Lex localis

Odlok o občinskih cestah in javnih površinah (JP) v Občini Cerkvenjak

Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 10/2009

Datum sprejema:	08.04.2009
Datum objave:	08.04.2009
Datum začetka veljavnosti:	23.04.2009	Datum prenehanja veljavnosti:	29.04.2023

New Page 2

Na podlagi prvega odstavka 82. člena Zakona o javnih cestah – v nadaljevanju: »ZJC« (Uradni list RS, št. 33/06 in 45/08), 17. čl. Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 - UBP4, 17/08) in 16. člena Statuta občine Cerkvenjak (MUV, št. 16/07), je Občinski svet občine Cerkvenjak na 14. redni seji, dne 8. aprila 2009 sprejel

O D L O K

o občinskih cestah in javnih površinah (JP)

v Občini Cerkvenjak

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest)

Občinske ceste se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov, predpisi, ki urejajo varnost cestnega prometa, in ta odlok.

2. člen

(namen odloka)

Ta odlok določa:

– občinske ceste in javne površine (v nadaljevanju: »JP«) na območju občine Cerkvenjak (v nadaljevanju: »občina«) in postopek kategorizacije občinskih cest;

– upravljanje in graditev ter vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih ter JP;

– način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske javne službe oz. ureditev lokalnih gospodarskih javnih služb »vzdrževanje občinskih javnih cest« in »urejanje in čiščenje JP« ter določitev njihovih izvajalcev;

– postopke in pogoje za poseganje v občinske ceste in JP in zagotavljanje njihovega varstva;

– inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in JP ter sankcioniranje kršitev tega odloka;

– druga vprašanja v zvezi z upravljanjem občinskih cest in JP.

II. OBČINSKE CESTE IN NJIHOVA KATEGORIZACIJA

3. člen

(občinske ceste in javne površine - JP)

Občinske ceste so prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih.

Občinske ceste na območju občine so vse javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste.

Javne površine (JP) po tem odloku so vse površine, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji določenimi s tem odlokom, imajo značaj javnega dobra v lasti občine in ne sodijo med ceste v smislu ZJC ter jih delno ali v celoti ne vzdržujejo ali upravljajo izvajalci drugih javnih služb. Javne površine so praviloma parkirišča, poti, parki, drevoredi, zelenice in drugi javni nasadi, igrišča in podobne rekreacijske površine, površine namenjene pešcem, ki niso kategorizirane kot javne ceste, in podobne površine v lasti občine, ki so prosto dostopne vsakomur pod enakimi pogoji in njihovo vzdrževanje načeloma bremeni občinski proračun.

Kot JP se obravnavajo tudi površine, ki sicer nimajo statusa javnega dobra in se ne glede na lastnino, začasno, do ureditve v skladu s prostorskimi akti, na podlagi ustreznega pravnega akta, uporabljajo za javne namene.

4. člen

(kategorizacije občinskih cest)

Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste, javne poti in javne poti za kolesarje.

Lokalne ceste v občini v naseljih z uvedenim uličnim sistemom se v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest lahko razvrstijo v dve podkategoriji: zbirne krajevne ceste in krajevne ceste.

5. člen

(postopek kategorizacije občinskih cest)

Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet občine Cerkvenjak (v nadaljevanju: »Občinski svet«).

Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, določenim v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest.

6. člen

(spremembe kategorizacije občinskih cest)

Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih

delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, se določijo po postopku iz prejšnjega člena tega odloka.

Spremembe kategorizacije občinskih cest lahko predlaga občinska uprava, Občinski svet ali župan občine. Predlogi morajo biti utemeljeni v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest.

O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste odloči Občinski svet.

Občinska cesta, določena s sklepom Vlade Republike Slovenije o prenosu državne ceste med občinske ceste, ima kategorijo, določeno v tem sklepu.

Spremembe kategorizacije občinskih cest se opravijo enkrat letno in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto.

7. člen

(novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest)

Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot rekonstruirana cesta.

