Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2018) ter Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/2017 – uradno prečiščeno besedilo, 4/2018)  je Občinski svet Občine Šenčur na svoji 29. redni seji, dne 26. 9. 2018 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA

»JUGOZAHODNI DEL OBMOČJA ŠE-28 SSE V OBČINI ŠENČUR«

I. Splošne določbe

1. člen

(predmet odloka)

(1) S tem odlokom se  sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju OPPN) za JUGOZAHODNI DEL OBMOČJA ŠE-28 SSe v Občini Šenčur.

(2) Ta odlok določa:

·   območje OPPN,

·   vplive in povezave s sosednjimi območji,

·   arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,

·   pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

·   rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,

·   rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,

·   rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

·   etapnost izvedbe prostorske ureditve,

·   dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,

·   vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,

·   načrt parcelacije.

(3) OPPN je izdelala arhitekturna družba GEOPLAN d.o.o., Kamnik pod številko projekta OPPN – 16/2017 v letu 2018.

2. člen

(sestavni deli OPPN)

(1) OPPN vsebuje tekstualni del (besedilo odloka), grafični del in priloge.

(2) Tekstualni del OPPN vsebuje: Odlok o OPPN.

(3) Grafični del OPPN obsega:

List 1:   Prikaz lege območja OPPN v prostoru,    merilo 1:1000

List 2:   Vplivi in povezave s sosednjimi enotami

urejanja prostora,         merilo 1:1000

List 3:   Območje občinskega podrobnega prostorskega

načrta z obstoječim parcelnim stanjem,

gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno

javno dobro,     merilo 1:500

List 4:   Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor, merilo 1:500

List 5:   Ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih

virov in ohranjanja, narave, obrambo ter varstvo

pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z

varstvom pred požarom.            merilo 1:500

(4) Priloge OPPN so:

·   sklep o pričetku OPPN,

·   prikaz stanja prostora,

·   strokovne podlage,

·   smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

·   odločba, da Celovita presoja vplivov na okolje  (v nadaljevanju CPVO) ni potrebna,

·   obrazložitev in utemeljitev OPPN,

·   povzetek za javnost.

3. člen

(izrazi)

(1) Gradbena parcela po tem odloku je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerih že stoji oziroma je predvidena postavitev novih objektov in pripadajočih površin in infrastrukture, ki bodo služile enemu ali več objektom.

II.    Območje oppn

4. člen

(obseg območja OPPN)

(1) Območje urejanja z OPPN zajema jugozahodni del enote urejanja ŠE-28  - SSe in na južni in severni strani meji na Mlakarjevo cesto v Šenčurju.

(2) Območje urejanja obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 1005/8, 1005/9, 1005/4, 1005/5, 1005/6 in 1005/7, vse k.o. Šenčur v skupni velikosti 4526 m2.

(3) Meja območja OPPN je prikazana v  grafičnem delu OPPN.

III.  Opis prostorskih ureditev

5. člen

(funkcija in oblikovanje območja OPPN)

(1) Območje OPPN je v nadrejenem prostorskem aktu sedaj opredeljeno kot območje namenjeno individualni stanovanjski dejavnosti.

(2) Območje  je s sprejemom OPPN namenjeno  poleg že obstoječe možnosti umeščanja stanovanjske dejavnosti,  vzpostavitvi dodatne turistično - gostinske dejavnosti, vključno z ureditvijo pripadajočih površin za tovrstno rabo, krajinsko ureditvijo in ureditvijo gospodarske infrastrukture.

(3) Zasnova oblikovanja območja pri umestitvi stanovanjskih objektov sledi  oblikovanju sosednjih območij z enako dejavnostjo.

(4) Zasnova oblikovanja območja pri umestitvi objektov ostalih dejavnosti, določenih v OPPN, uvaja  nove oblikovne kvalitete, pri čemer pa morajo vsi objekti  iste dejavnosti  v območju OPPN izhajati iz  enotno zastavljenih oblikovnih izhodišč.

