|
S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ne ureja območje obvoznice Tržiča
(lokacijski načrt za obvoznico Tržiča, Uradni list RS, št. 5/91) in
območje kulturnega centra v starem mestnem jedru (ureditveni načrt
kulturnega centra v starem mestnem jedru, Uradni vestnik Gorenjske, št.
5/88). |
|
|
Meja območja, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, meje
območij urejanja in površin ter meje ureditvenih enot so določene v
grafičnem prikazu. |
|
|
III. SKUPNI POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR |
|
|
6. člen |
|
|
Skupni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, ureditvene
enote ali površine, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače. |
|
|
1. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGEGA
POSEGA |
|
|
1.1 Namembnosti območij in površin |
|
|
a) Območja urejanja, namenjena poselitvi |
|
|
7. člen |
|
|
V območjih za centralne dejavnosti (C) so dopustne naslednje dejavnosti: |
|
|
– terciarne in kvartarne dejavnosti, |
|
|
– stanovanja, |
|
|
– proizvodne dejavnosti, ki ne motijo okolice in po površini ne
presegajo 120 m2. |
|
|
V območjih za stanovanja (S) so dopustne naslednje dejavnosti: |
|
|
– stanovanja, |
|
|
– spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, ki so:
trgovina, gostinstvo in storitvene dejavnosti, ki ne motijo okolice, |
|
|
– kvartarne dejavnosti. |
|
|
V ureditvenih enotah stanovanjski bloki in stolpiči (bs) so v
nadstropjih dopustna le stanovanja in kvartarne dejavnosti, ki se
opravljajo kot osebno delo. |
|
|
V območjih za proizvodnjo (P) so dopustne naslednje dejavnosti: |
|
|
– proizvodnja, |
|
|
– poslovni prostori, |
|
|
– trgovina za občasno oskrbo, |
|
|
– storitvene dejavnosti, |
|
|
– šport in rekreacija. |
|
|
V območjih za infrastrukturo (I) so dopustne dejavnosti za komunalno,
energetsko in prometno infrastrukturo ter sistemi zvez. |
|
|
V območjih za rekreacijo (R) so dopustne naslednje dejavnosti: |
|
|
– šport in rekreacija. |
|
|
V območjih za počitniške hiše (W) so dopustne počitniške hiše in
stanovanja. |
|
|
V ureditvenih enotah mestne zelene površine (p) so dopustne
hortikulturne ureditve, postavitve vrtnih lop ali paviljonov za kulturne
namene in postavitve protihrupnih ovir. |
|
|
b) Površine, ki niso namenjene poselitvi |
|
|
8. člen |
|
|
Na kmetijskih zemljiščih (K) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti: |
|
|
– kmetijstvo, |
|
|
– rekreacija in ribolov. |
|
|
Na gozdnih površinah (G) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti: |
|
|
– gozdarstvo, |
|
|
– rekreacija in ribolov. |
|
|
Na zazidanih stavbnih zemljiščih (z) so dopustne naslednje dejavnosti: |
|
|
– stanovanja in kmetije, |
|
|
– spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, ki so:
gostinstvo in turizem, storitvene dejavnosti, |
|
|
– kvartarne dejavnosti, |
|
|
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 500 m2. |
|
|
1.2 Pogoji glede vrste posegov v prostor |
|
|
9. člen |
|
|
Na celotnem območju, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi
pogoji, so: |
|
|
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije,
rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
|
|
– dopustne dopolnilne gradnje, |
|
|
– dopustne gradnje pomožnih objektov na stavbnih zemljiščih in gradnje
pomožnih objektov za potrebe kmetijstva izven stavbnih zemljišč, |
|
|
– dopustne spremembe namembnosti objektov ali delov objektov, spremembe
namembnosti garaž v ureditvenih enotah bs niso dopustne, |
|
|
– za prometno omrežje in naprave dopustni redno vzdrževanje in
obnavljanje, rekonstrukcije, novogradnje ter odstranitve, |
|
|
– za komunalno in energetsko omrežje in naprave ter za omrežje in
naprave za zveze dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, novogradnje
in odstranitve, |
|
|
– za vodnogospodarske objekte in naprave dopustni vzdrževanje,
rekonstrukcije, gradnje in odstranitve, |
|
|
– dopustne postavitve začasnih objektov za prireditve, v ureditveni
enoti strnjena obulična zazidava – trg (t) postavljanje kioskov in
prodajnih prikolic ni dopustno, |
|
|
– dopustne ureditve javnih površin, |
|
|
– dopustne ureditve obstoječih pokopališč, mrliških vežic in kapelic v
sklopu pokopališč ter postavitve spominskih plošč in drugih obeležij, |
|
|
– dopustni manjši peskokopi in gramoznice za potrebe domačinov, objektov
in naprav v območju Občine Tržič |
|
|