8. člen

(opustitev občinske ceste)

Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.

Opuščena občinska cesta ali njen del se uporabi za parkirišča, počivališča in druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot javna cesta, proti plačilu primerne odškodnine prenese med nekategorizirane ceste, če je tak prenos usklajen z bodočim upravljavcem te ceste.

O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela ter o njenem prenosu med nekategorizirane ceste odloči Občinski svet.

9. člen

(prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste)

Za nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravljalec te ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste.

Nekategorizirana cesta se lahko prenese med občinske ceste, če je bila v uporabi za javni promet najmanj zadnjih pet let, če se za njen prenos dogovori primerna odškodnina ali neodplačni prenos in če je vpisana v zemljiško knjigo.

Določba prejšnjega odstavka ne velja za prenos gozdnih cest med občinske ceste, ki ga določajo predpisi o gozdovih.

O prenosu nekategoriziranih cest med občinske ceste odloči Občinski svet, njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz 5. člena tega odloka.

10. člen

(določitev mej javne ceste ali JP)

Meje javne ceste ali JP se določi s postopkom ureditve mej, obnove mej ali s postopkom spreminjanja mej.

Določitev mej javne ceste ali JP in evidentiranje ugotovljenih sprememb v zemljiškem katastru se začne na zahtevo lastnika ali upravljavca javne ceste oz. JP.

Meje javne ceste ali JP se določijo na podlagi načrta parcelacije, načrta gradbene oz. zemljiške parcele ali v primeru javne ceste po zunanjem robu cestnega sveta.

Stranke v postopku določitve meje javne ceste ali JP so lastnik ali upravljavec javne ceste oz. JP, lastnik parcele, iz katere se odmeri parcela javne ceste ali JP in lastniki parcel, na katere neposredno meji parcela javne ceste ali JP.

Ne glede na 46. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/00, 37/02 – odločba US, 87/02 in 44/03 – odločba US in naslednji), se pri določitvi mej javne ceste ali JP po tem zakonu določijo in s trajnimi mejniki zamejičijo samo horizontalni lomi meje javne ceste ali JP.

Obstoječe meje parcel se pri določitvi mej javne ceste ali JP upoštevajo po veljavnih podatkih zemljiškega katastra.

11. člen

(turistične, in druge poti)

Turistične poti in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, dostopu do kmetijskih površin in drugih površin oziroma nepremičnin, niso javne poti ali JP po tem odloku.

Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov upravljavec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena.

Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega odstavka tega člena se zagotavljajo iz vplačil za ogled naravnih, kulturnih in drugih spomenikov in znamenitosti, lahko pa tudi drugih virov.

III. UPRAVLJANJE OBČINSKIH CEST IN JAVNIH

POVRŠIN (JP)

12. člen

(upravljavec občinskih cest in JP)

Z občinskimi cestami in javnimi površinami (JP), ki so v lasti

Občine Cerkvenjak, upravlja Občina Cerkvenjak.

13. člen

(plani razvoja in vzdrževanja občinskih cest)

Plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se najmanj za obdobje štirih let določijo prednostne naloge vzdrževanja občinskih cest, viri sredstev za njihovo uresničevanje ter letna dinamika njihovega uresničevanja, sprejme Občinski svet.

Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se določi uresničevanje plana iz prejšnjega odstavka v posameznem koledarskem letu, se usklajuje in sprejema po postopku, določenim za občinski proračun in je njegov sestavni del.

V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki jih je potrebno opraviti zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih poškodb po hitrih odjugah, odstranjevanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah ipd.), in izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredil pristojni inšpektor, niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest po tem planu.

14. člen

(opravljanje strokovnih nalog za občinske ceste in JP)

Strokovno tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest in JP opravlja pristojen občinski upravni organ za ceste (v nadaljevanju: »pristojen organ«).

