|
Na podlagi 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/2007 in 108/09) ter 16. člena
Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah
(MUV, št. 02/2007 in 29/2007), Občinski svet Občine Sveta Trojica v
Slovenskih goricah na 29. redni seji, dne 28. januarja 2010, sprejme |
|
O D L O K |
|
o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu za južni del |
|
naselja Sveta
Trojica v Slovenskih goricah |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
|
S tem odlokom se
sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za južni del naselja Sveta
Trojica v Slovenskih goricah,«, v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod št. naloge 7036. |
|
2. člen |
|
(vsebina odloka) |
|
Odlok o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu za južni del naselja Sveta Trojica v
Slovenskih goricah, v nadaljevanju odlok, določa ureditveno območje OPPN,
umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in
pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepi za celostno
ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in
naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske
ureditve in dopustna odstopanja. |
|
Sestavni del OPPN so
poleg tega odloka tudi grafični del in priloge. |
|
II.
UREDITVENO OBMOČJE OPPN |
|
3. člen |
|
(ureditveno
območje OPPN) |
|
Obravnavano območje
leži severovzhodno od regionalne ceste Lenart – Ptuj, južno od
Gradiškega jezera, v ureditvenem območju južnega dela naselja Sv.
Trojica. |
|
Velikost ureditvenega
območja OPPN je ca. 5,7 ha in obsega naslednje parcele ali njihove dele
v k.o. Zgornja Senarska: |
|
*46, 141, 142, 143/1,
143/2, 143/3, 146, 147/1-del, 147/2, 147/3, 147/4, 148/1, 148/2, 149,
150, 151, 152/1, 152/2-del, 152/3, 155-del, 158/1-del, 158/3-del,
159-del, 237/1, 237/2, 237/3-del, 238/1, 239/16-del, 254, 255/1-del,
256/1-del, 256/2, 256/3-del, 256/4, 256/5-del, 257, 482/1-del, 483-del,
493/1-del. |
|
SD OPPN se nanaša na štiri manjša območja v jugozahodnem delu območja
OPPN, velikosti cca. 0,3 ha, ki obsegajo naslednje parcele ali njihove
dele v k.o. Zg. Senarska: 141-del, 143-del, 146-del, 147/1-del,
147/2-del, 147/4-del, 148/1-del, 148/2-del, 151-del, 152/1-del, 155-del,
158/1-del, 159-del. |
|
Ukine se javna zelenica z otroškim igriščem in se na račun teh površin
povečajo parcele za gradnjo stanovanjskih hiš. |
|
Predmet SD OPPN se nanaša na dopolnitve in spremembe tekstualnega in
grafičnega dela veljavnega odloka OPPN. |
|
4. člen |
|
(funkcija
ureditvenega območja OPP N) |
|
Ureditveno območje
OPPN je namenjeno stanovanjskim in njim kompatibilnim mirnim
dejavnostim, ki so po emisijah ustrezajoče bivalnemu in delovnemu okolju
in za katere ni treba izvesti presojo vplivov na okolje, in sicer: |
|
- J) Informacijske in
komunikacijske dejavnosti |
|
- K) Finančne in
zavarovalniške dejavnosti |
|
- L) Poslovanje z
nepremičninami |
|
- M) Strokovne,
znanstvene in tehnične dejavnosti |
|
- N) Druge
raznovrstne poslovne dejavnosti (razen dajanja v najem in zakup motornih
vozil, tovornjakov, gradbenih in kmetijskih strojev in opreme, vodnih
plovil ter drugih strojev, naprav in opredmetenih sredstev) |
|
- S) Druge dejavnosti |
|
- T) Dejavnost
gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo |
|
III.
UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE |
|
V PROSTOR |
|
5. člen |
|
(opis prostorske
ureditve) |
|
Zazidalna zasnova
predvideva gradnjo
60
62
eno- ali dvostanovanjskih stavb, postavitev
nadstrešnic ali garaž za dva avtomobila po stanovanjski enoti ter
ureditev ustreznih prometnih, odprtih in zelenih površin. Dopustna je
gradnja škarp in podpornih zidov. |
|
V ureditvenem območju
je, v skladu s predpisi, ki urejajo področje gradnje, dovoljena
postavitev naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov: pomožni
objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti,
začasni objekti, ki ne zahtevajo novih priključkov na gospodarsko javno
infrastrukturo in bistveno ne povečujejo potrebnih kapacitet teh
priključkov, urbana oprema. |
|
Predvidena ureditev
prometnih površin in energetske, vodovodne ter druge komunalne
infrastrukture je podrobneje opredeljena v IV. poglavju. |
|
6. člen |
|
(rušitve objektov) |
|
Odstrani se objekt na parcelah št.: *46, 143/3, 147/3 in 147/4 k.o. Zgornja Senarska.
Odstranijo se objekti na parcelah št.: *46, 143/3, 147/3, 147/4, 256/2
in 256/3, vse k.o. Zgornja Senarska. |
|
7. člen |
|
(usmeritve glede
posegov na obstoječih objektih) |
|
Na objektih,
zgrajenih znotraj ureditvenega območja tega OPPN, so skladno z določili
tega odloka dopustne vse vrste gradenj, spremembe namembnosti in
vzdrževanje objektov. |
|
8. člen |
|
(pogoji za
urbanistično in arhitekturno oblikovanje) |
|
Možna zazidalna
površina in lega objektov je določena z gradbeno mejo (linija, ki jo
predvideni objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje
odmaknjen v notranjost) in je razvidna iz grafične priloge. Za izdelavo
dokumentacije faze PZI za posamezne objekte bodo potrebne dodatne
geomehanske raziskave in ustrezna dopolnjena poročila. |
|
STANOVANJSKE STAVBE: |
|
- odstopanja od
prikazanega v grafičnih prilogah so možna v skladu z 28. členom tega
odloka |
|
- tipologija:
prostostoječe in vrstne hiše; |
|
- etažnost: K+P+M
(dvokapnice) ali K+P+1 (ravne ali položne odmaknjestrehe). |
|
Kleti se izvajajo
glede na geomehanske in geološko hidrotehnične pogoje ter racionalnost
izgradnje; |
|
- tlorisna oblika
stavb je zarisana načelno. S svojo obliko in velikostjo naj se posamezna
stavba prilagaja terenu in izkorišča njegove danosti, pri čemer je lahko
izvedena terasasto na teren; |
|
- prepovedani so
večkotni izzidki in stolpiči; |
|
- strehe bodo
enokapne, dvokapne ali ravne oziroma položne; |
|
- glavni vhodi v
stavbe: s strani novih dovoznih cest. |
|
NADSTREŠNICE ali
GARAŽE - streha bo ravna,
streha je ravna ali poševna
krita s pločevino ali steklom ali plastiko ali
drugim ustreznim materialom. |
|
OBJEKT RAZSVETLJAVE –
imeti mora enotno oblikovane elemente. Pri lociranju drogov je treba
upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin. Drogovi
naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element
delitve skupnih prometnih površin. Temelj objekta javne razsvetljave je
treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka
obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med
javnim in nejavnim svetom. |
|
Postavitev URBANE
OPREME ne sme onemogočati ali ovirati odvijanje prometa in ovirati
vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. |
|
Postavitev OGRAJ v
križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika. |
|
OPORNI ZIDOVI smejo z
vsemi svojimi tehnični elementi segati do sosednje parcelne meje.