– dopustno pridobivanje rečnih agregatov: |
|
|
– kot čiščenje urejenih (reguliranih) vodotokov, |
|
|
– kot čiščenje strug hudournikov, kadar gre za varovanje pred hudourniki
in pred zasipavanjem kmetijskih površin, na podlagi strokovnih usmeritev
podjetja za urejanje hudournikov, |
|
|
– kot čiščenje rečnih strug na podlagi strokovnih usmeritev uprave za
varstvo narave. |
|
|
V varovalnih gozdovih (Gv) niso dopustni posegi, ki bi kakor koli
povečali labilnost terena. |
|
|
Ograjevanje zemljišč zunaj naselja ni dopustno, razen za potrebe
kmetijstva, ribolova in varstva voda. |
|
|
1.3 Varstvo okolja |
|
|
10. člen |
|
|
Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno
priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno
napravo za njeno čiščenje. |
|
|
Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so
obvezne dvoprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža
pooblaščena organizacija na ustrezna odlagališča. |
|
|
1.4 Rezervati in varstvena območja |
|
|
11. člen |
|
|
V območjih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja in
naprav, v območjih varstva naravne in kulturne dediščine, v območjih, ki
so trajno namenjena kmetijstvu (1. območje kmetijskih zemljišč), v
varstvenih območjih rezervoarjev in črpališč ter voda, ki so določeni v
grafičnih prikazih, je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi
predpisi ter s pogoji, opredeljenimi v 9., 43., 44. in 45. členu tega
odloka. |
|
|
1.5 Območja, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti |
|
|
12. člen |
|
|
Na območjih, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, so do
sprejetja le-teh dopustni naslednji posegi: |
|
|
– nujna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, |
|
|
– postavitve pomožnih in začasnih objektov in naprav ter ozelenitve, ki
jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pričetkom
izvajanja prostorskega izvedbenega načrta, če so v nasprotju s
predvidenimi posegi v prostorskem izvedbenem načrtu, |
|
|
– gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja in naprav. |
|
|
Ti posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega
načrtovanja in da so skladni s predvidenimi ureditvami. Skladnost s
predvidenimi ureditvami ugotavlja upravni organ na podlagi programske
zasnove ali osnutka prostorskega izvedbenega načrta. |
|
|
2. POGOJI ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR |
|
|
2.1 Urbanistično oblikovanje |
|
|
13. člen |
|
|
Regulacijska linija določa mejo med površinami v javni in v zasebni
rabi. Posegi preko regulacijske linije, ki niso namenjeni urejanju
prometa in mestnih odprtih prostorov, niso dopustni. |
|
|
Gradbena linija določa črto, na katero mora biti postavljen objekt z eno
stranico/fasado. Širitve objekta preko gradbene linije niso dopustne. |
|
|
V območjih varovanih pogledov, ki so označeni v grafičnih prikazih, niso
dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrile kvalitetne poglede na
objekte, dele naselja, naravne dominante ali dolge poglede na okolico. |
|
|
14. člen |
|
|
Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin
za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit mesta
oziroma zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne
podobe mesta oziroma zaselka in da ne zakrivajo pogledov na staro mestno
jedro. |
|
|
15. člen |
|
|
Pri nadomestni gradnji je dopustna ohranitev dela obstoječega objekta,
tako da se ohranjeni del in nov objekt povežeta v enotno oblikovano
stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. Ohranjanje
delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih, ni
dopustno. |
|
|
16. člen |
|
|
Novogradnje objektov na površinah, ki niso namenjene poselitvi, so
dopustne kot dopolnitve obstoječih gruč. Novi objekti ne smejo biti
postavljeni na vizualno izpostavljenih legah. |
|
|
Pomožni objekti pri stanovanjskih objektih morajo biti postavljeni na
funkcionalnem zemljišču. |
|
|
Začasnih objektov ni dopustno postavljati v območjih ali v neposredni
bližini objektov naravne dediščine. |
|
|
2.2 Arhitekturno oblikovanje |
|
|
17. člen |
|
|
Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom; nad sestavljenim
tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Strešine morajo biti v istem
naklonu. Cerkve, kapelice in znamenja imajo lahko drugačen naklon strehe
od predpisanega naklona v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah.