Te obsegajo zlasti:

– izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja občinskih cest ter JP in izdelavo osnutkov teh planov;

– naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest in JP;

– naloge nadzora nad stanjem občinskih cest in JP;

– izvajanje postopkov za oddajanje vzdrževalnih del na občinskih cestah in JP, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi javnega razpisa;

– izvajanje postopkov za izbiro izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest in JP (če je tak postopek potreben glede na rešitev iz 25. člena tega odloka);

– naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste in JP;

– vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah ter zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna zagotovljene porabe občine in vodenja združene evidence o javnih cestah;

– organiziranje štetja prometa na občinskih cestah in obdelave zbranih podatkov;

– spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve in/ali prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo skozi občino;

– naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih;

– naloge v zvezi z razpisom koncesij za gradnjo, vodenje in izkoriščanje občinskih cest in objektov na njih ter v zvezi z izbiro najugodnejšega ponudnika (če je taka rešitev določena s 26. členom tega odloka);

– izdajanje dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih;

– priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju ter programov;

– izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi.

15. člen

(financiranje občinskih cest in JP)

Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest in JP se zagotavljajo v proračunu občine.

Občinski svet občine lahko predlaga Vladi Republike Slovenije, da predpiše posebno povračilo za uporabo občinske ceste in objektov na njej, ki poteka po območju s statusom zavarovanega naravnega bogastva, in določi prometno ureditev in nivo njenega vzdrževanja. Če je za vzdrževanje te ceste dana koncesija, se z zbranimi sredstvi povračila krijejo stroški njenega vzdrževanja.

IV. GRADITEV OBČINSKIH CEST IN JP

16. člen

(varstvo okolja vzdolž občinske ceste in JP)

Občinske ceste in JP morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa po občinskih cestah in določenih JP ali drugih vplivov na njih čim manjši.

Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali objektu soseda kot izvedba istih na zemljišču občinske ceste ali JP, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem občinske ceste ali JP, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo.

17. člen

(projektiranje občinskih cest)

Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja.

V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti ter predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanja spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa.

Rekonstrukcija občinske ceste, ki se izvede zaradi izboljšanja njenih prometnih in varnostnih lastnosti in s katero se ne posega v prostor zunaj njenega varovalnega pasu ter za katero je pridobljena pravica graditi na zemljiščih, ki so potrebna za njeno rekonstrukcijo, se šteje za vzdrževalno delo v javno korist.

18. člen

(pridobitev zemljišč za gradnjo občinske ceste in JP)

Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste ali JP se lahko v skladu z zakonom in zahtevo investitorja lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini

odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine.

19. člen

(vračilo razlaščenih zemljišč)

Če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz prejšnje teze v štirih letih ne pričnejo uporabljati za namene razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z zakonom.

Če je bila med investitorjem in lastnikom zemljišča ali druge nepremičnine sklenjena pogodba namesto razlastitve, lahko prejšnji lastnik v primeru iz prejšnjega odstavka zahteva od investitorja sklenitev pogodbe o odkupu tega zemljišča in drugih nepremičnin. Pri sklenitvi pogodbe o odkupu se za določitev višine kupnine smiselno uporabljajo podlage, ki so bile uporabljene pri sklenitvi pogodbe.

20. člen

(gradnja avtobusnih postajališč)

Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč pristojen občinski upravni organ za ceste ob upoštevanju predlogov javnih prevoznikov.

21. člen

(razmejitev obveznosti med upravljavcem občinskih cest ter

JP in upravljavci vodotokov)

Stroške gradnje ali rekonstrukcije objektov in naprav, ki posegajo v vodni prostor in so potrebni zaradi izgradnje občinske ceste ali JP, kadar prečka vodotok ali poteka ob njem, krije investitor ceste.

Vzdrževanje neposrednega zavarovanja podpornega zidu in premostitvenega objekta (brežine pod objektom in pragu pri objektu za zavarovanje temelja objekta) je sestavni del vzdrževanja občinske ceste ali JP.

Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku, ter obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka so sestavni del vzdrževanja vodotoka.