Obloženi morajo biti z avtohtonim kamnom ali ozelenjeni. |
|
9. člen |
|
(pogoji za
urejanje odprtih površin) |
|
Usmeritve za ureditev
zelenih površin znotraj območja obdelave so prikazani v grafičnih
načrtih. Ureditev je zarisana načelno, natančno se vsi elementi
opredelijo v projektni dokumentaciji. |
|
Proste površine okrog
objektov se uredi in ustrezno zasadi z drevjem in grmovnicami. Pred
vsakim objektom se predvidi prostor za zbiranje odpadkov s smetnjakom,
ki je na vizualno neizpostavljenem mestu. |
|
Funkcionalno oviranim
osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so
namenjene pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri
gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo
biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir. |
|
IV. ZASNOVE
PROJEKTNI H REŠITEV IN POGOJEV |
|
GLEDE
PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV |
|
NA GOSPODARSKO
JAVNO INFRASTRUKTURO |
|
IN GRAJENO JAVNO
DOBRO |
|
Zasnova projektnih
rešitev prometne infrastrukture |
|
10. člen |
|
(skupne določbe) |
|
Obravnavano območje
OPPN bo prometno navezano na lokalno |
|
cesto LC 203111, ki
povezuje regionalno cesto Ptuj – Lenart (R1-229 odsek 1287 Senarska –
Lenart) s Sv. Trojico. Predvidena rekonstrukcija lokalne ceste ni
predmet tega OPPN. |
|
Cestno omrežje
obravnavanega OPPN sestavljajo ceste dveh kategorij, ki sta določeni v
odvisnosti od funkcije predvidenih cest. |
|
Ceste višje
kategorije omogočajo povezave obstoječih in predvidenih zazidljivih
območij. To so ceste z delovnimi imeni: |
|
cesta A
(rekonstrukcija obstoječe JP 703850), cesta B in cesta C. |
|
Urejene morajo biti
kot dvosmerne in dvopasovne ceste z obojestranskimi pločniki. |
|
Ceste nižje
kategorije so namenjene le dovozu stanovalcev ter intervencijskih in
dostavnih vozil do predvidenih stanovanjskih stavb. Za te ceste je
predlagana ureditev dvosmerne skupne prometne površine za motorni
promet, pešce in kolesarje. Širina skupne prometne površine je 5,0m kar
ob uporabi 5.5 metrskih priključnih radijev zagotavlja prevoznost za
intervencijska in dostavna vozila v območju navezav na ceste višje
kategorije, v območju križišč notranjega cestnega omrežja in v krivinah. |
|
Hitrost na skupnih
prometnih površinah mora biti omejena. |
|
Skupne prometne
površine so na ceste višje kategorije prometno podrejeno priključene
preko spuščenega robnika. |
|
Na območju OPPN je
treba urediti tudi dovoze do dveh obstoječih objektov in do predvidenega
objekta za katerega je že izdano gradbeno dovoljenje. Dovoze je treba
horizontalno in višinsko prilagodit novi prometni ureditvi. |
|
V projektni
dokumentaciji za priključek ceste D na lokalno cesto LC 203111 je treba
upoštevati velik vzdolžni nagib vozišča lokalne ceste in priključek
višinsko oblikovati tako, da ne bo prišlo do prečnega zdrsa vozil v
območju priključka. Urejen priključek je izhodišče za višinsko umestitev
predvidenih objektov. |
|
Cesta A, cesta B in
cesta D so prometno podrejeno priključene na lokalno cesto LC 203111. V
območju priključkov je treba zagotoviti preglednost, ki jo je treba
določiti s preglednimi trikotniki, ki upoštevajo dovoljeno hitrost na
lokalni cesti. Preglednost je treba zagotoviti tudi na enakovrednih
križiščih cest znotraj območja OPPN in v območju podrejenih priključkov
skupnih prometnih površin na ceste A, B in C. Za zagotavljanje
preglednosti je možno uporabiti tudi prometna ogledala. |
|
Dovoljena je fazna
izvedba priključkov ceste A, cesta B in cesta D na lokalno cesto. V prvi
fazi je te ceste možno priključiti na obstoječo ureditev lokalne ceste
LC 203111. Tudi pri fazni priključitvi je treba zagotoviti preglednost. |
|
Upoštevati je treba
geotehnično poročilo o pogojih temeljenja na območju OPPN (GEOING
d.o.o., št. projekta 17-IV/09, Maribor, april 2009). V projektni
dokumentaciji za nove in rekonstruirane ceste ter skupne prometne
površine je treba posebej podrobno obdelati območja, ki so v
geotehničnem poročilu opredeljena kot pogojno zazidljiva. Odvodnjavanje
meteornih in precednih vod mora biti izvedeno skladno z geotehničnimi
pogoji gradnje iz navedenega poročila. Pri izvajanju zemeljskih del za
vse nove in rekonstruirane ceste ter skupne prometne površine naj se
obvezno vrši geomehanski nadzor, ki bo skrbel za tehnično pravilno
izvedbo, obenem pa podajal morebitne spremembe geotehničnih pogojev z
ozirom na strukturo tal. |
|
Potrebno število
parkirnih mest je treba določiti v projektni dokumentaciji skladno z
vrsto in obsegom dejavnosti, ki se odvijajo v stavbah ali delih stavb.
