omogočena meritev pretoka in odvzem kanalske vode. Za vse lovilce olj je potrebno izdelati poslovnik in pravilnik obratovanja. V morje se lahko izlivajo le vode, ki po kvaliteti ustrezajo določilom Strokovnega navodila o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive-in o dopustnih temperaturah vode. Podvodne izpuste je potrebno strokovno obdelati in prikazati vpliv iztekajoče vode na kvaliteto morja s posebnim poudarkom na obalni pas. Odlaganje izkopanega materiala v morje ni dovoljeno. Pri zasipavanju delov priobalnega morja mora biti predhodno poskrbljeno za ekološko primerno zaščito pred onesnaževanjem morja.
 
 
Varstvo pred hrupom:
 
 
V stanovanjskem območju so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa. Pri projektiranju in gradnji objektov in razporeditvi prostorov morajo investitorji, projektanti in izvajalci upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za okolje. Ob izboljšanju cestnih elementov je potrebno uvesti smotrnejši prometni režim, ki bo zmanjšal hrup.
 
 
Varstvo pred požarom:
 
 
Zagotovljena mora biti zadostna količina vode za gašenje z ustrezno dimenzioniranim hidrantnim omrežjem. Do vseh objektov morajo biti speljane interventne poti minimalne širine 3,5 m. Objekti morajo biti projektirani in izvedeni z ustreznimi medsebojnimi odmiki ali drugimi tehničnimi ukrepi, s katerimi se preprečuje širjenje požara z objekta na objekt.
 
 
Za območje bencinskega servisa je pri projektiranju, gradnji in obratovanju potrebno upoštevati vse predpise, ki veljajo za tovrstne objekte.
 
XI. ETAPNOST IZVEDBE IN ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
 
 
24. člen
 
Faznost izgradnje bo potekala skladno z dinamiko pobud posameznih investitorjev. Skladno s tem se bodo sanirali, rekonstruirali in zgradili potrebni infrastrukturni objekti in naprave, kar se za vsak posamezni primer ugotavlja v predlokacijskem postopku. Izvedba ureditvenega načrta je predvidena po gradbenih celotah oziroma skupinah objektov, katerih gradnja je medsebojno povezana, pogojena z gradbeno-tehničnimi razlogi ali s funkcionalnimi razlogi delovanja dejavnosti v območju. Do začetka gradnje načrtovanih objektov in naprav se zemljišča lahko uporabljajo v sedanje namene pod pogojem, da to ne deluje moteče na sosednje obstoječe in predvidene programe ter urejenost območja. Drugi začasni nameni zemljišča so možni'pod pogojem, da so skladni s funkcijo in urejenostjo območja in ne ovirajo izvajanja načrtovanih posegov.
 
 
Za območje obstoječih parkirnih površin ob cesti za Bernardin se ohrani obstoječa raba do realizacije parkirišča na nasprotni strani ceste, lociranega v nivojih.
 
XII. DOVOLJENE TOLERANCE
 
 
25. člen
 
Pri individualni pozidavi so tlorisne širitve objektov omejene z velikostjo funkcionalnega zemljišča in razmerjem pozidanosti do 1/3 velikosti funkcionalnega zemljišča ob upoštevanju odmikov od sosednjih parcel in od javnih cest. Pri ostalih predvidenih objektih je dovoljeno odstopanje tlorisnih gabaritov do največ 10 % od dimenzij, določenih v grafičnem delu UN, ob upoštevanju odmikov od mej sosednjih parcel in od javnih cest. Pri višinskih kotah in vertikalnih gabaritih je zaradi prilagajanja terenskim danostim dovoljeno odstopanje največ 0,5 m za vse objekte.
 
 
Pri objektih, kjer so v grafičnem delu prikazane možnosti dozidave, se smiselno upoštevajo določila prvega odstavka tega člena.
 
 
Dovoljene so tolerance pri gradnji oziroma prenovi komunalne in cestne infrastrukture, v kolikor se pri izdelavi izvedbene dokumentacije ugotovi, da je z manjšimi spremembami mogoče doseči tehnično in ekonomsko ugodnejšo rešitev, če le-ta ne poslabša in ne vpliva na obstoječe oziroma predvideno stanje.
 
 
Maritimne ureditve in plažni objekti ter nasipavanje in preureditve dela obale se lahko oblikujejo tudi drugače, glede na geološke razmere, na lego komunalnih naprav in glede na tehnične rešitve ter pogoje in mnenja Uprave RS za pomorstvo, vendar se prostorska razmestitev in funkcijska opredelitev ne smeta spremeniti. Višinske kote obale in pomolov se lahko korigirajo v skladu s soglasjem Uprave RS za pomorstvo.
 
XIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU UREDITVENEGA NAČRTA
 
 
26. člen
 
Vsak investitor mora pred gradbenim posegom ali pred spremembo namembnosti pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Za vzdrževalna dela in za gradnjo pomožnih objektov po tem odloku je potrebno pridobiti potrdilo o priglasitvi del. Za posege v varovalnem pasu regionalne ceste in posege na cestnem omrežju mora investitor pridobiti soglasje Cestnega podjetja Koper. Za posege na naravnih in kulturnih spomenikih mora investitor pridobiti soglasje MZVNKD Piran. Za posege na maritimnih objektih mora investitor pridobiti soglasje Uprave RS za pomorstvo.
 
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
 
 
27. člen
 
Ureditveni načrt je na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim pri Uradu za urejanje prostora Občine Piran in pri Upravni enoti Piran.
 
28. člen
 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrsvo za okolje in prostor, Enota Koper - Urbanistična inšpekcija.
 
29. člen
 
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic.
 
 
Št. 352-73/97
Predsednica Občinskega sveta Občine Piran
Piran, 4. 12. 1997
dr. MILENA OBLAK-JUH