22. člen

(obveznost investitorja zaradi prestavitve občinske ceste ali

JP)

Če je treba obstoječo občinsko cesto ali JP prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste ali JP zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste ali JP in drugim zahtevam predpisov. Stroške prestavitve občinske ceste ali JP krije investitor objekta ali naprave.

Investitor iz prejšnjega odstavka lahko zahteva povrnitev stroškov prestavitve občinske ceste ali JP v obsegu, ki so nastali zaradi zahteve pristojnega občinskega organa za boljše elemente nadomeščenega dela občinske ceste ali JP od elementov, določenih po prejšnjem odstavku.

23. člen

(obveznost usklajenega projektiranja)

Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste ali JP predvideva tudi graditev komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, ki ne služijo cesti oz. JP ali njeni uporabi, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je treba opraviti na območju ceste ali JP.

Za usklajevanje projektiranja, gradnje in rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka je odgovoren pristojen občinski organ.

Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka tega člena krije investitor oziroma upravljavec posameznih objektov, naprav in napeljav.

24. člen

(obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto ali JP)

Pristojen občinski organ mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste ali JP obvestiti investitorje oziroma upravljavce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu ali JP najmanj 30 dni pred pričetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste.

Pristojen občinski organ mora dati investitorju oziroma upravljavcu objektov in naprav iz prejšnjega odstavka na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.

Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za investitorje oziroma upravljavce objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti ali JP.

25. člen

(graditev občinskih cest in JP)

Občinske cest in JP se gradijo na podlagi sprejetega proračuna občine. Postopek graditve ceste ali JP in objektov na njej mora potekati po predpisih, ki urejajo graditev objektov in posege v prostor. Izvajalec gradnje se izbere na podlagi postopka, ki ga predpisujejo predpisi o javnem naročanju.

Novozgrajena občinska cesta ali JP postane javno dobro v lasti občine.

Uvrstitev novozgrajene ceste v občinske ceste in kategorizacija se opravi po določbah drugega poglavja tega odloka.

26. člen

(koncesija za graditev občinske ceste ali JP)

Domača in tuja pravna ali fizična oseba lahko pridobi koncesijo za graditev občinske ceste ali JP in objektov na njej.

Pogodbo o koncesiji za graditev občinske ceste ali JP in objektov na njej sklene župan v skladu s pogoji, ki jih za podelitev koncesije predpiše Občinski svet.

Če je s pogodbo o koncesiji za graditev javne ceste ali JP in objektov na njej določeno, da jo domača in tuja pravna ali fizična oseba za določen čas po njeni zgraditvi vodi in izkorišča, se v tej pogodbi uredita tudi vzdrževanje te ceste ali JP in izvajanje ukrepov za varstvo ceste in prometa ter drugih potrebnih ukrepov na njej.

Pravice in obveznosti, ki jih določajo predpisi o javnih cestah in ta odlok glede vzdrževanja občinskih cest in izvajanje ukrepov za varstvo občinskih cest in prometa na njih, veljajo tudi za osebo iz prejšnjega odstavka pri vodenju in izkoriščanju občinske ceste in objektov na njej, če to ni s predpisi o javnih cestah, s tem odlokom ali s pogodbo iz prejšnjega odstavka drugače določeno.

V. VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST IN JP

27. člen

(odgovornost za stanje občinskih cest)

Občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste in določbe 31. člena tega odloka omogočajo varno odvijanje prometa.

JP se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena v okolju, gospodarnosti vzdrževanja, omogočajo nemoteno uporabo v okviru svojega namena.

Za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe in izvajanje ukrepov iz tretjega odstavka 31. člena tega odloka je odgovoren izvajalec javne službe.

Za organiziranje obnavljanja občinskih cest in izvajanje ukrepov iz prvega odstavka 31. člena tega odloka je odgovoren pristojen občinski organ.

28. člen

(javna služba vzdrževanja občinskih cest)

Vzdrževanje občinskih cest je obvezna lokalna gospodarska javna služba, ki obsega redno vzdrževanje cest ter organiziranje njihovega obnavljanja.