Tako izračunana parkirna mesta je treba urediti na parcelah stavb
katerim pripadajo. Nadstrešnice, garaže oziroma objekti v katerih so
garaže morajo biti odmaknjeni od roba vozišča oziroma skupnih prometnih
površin minimalno toliko, da bo zagotovljena potrebna manipulativna
površina pri uvažanju na parkirna oziroma garažna mesta, ki je 6.5m.
Kadar je pri dovozih na parkirna mesta oziroma v garaže treba premostiti
višinsko razliko z dovozno rampo, nagib le te ne sme presegati 10% pri
nepokritih rampah oziroma15% pri pokritih rampah. |
|
Parkirna mesta za
obiskovalce so predvidena kot obvoziščna ob cesti A, cesti B in ob
skupni prometni površini. |
|
Promet pešcev je
speljan po pločnikih na cestah A, B, C in po skupnih prometnih površinah
za motorni promet, pešce in kolesarje. |
|
Kolesarji so vodeni
po voziščih cest in po skupnih prometnih površinah za motorni promet,
pešce in kolesarje. |
|
Vse predvidene in
rekonstruirane ceste, križišča in priključki ter vse skupne prometne
površine za motorni promet, pešce in kolesarje morajo zagotavljati
prevoznost merodajnega vozila. |
|
Izbrano merodajno
vozilo je troosno vozilo za odvoz smeti kar ustreza tudi lastnostim
tovornih vozil do dolžine 12m in osnovnim gasilskim intervencijskim
vozilom. |
|
Območje OPPN leži v
radiju 5 do 9 minutne dostopnosti do obstoječega para avtobusnih
postajališč na regionalne cesti Ptuj – Lenart. |
|
Pogoji za
komunalno in energetsko urejanje |
|
11. člen |
|
(skupne določbe) |
|
Za načrtovano
energetsko in komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja zvez
je treba naročiti projektno dokumentacijo. |
|
Projektiranje in
gradnja te infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji
posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, v kolikor niso v
nasprotju s tem odlokom ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje
sanitarnega, higienskega in požarnega varstva. |
|
Upoštevati je treba
predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo; minimalni
horizontalni odmik je 0.5 m in minimalni vertikalni odmik je 3.0 m. V
kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod ustrezno
zaščititi. |
|
12. člen |
|
(voodooskrba) |
|
Za priključitev
predvidenih objektov na vodovodno omrežje je treba zgraditi v novih
dovoznih cestah C in B vodovodni cevovod PEHD DN110 ter vodovodni
cevovod PEHD DN 63 v cesti D in drugih manjših cestah z navezavo na
obstoječi vodovodni cevovod PEHD DN 90 v cesti A in na obstoječi
vodovodni cevovod LŽ DN 150 v lokalni cesti LC 200311. |
|
Dimenzije novih
cevovodov morajo biti v skladu z veljavnim Pravilnikom o tehničnih
normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po istem pravilniku
je treba zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti
morajo biti nadzemni, postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času. |
|
13. člen |
|
(odvajanje
odpadnih voda) |
|
Predviden je ločen
sistem odvajanja meteornih in komunalnih odpadnih voda. |
|
Komunalne odpadne
vode |
|
Komunalne odpadne
vode bo potrebno do izgradnje kanalizacijskega omrežja po obravnavanem
območju z iztokom na čistilno napravo, odvajati v individualno
nepretočno greznico za vsak objekt posebej. Po izgradnji
kanalizacijskega omrežja za katerega bo treba pridobiti atest o
vodotesnosti, bo treba greznice demontirati ter odpadno vodo iz objektov
preko hišnega jaška neposredno priključiti na kanalizacijsko omrežje. |
|
Meteorne vode |
|
Odvajanje čistih
padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno urediti
tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z
urbanih površin. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene
z vodi škodljivimi snovmi se speljejo v predvideno meteorno
kanalizacijo, preko katere se nato voda odvaja v potok Velka preko
zadrževalnika. |
|
Odvodnjo padavinskih
vod iz parkirnih in manipulativnih površin je potrebno urediti preko
ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj (SIST EN 858-2), iz
katerih se nato vode speljejo v predvideno meteorno kanalizacijo z
iztokom v potok Velka. |
|
Precejne vode |
|
Na obravnavanem
območju je velika možnost pojavljanja precejnih voda. Treba je izvesti
dreniranje objektov. Drenaže je treba izvesti tako, da ne pride do
poškodb temeljnih tal. Iztoke iz drenaž je potrebno odvesti v predvideno
meteorno kanalizacijo. |
|
14. člen |
|
(elektrooskrba) |
|
Napajanje predvidenih
stanovanjskih objektov bo možno iz nove transformatorske postaje 20/0,4
kV za kar bo treba: |
|
- odstraniti
obstoječe nizkonapetostno omrežje ter zgraditi nadomestno kabelsko
omrežje |
|
- zgraditi novo
podzemno transformatorsko postajo 20/0,4 kV ustrezne izvedbe in moči |
|
- zgraditi ustrezni
nizkonapetostni kabelski razvod od nove transformatorske postaje do
predvidene prostostoječe razdelilne |
|
omarice za napajanje
stanovanjskega naselja |
|
- zgraditi ustrezni
nizkonapetostni kabelski priključek od razdelilne omarice do
predvidenega stanovanjskega objekta Napajanje javne razsvetljave bo iz
predvidene transformatorske postaje. |
|
15. člen |
|
(telekomunikacije
in CATV) |
|
Na jugovzhodni strani
izven obravnavanega območja se nahaja TK kabel, na katerega je možna
priključitev obravnavanega območja. |
|
Po sredini,
predmetnega OPPN-ja poteka v smeri vzhod – zahod TK prosti vod, ki se
demontira. |
|
Predvideni objekti se
bodo lahko vključili v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet centrale,
za kar bo potrebno dograditi TK kabelsko omrežje pod pogoji upravljavca
in naročiti projekt. |
|
V sklopu načrtovanega
telekomunikacijskega omrežja je potrebno predvideti in dograditi KRS
omrežje. Zagotavljanje KRS signalov preko KRS omrežja bo možno z
izgradnjo priključkov na kabelsko KRS omrežje. |
|
16. člen |
|
(plinovod) |
|
Na obravnavanem
območju ni plinovodnega omrežja. Možno je predvideti ogrevanje iz
skupnega rezervoarja na utekočinjen naftni plin (UNP) za več objektov
skupaj. V tem primeru mora biti plinovodna instalacija oz. sistem oskrbe
z UNP izveden v skladu z veljavnimi predpisi in dimenzionirana tako, da
bo možna morebitna kasnejša priključitev na plinovodno omrežje za
zemeljski plin, ko bo na tem območju zgrajeno. |
|
17. člen |
|
(ogrevanje) |
|
Treba je predvideti
ogrevanje na ekološko primerna goriva: |
|
ekstra lahko kurilno
olje, utekočinjen naftni plin ali zemeljski plin. Rezervoarji za
utekočinjen naftni plin morajo biti vkopani. |
|
Ogrevanje na ekološko
nesprejemljive energente ni dopustno. |
|
V. REŠITVE IN
UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE |
|
KULTURNE DEDIŠČINE |
|
18. člen |
|
(varstvo kulturne
dediščine) |
|
Večji del načrtovane
ureditve predstavlja odprte površine, ki še niso bile predhodno
arheološko pregledane. Ker predhodne arheološke raziskave niso bile
opravljene v postopku priprave prostorskega akta, se po njegovi
uveljavitvi po potrebi opravijo predhodne arheološke raziskave –
predhodna ocena arheološkega potenciala v skladu z načrtom Zavoda. |
|
VI. REŠITVE IN
UKREPE ZA VARSTVO OKOLJA |
|
IN NARAVNIH VIROV
TER OHRANJANJE NARAVE |
|
19. člen |
|
(vpliv na okolje) |
|
Z načrtovanimi
ureditvami in ob upoštevanju ukrepov, ki jih predpisuje veljavna
zakonodaja, se pričakuje sprejemljiv vpliv na okolje, ki ne presega
zakonsko dopustnih meja za posamezno sestavino okolja. |
|
20. člen |
|
(varstvo pred
hrupom) |
|
Skladno z veljavno
zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju III. stopnje varstva
pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal
predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih
naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za
emisije hrupa. |
|
Gradnja naj poteka v
dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih
ali drugih del. |
|
Gradbišče lahko
obratuje le v dnevnem času med 7.00 in 19.00 uro. |