6. člen

(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)

(1) Območje OPPN na severni in južni strani meji na javno občinsko cesto, na vzhodni strani meji na območje individualne stanovanjske gradnje, na zahodni strani pa na območje rekreacijskih in športnih in poslovnih površin ter  na zelene površine gozda.

(2) Načrtovani posegi v območju OPPN nimajo pričakovanih vplivov na preostala poselitvena območja v neposredni bližini. Območje bo priključeno na južni strani na javno cesto, z ostalimi okoliškimi območji bo povezano s krajinsko ureditvijo in gospodarsko infrastrukturo.

7. člen

(posegi izven območja OPPN)

(1) Posegi izven območja OPPN so dopustni za potrebe gradnje gospodarske in prometne infrastrukture, za potrebe priključevanja cone in za vzpostavitev povezav s sosednjimi ureditvenimi območji naselja. Posegi so dopustni s soglasjem upravljavca posamezne infrastrukture in so prikazani v grafičnem delu OPPN.

8. člen

(dopustne dejavnosti)

(1)   Na območju OPPN so dopustne naslednje osnovne dejavnosti:

Stanovanjske površine, gostinstvo in turizem, mirna poslovna dejavnost.

(2)   Pogojno so dopustne tudi druge dejavnosti, vendar ne smejo imeti večjega vpliva na okolje in na gospodarsko javno infrastrukturo, kot dejavnosti, ki so v prostoru že dopustne. Pogojno dopustne dejavnosti so dopustne, če dopolnjujejo osnovne dejavnosti.

9. člen

(vrste dopustnih gradenj in objektov)

(1)   V območju OPPN so dopustne:

·   gradnje novih objektov,

·   nadzidave in dozidave objektov,

·   spremembe namembnosti objektov in njihovih delov v okviru dopustnih dejavnosti,

·   rekonstrukcije objektov,

·   odstranitve objektov,

·   gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov na gradbenih parcelah osnovne stavbe, ki služijo dejavnostim na teh parcelah, teh dejavnosti ne ovirajo oz. so skladne s tem OPPN.

(2)   V skladu s predpisi o enotnih klasifikacijah vrst objektov in predpisi o vrstah objektov  je v območju OPPN dopustna gradnja zahtevnih in manj zahtevnih objektov, kot so:

·   individualne stanovanjske stavbe,

·   gostinske stavbe,

·   poslovno turistične stavbe,

·   objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,

·   objekti prometne infrastrukture,

·   lokalni cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

·   oporni zidovi, škarpe, ograje.

(3)   V skladu s predpisi, ki urejajo vrste objektov in njihovo klasifikacijo je v območju OPPN dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.

(4)   Gradnje malih čistilnih naprav, greznic, objektov za rejo živali, pomožnih kmetijskih gozdarskih objektov in objektov za kmetijske proizvode niso dopustne.

IV.   Rešitve načrtovanih objektov in površin in usmeritve za projektiranje in gradnjo

10. člen

(merila, pogoji in usmeritve za umeščanje, načrtovanje in oblikovanje objektov)

(1)   Objekti se v EUP umeščajo znotraj gradbenih meja. Gradbena meja je črta, ki jo novozgrajene oz. načrtovane stavbe brez soglasja soseda mejaša ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo. Meja gradbene parcele je določena za manj zahtevne objekte 4 m od urejenih parcelnih meja, za enostavne in nezahtevne objekte pa 1,5 m od urejenih parcelnih meja. Manjši odmik od gradbene meje je mogoč ob soglasju soseda mejaša.

(2)   Stavbe morajo biti praviloma orientirane tako, da so stranice osnovnih kubusov vzporedne  z gradbenimi mejami, razen, če namenoma drugačna umestitev stavb v območju znotraj gradbenih meja prinaša nove oblikovne kvalitete v območju OPPN.