Izvajanje obvezne gospodarske javne službe oz. obseg nalog povezanih z rednim vzdrževanjem občinskih cest se zagotavlja v okviru režijskega obrata občine z oddajo vzdrževalnih del (storitev) zunanjim izvajalcem oz. izvajalcem gospodarske javne službe v skladu z zakonodajo s področna javnega naročanja.

Način izvajanja javne službe se lahko določi tudi v vseh ostalih možnih oblikah, ki so določene v okviru področne zakonodaje.

Pogodbeni izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom in področno zakonodajo.

Obnovitvena dela na občinskih cestah oddaja pristojen občinski organ. Obnovitvena dela na občinskih javnih cestah se oddajajo v izvedbo v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

Pregled in prevzem izvedenih obnovitvenih del na občinskih cestah opravi komisija, ki jo imenuje župan.

Po opravljenem pregledu obnovitvenih del komisija predlaga županu izdajo odločbe, s katero odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ali izda dovoljenje za izročitev obnovljene ceste, cestnega odseka ali cestnega objekta prometu.

29. člen

(vzdrževanje križišč in križanj)

Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v območju cestnega sveta občinske ceste skrbi pristojen občinski organ.

30. člen

(vzdrževanje cestnih objektov na nekategoriziranih cestah

nad občinskimi cestami)

Za vzdrževanje premostitvene in podporne konstrukcije nadvozov in drugih cestnih objektov na nekategoriziranih cestah, po katerih je dovoljen javni promet, nad občinskimi cestami, je pristojen občinski organ.

31. člen

(vzdrževanje občinskih cest ob preusmeritvah prometa)

Pristojen občinski organ lahko zaradi zapore občinske ceste preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.

O preusmeritvi prometa z občinske ceste na državno cesto, ki bi bistveno povečala prometno obremenitev te ceste, se mora pristojni občinski upravni organ za ceste predhodno uskladiti z Direkcijo Republike Slovenije za ceste (DRSC).

Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora pristojen občinski organ predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa.

VI. VARSTVO OBČINSKIH CEST IN PROMETA NA

NJIH

1. Varstvo občinskih cest

32. člen

(omejitev uporabe občinske ceste)

Če je občinska cesta v takem stanju,

– da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil,

– da bi promet posameznih vrst vozil povzročil pospešeno propadanje te ceste ali

– če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, zemeljskega plazu, močnega vetra, burje, nenadne poškodbe ceste ali ovire na cesti in podobno),

lahko predstojnik pristojnega občinskega organa s sklepom začasno, najdalj za čas enega leta, prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil na tej cesti ali njenem delu ali zmanjša dovoljeno skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so razlogi za takšen ukrep.

Predstojnik pristojnega občinskega organa mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alineje prejšnjega odstavka, obvestiti policijo in občinskega inšpektorja za ceste najmanj petnajst dni ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred njihovo označitvijo s prometno signalizacijo na občinski cesti.

Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, lahko izvedeta tudi izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah.

O teh ukrepih se morajo nemudoma obvestiti policija, občinski inšpektor za ceste in javnost po sredstvih javnega obveščanja.

Izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah morata o teh ukrepih obvestiti tudi pristojen občinski organ.

Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, daljše od enega leta, se določi v skladu z določbo 49. člena tega odloka.

Občinski organ lahko na posameznih občinskih cestah, ki potekajo skozi ali mimo naselja in vzporedno s katerimi potekajo občinske ceste enakih ali boljših prometno tehničnih lastnosti, določi prepovedi in omejitve prometa tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 t, razen za prevoze teh vozil v lokalnem prometu, če je to potrebno zaradi povečanja pretočnosti prometa ali varstva pred hrupom in drugimi emisijami prometa Ukrepe omejitve uporabe občinske ceste je dolžan izvesti izvajalec rednega vzdrževanja ceste v okviru izvajanja te javne službe.

33. člen

(varovalni pas ob občinski cesti)

Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.

Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s dovoljenjem pristojnega občinskega organa.