|
21. člen |
|
(varstvo pred
onesnaženjem zraka) |
|
V času izkopa
zemljine in ostalih gradbenih in rušilnih del je treba ob neugodnih
vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali
drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje. |
|
Potrebno je
upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja zaščite pred onesnaženjem
zraka. |
|
22. člen |
|
(zaščita pred
onesnaževanjem podtalnice) |
|
Negativne vplive na
vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja
omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi: |
|
- Odpadne in izcedne
vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih
na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podzemne vode. Z njimi je treba
ravnati v skladu z določili Uredbe o emisijah snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Za primere razlitja
škodljivih tekočin (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro
ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na
gradbišču. Ureditev gradbišča mora biti takšna, da graditev ne ogroža
podtalnice; |
|
- Na gradbišču ni
dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk); |
|
- Vsa začasna
skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi
je treba zaščititi pred možnostjo izliva v tla; |
|
- Oskrba delovnih
strojev se mora vršiti na ustrezno utrjenih površinah. Gorivo je
dovoljeno dovažati le v originalni embalaži. |
|
Na gradbišču mora
biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v primeru
nesreče. V primeru razlitja tekočin je treba onesnaženo zemljino
odstraniti in ravnati z njo kot z nevarnim odpadkom. |
|
23. člen |
|
(varovanje tal) |
|
Med gradnjo je treba: |
|
- posege v tla
izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal; |
|
- z viški materiala
iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravnati v skladu z veljavnim
pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov; |
|
- posebno pozornost
posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih
tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba onesnaženi
material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preiskati
skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred
začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega
odlagališča; |
|
- na celotnem območju
gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, ki so
povezane z izvajanjem gradnje, zagotoviti zbiranje in odstranjevanje
odpadnih vod (v kolikor te nastajajo). To še posebno velja za primer
nezgode z razlitjem ali razsutjem nevarnih snovi; |
|
- na območju
gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po
katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala,
uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporabljati
tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo. |
|
Po končani gradnji je
treba odstraniti pomožne objekte in vse ostanke začasno deponiranih
materialov ter primerno urediti površine. |
|
24. člen |
|
(odpadki) |
|
Z zemeljskim
materialom od izkopov za temelje je treba ravnati v skladu z veljavnim
pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. |
|
Odpadke v času
gradbenih del in po izgradnji je potrebno zbirati ločeno ter poskrbeti
za njihovo dokončno deponiranje ali recikliranje. |
|
Pri odlaganju
odpadkov je dosledno treba upoštevati določila veljavnih zakonov in
odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini. |
|
Treba je zgraditi
ekološki otok in ga pokriti z nadstrešnico. |
|
VII. REŠITVE IN
UKREPI ZA OBRAMBO TER |
|
VARSTVO PRED
NARAVNIMI IN DRUGIMI |
|
NESREČAMI |
|
25. člen |
|
(požarna varnost) |
|
Požarno varnost je
treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri
projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s
povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi
ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. |
|
Upoštevati oz.