(3)   Objekti naj bodo oblikovani po enotnih oblikovalskih izhodiščih, tako glede izbora materialov, fasad, okenskih in vratnih odprtin, z upoštevanjem tehnoloških značilnosti posamezne dejavnosti in načina gradnje ter optimalne umeščenosti glede na nebesno orientacijo.

(4)   Prezračevalne in druge tehnološke naprave na fasadah in strehah objektov morajo biti oblikovno zastrte.

(5)   Izbor vrste kritine in barve streh mora biti praviloma enotna, dopustne so kombinacije  poševnih streh z ravnimi in zazelenjenimi strehami.

(6)   Na strehah objektov je dovoljena postavitev zbiralnikov sončne energije.

(7)   Podkletitev objektov je dopustna na način, da so preprečeni morebitni škodljivi vplivi visokih voda in talne vode. Kletne etaže lahko presegajo regulacijsko črto in lahko segajo od roba območja OPPN.

(8)   Ograje so lahko postavljene na parcelno mejo, če oba lastnika s tem soglašata, v nasprotnem primeru pa mora biti ograja od parcelne meje sosednjega zemljišča umaknjena najmanj 0,5 m oz. v primeru postavitve od javnem zemljišču skladno s 15.členom tega odloka.

(9)   Ostali enostavni in nezahtevni objekti, morajo biti:

·   od sosednje parcelne meje odmaknjeni najmanj 0,5 m, s soglasjem soseda pa lahko segajo do parcelne meje.

·   od meje parcele gospodarske javne infrastrukture odmaknjeni najmanj 1,5 m.

(10)  Gradbene meje ne veljajo za gradnjo gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo.

(11)  Z oblikovanjem fasad stavb ob javnih površinah naj se zagotavlja kakovostni izgled območja. Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in poenoteno.

(12)  Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele. Največji dopustni faktor zazidanosti je 0,6.  Največja višina stavb je 12 m, največja višina enostavnih in nezahtevnih objektov je 6 m.

(13)  Delež zelenih površin (DZP) v območju OPPN je delež gradbene parcele, namenjene zelenim in drugim ureditvam, ki ne služijo prometnim površinam oziroma komunalnim in funkcionalnim površinam stavb. Najmanjši delež zelenih površin je 0,2.

(14)  Enostavni in nezahtevni objekti naj z velikostjo, umestitvijo v prostor, konstrukcijo, materiali ter drugimi oblikovnimi značilnostmi dopolnjujejo ostalo pozidavo in tvorijo kvaliteten videz območja OPPN.

11. člen

(usmeritve in pogoji za parkiranje, interventne in manipulativne površine)

(1)   Potrebne manipulativne in parkirne površine morajo biti zagotovljene znotraj gradbenih parcel objektov. Potrebne interventne površine se lahko zagotovijo na javnih površinah, ki mejijo na območje OPPN.

(2)   Parkiranje na javnih cestah ni dopustno.

(3)   Zagotovljeno  mora biti čelno vključevanje vozil na javno cesto.

(4)   Za izračun potrebnih parkirnih mest se upoštevajo normativi po   občinskem odloku o prostorskem načrtu občine Šenčur.

(5)   Ne glede na prvi odstavek tega člena, se manjkajoče potrebne parkirne površine na območju OPPN lahko zagotovijo tudi na drugih zasebnih površinah izven območja, če od objekta niso oddaljena več kot 250 m in je omogočena njihova trajna uporaba.

12. člen

(merila, pogoji in usmeritve za ureditev ostalih površin in krajinske ureditve)

(1)   Za urejanje ostalih površin veljajo naslednji pogoji:

·   višina urejenega terena ob načrtovanem objektu mora biti praviloma prilagojena najbližjim sosednjim zemljiščem,

·   morebitne manjše nivojske razlike se uredijo s primernimi višinskimi premostitvami (klančinami, zidci, škarpami ipd.), ki pa ne predstavljajo grajene ovire v sistemu peš in kolesarskega dostopa,

·   ureditev okolice objektov v območju OPPN naj bodo oblikovno skladna,

·   zasaditev okolice objektov naj temelji na rabi avtohtone vegetacije,

·   parkirišča naj bodo, če je le mogoče zasenčena z drevjem.