Sleme mora potekati v smeri daljše stranice. |
|
|
18. člen |
|
|
Dostope v objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti je treba urediti
za funkcionalno ovirane ljudi. |
|
|
19. člen |
|
|
Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitnosive, rjave ali rdeče
barve. Dopustne so le kritine z majhnimi strešniki. Pločevinasta kritina
je dopustna na cerkvah, kapelicah, znamenjih, vilah, proizvodnih halah
in na delavnicah. Pločevinasta kritina – razen bakrene – mora biti
barvana. Prosojna barvasta valovita kritina ni dopustna. |
|
|
20. člen |
|
|
Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave
veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje. |
|
|
Dozidave in nadzidave objektov se morajo skladati s celotno stavbno maso
objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali
osnovnega objekta. |
|
|
2.3 Oblikovanje drugih posegov |
|
|
21. člen |
|
|
Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo
naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona.
Visokodebelno vegetacijo ob vodotokih je potrebno v čim večji meri
ohranjati. |
|
|
22. člen |
|
|
Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih
prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti
ravnotežja na labilnih tleh ter preprečiti odtoka visokih voda in
hudournikov. Urejanje je treba izvajati pravočasno, da se površine
zarastejo do jesenskega deževja. |
|
|
Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba ohranjati: |
|
|
– pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves,
kjer razmere to dopuščajo, |
|
|
– gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti. |
|
|
23. člen |
|
|
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno
zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je potrebno zatraviti,
utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo
podlago. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso
zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje take elemente, ki
omogočajo kasnejšo zasaditev z grmovnicami. |
|
|
Betonske škarpe morajo biti obložene z avtohtonim kamnom ali
arhitekturno oblikovane. |
|
|
24. člen |
|
|
Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah niso dopustne
odstranitve varovanih dreves, ki so določena v grafičnem prikazu. V
naselju, kjer objekti krajevno značilne arhitekture tvorijo ožine in je
za te odseke v grafičnem prikazu določena gradbena črta, niso dopustne
odstranitve teh objektov. |
|
|
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih
del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po
končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material
ter urediti okolico. |
|
|
25. člen |
|
|
Ulična oprema in turistične oznake morajo biti locirani tako, da ne
ovirajo funkcionalno oviranih ljudi, da ne zastirajo značilnih pogledov
ter da ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. |
|
|
Napisi in reklame ne smejo segati čez sleme strehe. Na objektih naravne
in kulturne dediščine reklame niso dopustne. |
|
|
Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti
najmanj 2,2 m nad pločnikom. Podpore nadstrešnic, drogovi tabel in
prometnih znakov morajo stati ob robu pločnika. Stopnice ne smejo segati
na pločnik. |
|
|
2.4 Pogoji za oblikovanje v tipih ureditvenih enot |
|
|
26. člen |
|
|
V ureditveni enoti enodružinska zazidava (e) veljajo naslednja pravila
za oblikovanje: |
|
|
Stanovanjski objekti ter objekti za terciarne in kvartarne dejavnosti |
|
|
– višina: največ VP+1+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od
100 cm nad terenom. |
|
|
– streha: strešine v naklonu 38° do 45°. |
|
|
Prizidki z ravnimi strehami niso dopustni. |
|
|
Pomožni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali
osnovnega objekta. Prostostoječi pomožni objekti morajo imeti podolgovat
tloris in simetrično dvokapnico v naklonu 38° do 45°. Enokapnice in
ravne strehe niso dopustne. Pomožni objekti kot prizidki na fasadah, ki
so vidne z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha
osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega v istem
naklonu, kot ga ima osnovna streha, ali se priključi osnovnemu objektu
kot prečna streha. |
|
|
Vrtne ute morajo biti lesene, barva zaščitnih sredstev za les mora biti
enaka kot na sosednjih objektih, streha je lahko šotorasta. |
|
|
Največja dopustna višina ograj je 1,20 m. Odmik med dvema ograjama vrtov