zagotoviti je treba: |
|
- cono potresne
ogroženosti in temu primerno predvideti način gradnje (7. stopnja); |
|
- na obravnavanem
območju ni nevarnosti: |
|
- poplav |
|
- visoke podtalnice |
|
- treba je upoštevati
požarno ogroženost naravnega okolja; |
|
- zagotoviti ukrepe
varstva pred požarom (v skladu z 22. členom Zakona o varstvu pred
požarom; (Ur. l. RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo); |
|
- treba je zagotoviti
vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje: |
|
- v sklopu OPPN je
načrtovano hidrantno omrežje, katero se priključi na obstoječe vodovodno
omrežje, ki nudi zadostne količine požarne vode |
|
- v hidrantnem
omrežju je treba zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov
(če v stavbi ni vgrajen sprinklerski sistem, je potrebna količina
pretoka vode za en požar 10 l/s); |
|
- treba je zagotovit
potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve |
|
- zunanje stene
stavbe je treba zgraditi iz materialov z odzivom na ogenj razreda A1 ali
A2, ki morajo biti požarno odporni (R) EI 60 |
|
- pod kapjo je treba
namestiti obloge požarne odpornosti EI 30; |
|
- zagotovitev pogojev
za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov,
dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila; |
|
- treba je zagotoviti
ojačitev prve plošče ali gradnjo zaklonišč; |
|
- dovozne poti za
gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da
omogočajo osni pritisk 100 kN; |
|
- treba je zagotovito
potrebne površine za gasilce ob zgradbah: |
|
dostopne poti za
gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in
delovne površine za gasilska vozila. |
|
V primeru nezgod v
času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih
količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba
z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in
takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko
enoto. |
|
26. člen |
|
(zaščita pred
erozijo) |
|
Treba je predvideti
sanacijo vseh na novo odprtih ali z dodatnimi posegi prizadetih površin,
za katere je predvideti zadostno utrditev, planiranje, zatravljanje,
odvodnjavanje, zaščitne mreže, tako da se preprečijo zdrsi ali erozije v
prostoru. |
|
Za izdelavo
dokumentacije faze PZI za posamezne objekte bodo potrebne dodatne
geomehanske raziskave in ustrezna dopolnjena poročila. |
|
Globlje vkope v
pobočje je potrebno izvajati le ob sodelovanju geomehanika. Pred izvedbo
globljih vkopov je potrebno izdelati ustrezno dokumentacijo za izvedbo
zavarovanja stabilnosti brežin vkopov, pobočja nad njimi oz. eventualno
ogroženih obstoječih objektov. |
|
VIII. ETAPNOST |
|
27. člen |
|
(etapnost) |
|
Načrtovane ureditve
je možno izvajati etapno, pri čemer se etape oblikujejo tako, da
predstavlja vsaka etapa zaključeno funkcionalno celoto z vsemi
potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje. Etapnost se
podrobneje prouči in določi v projektni dokumentaciji. |
|
V primeru etapne
izgradnje dostopnih cest je za vsako etapo treba zagotoviti možnost
obračanja vozil (ali na območju neograjenih dovozov na privatne parcele
ali z ureditvijo začasnih obračališč). |
|
IX. ODSTOPANJA |
|
28. člen |
|
(odstopanja glede
oblikovanja stavb in odprtih površin) |
|
Znotraj gradbene meje
je možno združevanje gradbenih mas in zmanjšanje števila stavb. Zaradi
delno izredno strmega terena, nevarnosti erozije oziroma zalednih in
precejnih voda je možna tudi drugačna oblika in velikost vsake posamezne
stavbe (znotraj gradbenih mej), kar se določi s projektno dokumentacijo.