V.    Zasnova projektnih rešitev in pogojev gledev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

13. člen

(splošni pogoji)

(1)   Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture:

·   obveznost priključevanja velja za infrastrukturo (vodovodno, kanalizacijsko ter elektroenergetsko omrežje),

·   upoštevanje predpisanih odmikov od obstoječih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav,

·   usklajena gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih naprav ter objektov,

·   dopustna prestavitev, obnova, dograjevanje, povečevanje zmogljivosti  ali odstranitev obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture skladno s prostorskimi in okoljskimi možnostmi in skladno s pogoji posameznih upravljavcev komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov,

·   priključevanje na infrastrukturno omrežje se izvaja skladno z gradbeno zakonodajo.

14. člen

(zasnova projektnih rešitev gospodarske infrastrukture)

(1)   Potek obstoječega omrežja gospodarske infrastrukture je prikazan na  grafičnem listu št. 3.

15. člen

(prometna infrastruktura)

(1)   Območje OPPN je dostopno iz Mlakarjeve ulice - zbirna krajevna cesta LZ 390391, ki se navezuje na glavno cesto G2-1136 Kranj-Brnik preko obstoječega priključka.

(2)   Skrajna točka manj zahtevnih in zahtevnih objektov, projicirana na tla, mora biti od zemljišča javne ceste, parc.št. 1885/1, k.o. Šenčur odmaknjena najmanj 4,00 m, skrajna točka nezahtevnih in enostavnih objektov, projicirana na tla, mora biti od zemljišča javne ceste, parc.št. 1885/1, k.o. Šenčur odmaknjena najmanj 1,50 m.

(3)   Priključek na zbirno krajevno cesto LZ 390391 mora biti urejen tako, da ne ovira prometa. Širina cestnega priključka mora biti zadostna za izvajanje predvidenih dejavnosti. Pri projektiranju priključka je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo s področja načrtovanja cest.

(4)   V primeru izvedbe infrastrukture priključkov preko javnih zemljišč oz. zemljišč v lasti Občine Šenčur, je potrebno pridobiti soglasje za poseg oziroma prekop javnega zemljišča.

(5)   Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto.

(6)   Parkirišča morajo biti protiprašno utrjena ter odvodnjavana skladno z zakonodajo, ki ureja odvajanje odpadnih voda ter  in odmaknjena od parcel javne ceste  najmanj 1,5 m.

(7)   V primeru postavitve ograje ob meji z zemljiščem parc.št. 1885/1, k.o. Šenčur mora biti le-ta odmaknjena najmanj 1,00 m od parcelne meje.

(8)   V primeru, da je predvidena ograja na območju uvoza, je potrebno med javno površino in uvozom oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, zagotoviti najmanj toliko prostora, kolikor znaša dolžina vozila skupaj s priključkom, na katerem se vozilo lahko ustavi, dokler ni onemogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoza in nje.

16. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1)   Novi porabniki na obravnavanem območju se bodo napajali iz obstoječe TP 230 Šenčur Mlakarjeva ali TP 548 Skladišče krompirja Šenčur, preko obstoječega nizko-napetostnega (NN) omrežja. Za priključevanje novih odjemalcev z električno energijo, bo potrebno zgraditi nove NN priključke iz obstoječega NN omrežja do priključno merilnih omaric lociranih na parcelnih mejah. Priključno merilne omarice morajo biti dostopne z javnih površin. Njihove lokacije bodo določene v projektu elektrifikacije območja. NN omrežje mora biti zgrajeno v elektro-kabelski kanalizaciji oziroma v kabelski izvedbi. Točen način priključitve bo podan v soglasju za priključitev ko bodo znane potrebe po električni moči ter končno stanje ureditve območja.

17. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

(1)   V varovalnem pasu območja OPPN potekajo obstoječi zemeljski TK vodi in TK kabelska kanalizacija. Pred pričetkom gradnje je potrebno obvezno zakoličiti obstoječe TK naprave.

(2)   Na območju OPPN je dopustna gradnja telekomunikacijskega omrežja, pri čemer je potrebno predhodno pridobiti projektne pogoje in ustrezna soglasja.

18. člen

(vodovod)

(1)   Za priključitev novih objektov je predvidena priključitev na vodovod, ki poteka po  Mlakarjevi cesti. Samostojni vodovodni priključek za potrebe izgradnje manj zahtevnih objektov v enotah urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) se predvidi po interni dostopni poti, pri čemer enostavni in nezahtevni objekti ne smejo imeti samostojnega vodovodnega priključka.

(2)   Za manjzahtevni ali zahtevni objekt se predvidi samostojen vodovodni priključek, ki se ga izvede sočasno s komunalno ureditvijo območja.

(3)   Posamezna stanovanjska enota in/ali gostinski objekt mora imeti samostojno merilno napravo, ki se vgradi ob dostopni poti v zunanjih vodomernih jaških na funkcionalnem zemljišču posameznega objekta v nevoznih površinah.

(4)   Obveznost samostojnega vodovodnega priključka ne velja za enostavne in nezahtevne objekte, ki pripadajo obstoječim manjzahtevnim ali zahtevnim objektom, ki so že priključeni na vodovodno omrežje, če je kapaciteta priključka zadostna.

(5)   Omrežje sekundarnega vodovoda mora biti izvedeno skladno s tehničnimi zahtevami pooblaščenega upravljalca vodovoda.

19. člen

(hidrantno omrežje)

(1)   Voda za požarno varnost območja OPPN je zagotovljena iz  hidrantnega omrežja, ki se napaja iz sistema javnega vodovoda v količini 10 l/s, zgrajenega na Mlakarjevi cesti.

20. člen

(odvajanje odpadnih in padavinskih vod)

(1)   Fekalna kanalizacija:

·   vsi objekti na predmetnem območju, v katerih bo nastajala komunalna odpadna voda, so priključeni na omrežje javne fekalne kanalizacije,

·   odpadne komunalne vode se odvodnjavajo skladno s predpisi in pogoji izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod,

·   odpadno vodo iz gostinskih objektov, v katerih poteka priprava hrane je potrebno pred odtokom v javno kanalizacijo očistiti skladno z veljavnimi predpisi in pogoji izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod.

(2)   Meteorna kanalizacija:

·   padavinske vode, ki nastanejo zaradi posegov v prostor na območju OPPN je potrebno v celoti ponikati izključno na zemljišču investitorja;

·   padavinsko vodo z utrjenih površin, onesnaženo s usedljivimi snovmi, je potrebno ponikati skladno s predpisi, ki urejajo ukrepe za ravnanje padavinske odpadne vode.

21. člen

(javna razsvetljava)

(1)   Izvedba javne razsvetljave v območju OPPN ni posebej predvidena.

22. člen

(ravnanje z odpadki)

(1)   Skupno zbirno mesto za odpadke se izvede kot urejen prostor v ali ob objektih, v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji pooblaščenega izvajalca odvoza in ravnanja z odpadki.

(2)   Oblika in zmogljivost zabojnikov za zbiranje odpadkov bo določena s strani pooblaščenega izvajalca ravnanja z odpadki pred pridobitvijo soglasja za priključitev.

23. člen

(ogrevanje)

(1)   Dopustna je uporaba vseh okoljsko sprejemljivih virov energije (plin, toplotne črpalke, sončna energija, energija zemlje ipd.)