oziroma parcel pri dovoznih cestah mora biti najmanj 5 m. |
|
|
Odjemno mesto za odpadke naj bo urejeno v sklopu ograje pri vhodu na
dvorišče, tako da je dostopno z obeh strani. |
|
|
Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne. |
|
|
Določbe za ureditveno enoto enodružinska zazidava (e) veljajo tudi za
gradnjo na zazidanih stavbnih zemljiščih izven naselij (z), razen za
cerkev sv. Jožefa. |
|
|
27. člen |
|
|
V ureditveni enoti stanovanjski bloki in stolpiči (bs) za oblikovanje
stanovanjskih blokov in stolpičev velja: |
|
|
– dozidave stolpičev morajo biti izvedene enotno za ves objekt, |
|
|
– dozidave vhodov so dopustne za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov,
vhodni prostor z nabiralniki, prostor za smeti ali kolesarnica ipd.); |
|
|
– nadzidava v primeru sanacije strehe mora biti izvedena za celoten
objekt ali za oblikovno zaključen del objekta (npr. lamela, stopnišče); |
|
|
– oblikovanje dozidanega vhoda oziroma nadzidane podstrehe se mora
skladati z oblikovanjem objekta kot celote, |
|
|
– zasteklitve balkonov morajo biti izvedene enotno za cel objekt. |
|
|
Garaže so dopustne le pod nivojem terena tako, da se ne zmanjšujejo
javne zelene površine; izjemoma je dopustna ureditev garaž tako, da te
segajo 1 m nad teren, pri čemer mora biti streha zasajena s travo ali
utrjena s pohodnim tlakom, kjer so dopustne ureditve igrišč. |
|
|
28. člen |
|
|
V ureditevni enoti delavnice in proizvodni objekti (d) za oblikovanje
delavnic in proizvodnih objektov velja: |
|
|
– višina nadomestnih ali dopolnilnih gradenj sme biti taka, da gradnje
niso vidno izpostavljene in da ne tvorijo nove višinske dominante v
prostoru, |
|
|
– poslovni objekti ali deli objektov naj bodo locirani v tistih objektih
ali delih objektov, ki ležijo ob ulici oziroma javnemu prostoru, če
razmere to dopuščajo. |
|
|
Ograje, ki so vidne z javnih površin, morajo biti arhitekturno
oblikovane, visoke so lahko največ 2 m. |
|
|
29. člen |
|
|
V ureditveni enoti posamični objekti s svojstvenim oblikovanjem (x)
morajo posegi na obstoječih objektih upoštevati oblikovne značilnosti in
kvalitete obstoječih objektov ter jih dopolnjevati. |
|
|
30. člen |
|
|
V ureditveni enoti strnjena obulična zazidava – trg (t) se mora
arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah
krajevno značilne arhitekture. |
|
|
Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja: |
|
|
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1 : 1,4, |
|
|
– višina: največ P+2+M, kolenčni zid pa visok največ 100 cm, |
|
|
– streha: strešine v naklonu 38° do 45°. |
|
|
Za oblikovanje objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti velja: |
|
|
– tloris: podlogovat, z razmerjem stranic vsaj 1 : 2, |
|
|
– streha: strešine v naklonu 38° do 45°, |
|
|
– dostop v objekte mora biti zagotovljen tudi funkcionalno oviranim
ljudem. |
|
|
Prizidki z ravnimi strehami niso dopustni. |
|
|
Pomožni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali
osnovnega objekta. |
|
|
Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti
delitev izvedena vodoravno. |
|
|
Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi
elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom
(tradicionalna oblika napušča). |
|
|
Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo
imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 10°). Razmerje frčad
mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na
strehi, ki je vidna z javnih površin, ne sme presegati ene tretjine
dolžine strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe. |
|
|
Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali
iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne. |
|
|
Površine trgov in glavnih cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki
ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin. |
|
|
31. člen |
|
|
V ureditveni enoti parki in mestno funkcionalno zelenje (p) so dopustne
le parkovne ureditve in ureditve poti. |
|
|
32. člen |
|
|
V ureditveni enoti mestni parkovni gozd (g) so dopustne le parkovne
ureditve s pretežno visokodebelno vegetacijo in ureditve poti. |
|
|
3. POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ |
|
|
33. člen |
|
|
Gradbena parcela se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego
sosednjih objektov, oblikovanost zemljišča in glede na posestne meje.