Znotraj gradbene meje se mora ohraniti enotno obulično oblikovanje
(smeri slemen, etažnost, oblika strehe,…) po posameznih potezah, t.j. ob
cesti med dvema križiščema. Možna je tudi nižja izvedba posamezne stavbe
ali izvedba stavbe z več kletnimi etažami. |
|
Pozidanost zemljiške
parcele brez enostavnih in nezahtevnih objektov ne sme presegati 40%
velikosti zemljiške parcele. |
|
Tehnični elementi za
zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu
določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka. |
|
Vse višinske kote se
natančno določijo v projektni dokumentaciji. |
|
Določitev višinskih
kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih
objektov. |
|
V projektni
dokumentaciji je dopustno proste nezazidane površine okoli stavb,
prikazanih v tem OPPN, urediti z enakimi elementi tudi drugače, vendar v
skladu z veljavnimi predpisi. |
|
29. člen |
|
(glede
infrastrukturnih ureditev in parcelacije) |
|
Odstopanja od
tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura,
omrežje zvez), določenih s tem prostorskim aktom, so dopustna, če se v
nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali
geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer
ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali
okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo
povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in
parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo
poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih
vplivov na okolje. |
|
Tehnični elementi za
zakoličenje parcel se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu
določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.
Možno je združevanje in razdruževanje parcel. |
|
Pri vseh večjih
odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih
nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu.
V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje
pristojnih nosilcev urejanja prostora. |
|
Odstopanja ne smejo
biti v nasprotju z javnimi interesi. |
|
X. KONČNE DOLOČBE |
|
30. člen |
|
(usmeritve za
določitev meril in pogojev po uveljavitvi |
|
veljavnosti OPPN) |
|
Z dnem uveljavitve
tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih
pogojev v Občini Lenart (Uradni list RS, št. 2/01, 74/04 ter MUV št.
24/05) za območje obdelave tega OPPN. |
|
31. člen |
|
(vpogled v OPPN) |
|
OPPN je
stalno na vpogled na sedežu na sedežu Občine Sveta Trojica v Slovenskih
goricah. |
|
32. člen |
|
(uveljavitev) |
|
Ta odlok začne
veljati osem dni po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. |
|
|
|
Številka: 3505-1/2007 |
|
Datum: 29. januar
2010 |
|
Župan |
|
Občine
Sveta Trojica v
Slovenskih goricah |
|
Darko Fras, univ.
dipl. prav., s. r. |
|
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za južni del naselja Sveta
Trojica v Slovenskih goricah (Medobčinski
uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 22/2011)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
5. člen |
|
Ta odlok začne veljati 8 dni po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. |
|
|
|
Tehnični popravek odloka o spremembah in
dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za južni del
naselja Sveta Trojica v Slovenskih goricah (Medobčinski
uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 28/2011)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
|
|
Izvede se tehnični popravek grafičnega dela Odloka o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za južni del naselja Sveta Trojica v Slovenskih
goricah (MUV, št. 3/10 in 22/11), in sicer se popravi karta št. 7 »Načrt
parcelacije« v merilu 1:1000.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za južni del naselja Sveta Trojica v Slovenskih
goricah (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2019) vsebuje naslednjo
prehodno in končno določbo:
7. člen |
Ta odlok začne veljati petnajst dni po objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin (UGSO). |
|