VI.   Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin

24. člen

(varstvo narave)

(1)   Na območju OPPN ni naravnih vrednot,  območja Natura 2000, zavarovanih območij, ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(2)   Osvetljevanje zunanjih površin je pri posegih zmanjšana na najnižjo raven oziroma je opuščeno,  če ni nujno potrebno.

(3)   Med gradnjo se izvajajo ukrepi preprečevanja širjenja invazivnih tujerodnih vrst, predvsem tako, da se na območje dovaža le zemeljski material, ki ne vsebuje ostankov invazivnih tujerodnih vrst, delovne stroje se pred začetkom del očisti, po končanih delih pa naj investitor najmanj 3 leta spremlja morebiten pojav invazivnih tujerodnih vrst in jih nemudoma odstrani (cvetoče vrste pred cvetenjem), ostanke pa sežge.

25. člen

(varstvo kulturne dediščine)

(1)   Območje OPPN se nahaja v vplivnem območju enote kulturne dediščine Šenčur – Vas, EŠD 14469, naselbinska dediščina.

(2)   Poselitev, predvidena z OPPN se zvezno priključuje obstoječi poselitvi, kar zadošča usmeritvam za vplivno območje navedene enote kulturne dediščine.

(3)   Na območju OPPN še niso bile opravljene predhodne arheološke raziskave, zato je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del, pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine pisno obvestiti o dinamiki gradbenih del ter mu omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

(4)   Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

26. člen

(varstvo zraka)

(1)   V času gradnje so izvajalci dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka. S sprotnim vlaženjem sipkih materialov je potrebno preprečevati prašenje gradbišč in okolice, potrebno je upoštevati predpise o emisijah gradbene mehanizacije in transportnih sredstev in preprečevati raznos materiala z gradbišč.

(2)   Med uporabo objektov morajo biti kurilni sistemi in sistemi za odvajanje dima skladni z veljavno zakonodajo, snovi, ki se izpuščajo v ozračje pa ne smejo presegati predpisanih mejnih količin.

27. člen

(varstvo voda in varstvo tal)

(1)   Območje OPPN ne vsebuje poplavnih, vodnih ali priobalnih zemljišč, niti ne posega na območje varstvenih pasov virov pitne vode oziroma na vodovarstvena območja.

(2)   Posegi na stavbnih zemljiščih ne smejo poslabšati vodnega režima in stanja podzemnih voda.

(3)   Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora  biti izvedeno skladno z veljavnimi  predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih voda.

(4)   Pri vseh posegih znotraj in izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo komunalne in energetske infrastrukture, je potrebno zagotoviti, da se stanje tal po dokončanju del povrne v izhodiščno stanje.

28. člen

(varstvo pred hrupom)

(1)   V območju OPPN je dovoljena mejna raven hrupa, predpisana za III. stopnjo varovanja pred hrupom, glede na veljavno zakonodajo in predpise.

(2)   Upoštevati je potrebno predpise s področja varstva pred hrupom, ki določajo mejne vrednosti obremenitev s hrupom glede na rabo prostora in obremenitve s hrupom na predvidenih, za hrup občutljivih objektih, načrtovanih s tem OPPN.

29. člen

(varstvo pred elektroenergetskim sevanjem)

(1)   Posegi v OPPN, kjer bodo zgrajene stavbe, v katerih se stalno ali začasno zadržujejo ljudje, so načrtovani izven območja elektroenergetskega sevanja.

30. člen

(zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja)

(1)   Osvetljevanje območja OPPN (dovozne poti, parkirišča, objekti) se zmanjša na najnižjo možno raven, oziroma se jih ne osvetljuje, če to ni nujno potrebno.

VII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

31. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom)

(1)   Območje OPPN ni poplavno ogroženo in se ne nahaja na plazljivih ali erozijskih območjih.