Gradbena parcela za prosto stoječ individualni stanovanjski objekt meri
največ 600 m2. Pri določanju gradbene parcele objektov terciarnih in
kvartarnih dejavnosti se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov
in potrebni manipulativni prostor. |
|
|
Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta
ter oblikovanost zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in
vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen
v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. Za
stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta
najmanj 2,5 m, širina dovoza do objekta pa najmanj 3 m. Za objekte
terciarnih in kvartarnih dejavnosti je širina funkcionalnega zemljišča
ob objektu najmanj 2,5 m, širina dovoza pa najmanj 3,5 m. Če je dejansko
zemljišče pri obstoječih objektih manjše od funkcionalnega zemljišča,
ugotovljenega na osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina
zemljišča (parcele). |
|
|
Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov
(gostilne, servisi, delavnice za popravila avtomobilov, banke, pošte)
ali pa so potrebne manjše deponije, je treba zagotoviti parkirne
prostore oziroma deponije na funkcionalnem zemljišču pri objektu ali na
skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj. |
|
|
4. POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE IN UREJANJE SISTEMOV ZVEZ |
|
|
34. člen |
|
|
Slepe ceste morajo imeti na koncu urejeno obračališče z minimalnim
zunanjim radijem 8 m ali T obračališčem. |
|
|
Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in
površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri
tem dostopnost ne poslabša. |
|
|
35. člen |
|
|
Parkirišča pri objektih terciarnih in kvartarnih dejavnosti morajo biti
locirana ob objektu ali za njim, kadar to dopuščajo prostorske možnosti. |
|
|
36. člen |
|
|
Ob medkrajevnih kablih za zveze je v trimetrskem pasu dopustna le
gradnja komunalnih naprav. |
|
|
Na objektih kulturne dediščine postavitve televizijskih anten niso
dopustne. |
|
|
5. POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO OPREMLJANJE |
|
|
37. člen |
|
|
Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki
zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite. |
|
|
Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopani v teren. Zemljišča tras
podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi napeljave
sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma
zasadi z avtohtonimi grmovnicami. |
|
|
Nadzemne komunalne in energetske objekte je treba postavljati
nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja. Objekti morajo
biti arhitekturno oblikovani. Ravne strehe niso dopustne, naklon strehe
mora biti 38° do 45° in prilagojen sosednjim objektom. |
|
|
38. člen |
|
|
Vsi objekti se morajo priključiti na obstoječe oziroma kasneje na
novozgrajeno komunalno omrežje. |
|
|
Meteorne vode z utrjenih površin v naseljih se morajo odvajati
površinsko ali v ponikovalnice. |
|
|
39. člen |
|
|
Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smeri varovanih pogledov. |
|
|
40. člen |
|
|
Pri urejanju malih hidroelektrarn mora biti v strugi vodotoka
zagotovljen prehod rib (ribja steza) v skladu s pogoji Zavoda za
ribištvo in ribiške družine. Na odseku od odvzema vode do ponovnega
izpusta v strugo vodotoka mora investitor male hidroelektrarne
zagotoviti takšen pretok vode, ki ustreza ekološkemu minimumu, kot ga na
podlagi terenske raziskave določi usposobljena institucija. Odvzem vode
ne sme ovirati pretoka stoletne vode. |
|
|
Streha strojnice mora biti simetrična dvokapnica z naklonom 38° do 45°.