(2)   Pri načrtovanju nove pozidave in z njo povezanih ureditev je treba upoštevati projektni pospešek tal (0,225g) ter temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje.

(3)   Pri projektiranju objektov je potrebno predvideti vse pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom v skladu z zakonodajo s področja varstva pred požarom. Zagotavljati je treba zadostne odmike med objekti, vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, ustrezne površine za dovoz in intervencijska vozila.

(4)   Voda za gašenje požarov se zagotovi iz obstoječega vodovodnega hidrantnega omrežja.

(5)   Obravnavano območje OPPN posega v območje kontroliranega dela zračnega prostora Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. Omejitvene ravnine letališča se nad območjem urejanja nahajajo na nadmorski višini 408 m n.v..

Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno zagotoviti, da najvišji deli konstrukcij (vključno z zaščitnimi ograjami, antenami, obcestnimi svetilkami, gradbenimi žerjavi, ipd) ne prebadajo omenjenih ravnin. Novi predmeti ali podaljški obstoječih predmetov ne smejo segati nad vzletno omejitveno ravnino (408 metrov nadmorske višine), razen če so zakriti z drugimi enako visokimi ali višjimi nepremičnimi predmeti.

(6)   V primeru, da bodo novi objekti presegali 414 metrov nadmorske višine, je potrebno Agenciji za civilno letalstvo, v postopku pridobitve soglasja za postavitev ovir, posredovati digitalne podatke ovir skladno z 8.členom Uredbe o izvajanju Uredbe Komisije (EU) o zahtevah glede kakovosti letalskih podatkov in letalskih informacij za enotno evropsko nebo (Uradni list RS, št. 60/17) ter skladno z navodilom za zagotavljanje dodatnih podatkov o ovirah za potrebe civilnega letalstva, ki je objavljeno na spletni strani Agencije za civilno letalstvo.

(7)   Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

VIII.    Načrt parcelacije

32. člen

(načrt parcelacije)

(1)   Parcelacija se lahko izvede glede na novo urbanistično zasnovo v EUP.

IX.   Etapnost izvedbe in drugi pogoji za izvajanje prostorske ureditve

33. člen

(etapnost izvedbe)

(1)   Gradnja objektov na območju OPPN lahko poteka sočasno z gradnjo prometne, komunalne in energetske infrastrukture.

(2)   Dopustna je fazna gradnja območja OPPN. Objekti so lahko zgrajeni v več neodvisnih etapah, ki si lahko sledijo v poljubnem časovnem zaporedju, pri čemer mora biti pred gradnjo objektov ali sočasno z njo izvedena dovozna pot s pripadajočo komunalno in energetsko infrastrukturo, ki je potrebna za delovanje tega objekta.

X.    Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

34. člen

(dopustna odstopanja)

(1)   Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju objektov in ureditev, poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbeno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika. S takšnimi odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere na območju OPPN. S takšnimi odstopanji morajo soglašati nosilci urejanja prostora, na katere se odstopanja nanašajo.

(2)   Dopustne tolerance v tem OPPN so pri stavbah skladne z veljavno gradbeno zakonodajo.

(3)   Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in lokacij objektov gospodarske infrastrukture zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. Dopustne so tudi delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev gospodarske infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo končne ureditve posameznega omrežja gospodarske infrastrukture.

XI.   Prehodne in končne določbe

35. člen

(prenehanje veljavnosti prostorskih izvedbenih aktov)

(1)   Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/2017 – uradno prečiščeno besedilo, 4/2018) v delu, ki je urejen s tem odlokom.

36. člen

(hramba in vpogled)

(1)   OPPN je skupaj s prilogami na vpogled na Občini Šenčur in na Upravni enoti Kranj.

37. člen

(nadzorstvo)

(1)   Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

38. člen

(veljavnost)

(1)   Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin ter na spletni strani Občine Šenčur in začne veljati petnajsti dan po objavi.

Številka: 350-17/2017-18

Datum: 26.9.2018