Lokacija strojnice mora biti nad koto visoke vode in izven poplavnega
območja. Strojnica ne sme ovirati dostopa do struge zaradi vzdrževalnih
ali intervencijskih del. |
|
|
Peskolovi in cevovodi morajo biti vkopani, zemljišče pa sanirano in
krajinsko nemoteče zavarovano proti eroziji. Odvečni odkopani material
ni dopustno odlagati v strugo ali ga nezavarovanega odlagati na strmih
pobočjih in brežinah, deponijo odkopanega materiala je potrebno
ozeleniti. Na zajetjih, ob trasi cevovoda in na izpustu niso dopustne
vidne betonske površine. |
|
|
V lokacijskem postopku je potrebno uskladiti zahteve vseh uporabnikov
vode na vplivnem območju. |
|
|
41. člen |
|
|
Sončnih zbiralnikov ni dopustno postavljati nad slemenom in na objekte
kulturne dediščine. |
|
|
42. člen |
|
|
Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki morajo biti urejena na
vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako
da je omogočeno enostavno čiščenje. Odjemna mesta za kosovni odpad in
steklovino naj bodo postavljena v bližini trgovin ali parkirišč. |
|
|
6. POGOJI ZA VARSTVO VODA |
|
|
43. člen |
|
|
Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in jih
vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za požarno varnost. |
|
|
44. člen |
|
|
Za potrebe ohranjanja in vzdrževanja vodotokov je treba zagotoviti
10-metrski odmik objektov od roba brežine, razen za mline, žage in male
hidroelektrarne. Za vse posege v tem pasu je potrebno pridobiti soglasje
Uprave za varstvo narave RS. |
|
|
7. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
45. člen |
|
|
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali
kulturno dediščino, niso dovoljeni. |
|
|
Za vse posege na objektih in v območjih naravne in kulturne dediščine je
potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojne organizacije za varstvo
naravne in kulturne dediščine. |
|
|
IV. POSEBNE DOLOČBE ZA POSEGE V PROSTOR |
|
|
46. člen |
|
|
Na delu parcele št. 576 k. o. Tržič, označenem v grafičnem prikazu, so
dopustne ureditve okolice cerkve Sv. Jožefa za sakralne in kulturne
namene. |
|
|
Tržič – Ravne (29S4/2), Tržič (29S4/3), Tržič – Golob (29S4/4), Tržič –
Polana (29S9) in Tržič – Za krtom (29S10) |
|
|
47. člen |
|
|
Nadomestne gradnje in rekonstrukcije obstoječih garaž, ki ležijo ob
vodotokih, niso dopustne. |
|
|
Tržič – šola (29C1) |
|
|
48. člen |
|
|
V ureditveni enoti mestno funkcionalno zelenje (p) so dopustne le
parkovne ureditve, ter gradnje in ureditve za potrebe športa in
rekreacije. |
|
|
Tržič – Cankarjeva (29C3) |
|
|
49. člen |
|
|
V območju urejanja postavljanje kioskov in prodajnih prikolic ni
dopustno. |
|
|
V ureditveni enoti x (avtobusna postaja) dozidave obstoječih objektov v
smeri jugozahod in jugovzhod niso dopustne. Nadzidave so dopustne samo
za ureditev mansarde, pri čemer naj kolenčni zid ne presega 80 cm.
Nadzidava stolpnice ni dopustna. |
|
|
V ureditveni enoti i je dopustna ureditev večetažnega parkirišča,
katerega zgornja vozna površina ne sega več kot 1 m nad obstoječo cesto. |
|
|
V ureditveni enoti mestni parkovni gozd (g) postavitev pomožnih objektov
in nasipavanje ni dopustno. |
|
|
Tržič – Na Spodnji poli (29P1) |
|
|
50. člen |
|
|
Dopustna je proizvodnja, ki ne moti okolice. Poleg posegov, določenih v
7. členu tega odloka, je dopustna tudi sprememba namembnosti v
stanovanja. |
|
|
V. KONČNE DOLOČBE |
|
|
51. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji so občanom, organizacijam in skupnostim
stalno na vpogled na Uradu za prostor in okolje občine Tržič, na Oddelku
za okolje in prostor Upravne enote Tržič in v Krajevni skupnosti
Tržič-mesto. |
|
|
52. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske
službe. |
|
|
53. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
Št. 352-05/95-05
Tržič, dne 18. decembra 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Tržič
Peter Smuk, dipl. inž. l. r. |
|