Pristojen občinski upravni organ za ceste izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.

Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok:

– pri lokalni cesti (LC) 8 m,

– pri javni poti (JP) 6 m,

– pri javni poti za kolesarje (JPK) 3 m.

Določbe tega člena se uporabljajo za območja, urejena s prostorskimi izvedbenimi akti občine.

34. člen

(napeljevanje nadzemnih in podzemnih vodov in naprav)

Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi ter druge podobne naprave, katerih investitor ni občina, se smejo napeljevati oziroma postavljati v območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu ali JP le pod pogoji in na način, določenimi s dovoljenjem pristojnega občinskega organa.

Pristojen občinski organ lahko zahteva od upravljavca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali JP ter izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste ali JP in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz dovoljenja za njihovo napeljavo oziroma postavitev.

Pristojen občinski organ lahko odkloni izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ter promet na njej, bistveno oteževali vzdrževanje ceste ali JP njeno ter onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste ali JP.

35. člen

(dela na občinski cesti ali JP)

Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na občinski cesti ali JP se lahko opravljajo le z dovoljenjem pristojnega občinskega organa.

V dovoljenju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.

Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav vgrajenih v občinsko cesto ali JP, neposredno ogroženi varen promet oziroma življenja in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec naprav in napeljav mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste ali JP. Upravljavec naprav in napeljav mora čim hitreje odstraniti poškodbe na njih, vzpostaviti cesto ali JP v prvotno stanje in o končnih delih obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste ali JP.

Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka občinsko cesto ali JP delno ali popolno zapreti za promet ali na njej omejiti promet posameznih vrst vozil ali oseb, mora upravljavec in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto ali JP, o omejitvi prometa in o njenem prenehanju takoj obvestiti policijo.

36. člen

(opravljanje del ob občinski cesti in JP)

Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanje in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste ali JP, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali JP ter povečala stroške njenega vzdrževanja, je potrebno dovoljenje pristojnega občinskega organa. V dovoljenju se določijo pogoji za opravljanje teh del.

37. člen

(izredni prevoz po občinski cesti)

Vozila ne smejo presegati dovoljenih osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij, predpisanih za posamezne vrste vozil.

Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj s tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino in višino, velja za izredni prevoz. Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj s tovorom v mejah s predpisom dovoljenih dimenzij, mase ali osnih obremenitev, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na občinski cesti ali njenem delu s prometnimi znaki.

Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz.

Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih cestah, izda pristojen občinski upravni organ za ceste v petnajstih dneh po vložitvi popolne zahteve. O izdanih dovoljenjih obvesti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.

Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka po državnih in občinskih cestah, izda Direkcija za ceste, ki v roku iz prejšnjega odstavka obvesti občino. V tem primeru občini pripada sorazmerni delež povračila za izredni prevoz po občinskih cestah.

Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj zaradi vzpostavitve prevoznosti občinskih cest v zimskem času, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah in zaradi obrambnih potreb.

Izvajalec prevoza mora pred začetkom izrednega prevoza s pristojnim občinskim upravnim organom za ceste uskladiti potek izrednega prevoza in o tem obvestiti policijo.

38. člen

(nadzor izrednih prevozov)

Največje dovoljene osne obremenitve, skupno maso in dimenzije vozil na občinskih cestah nadzorujejo izvajalci rednega vzdrževanja občinskih cest v sodelovanju s policisti.

Vozilo, ki opravlja izredni prevoz brez dovoljenja iz tretjega odstavka prejšnjega člena, policist izloči iz prometa. Izvajalec prevoza mora plačati povračilo za izredni prevoz in povrniti škodo na občinski cesti, če jo je povzročil.

39. člen

(spremljajoče dejavnosti ob občinski cesti)

Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, določene v skladu z določbo tretjega odstavka 3. člena tega odloka, in površine, ki jih za te namene pristojni občinski upravni organ za ceste določi ob obstoječih občinskih cestah, ta upravni organ odda najugodnejšemu ponudniku za opravljanje teh dejavnosti.

Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe površine iz prejšnjega odstavka se uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan.

Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljan je spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti je potrebno soglasje pristojnega občinskega organa.

40. člen

(priključki na občinsko cesto)

Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le z dovoljenjem pristojnega občinskega organa. Z dovoljenjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo.

Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter objektov in naprav ob njih je treba ureditev priključkov predvideti že v lokacijski ali projektni dokumentaciji za te gradnje.

Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto, vključno s postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije njegov investitor.

Priključek nekategorizirane ceste, po kateri je dovoljen javni promet, je skupaj s pripadajočo prometno signalizacijo v območju cestnega sveta občinske ceste sestavni del te ceste.

Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka mora sodelovati pristojen občinski upravni organ za ceste zaradi ugotovitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi v soglasju iz prvega odstavka tega člena.

41. člen

(obvezna rekonstrukcija priključka)

Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji dovoljenja za njegovo ureditev, ni več ustrezen, lahko pristojen občinski upravni organ za ceste z upravno odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.

42. člen

(ukinitev priključka)

Občinski inšpektor lahko zahteva ustrezno ureditev priključka na občinsko cesto, odredi prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev, če ta ni vzdrževan v skladu s pogoji iz dovoljenja iz 40. člena ali je zgrajen brez dovoljenja ali če ta ni preurejen v skladu z odločbo iz 41. člena tega odloka.

Stroške za izvedbo ukrepa iz prejšnjega odstavka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.

43. člen

(varovalni gozdovi in hudourniki ob občinski cesti)

Pristojen občinski organ lahko pristojnemu upravnemu organu za gozdarstvo predlaga, da se gozd vzdolž občinske ceste ali v njeni bližini, ki je pomemben zaradi njenega varovanja pred drsenjem zemljišča, bočnega vetra, snežnimi plazovi in podobnega, razglasi za varovalni gozd v skladu s predpisi o gozdovih.

Pravne ali fizične osebe, ki ob občinski cesti pogozdujejo ali urejajo hudournike, morajo sodelovati s pristojnim občinskim upravnim organom za ceste in prilagoditi vrsto in obseg del tako, da se zavaruje cesta.

Pristojen občinski organ krije del stroškov za pogozditev goljav ter za ureditev hudournika glede na pomen, ki ga imajo takšna dela za varstvo občinske ceste.

44. člen

(graditev žičniških naprav čez občinske ceste ali JP)

Za graditev žičniških naprav nad ali ob občinskimi cestami ali JP, mora njih investitor dobiti dovoljenje pristojnega občinskega organa.

Občinska cesta ali JP, ki jo prečka žičniška naprava, mora biti zavarovana z ustrezno lovilno napravo. Stroške postavitve in vzdrževanja lovilne naprave krije investitor oziroma upravljalec žičniške naprave.

45. člen

(izkoriščanja kamnin ob občinski cesti ali JP)

Kamnolomi, peskokopi in glinokopi lahko obratujejo le v takšni oddaljenosti od občinske ceste ali JP, da to ne vpliva na stabilnost objekta, na vzdrževanje ceste ali JP in na varnost prometa na cesti.

Za odpiranje objektov iz prejšnjega odstavka mora investitor pridobiti dovoljenje pristojnega občinskega organa.

46. člen

(omejitev opravljanja del zunaj varovalnega pasu občinske

ceste)

Za opravljanje del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma podzemnih voda in bi zato vplivala na stabilnost cestnega telesa, na stroške vzdrževanja ceste ali na promet na cesti, mora investitor pridobiti dovoljenje pristojnega občinskega organa. Taka dela se lahko opravljajo le pod pogoji, ki jih določa dovoljenje.

47. člen

(prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej)

Prepovedano je trajno ali začasno zasesti občinsko cesto ali njen del ter izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali ogrožati, ovirati ali zmanjševati varnost prometa na njej. Prav tako je prepovedano na zemljiščih ali na objektih ob cesti izvajati ali opustiti kakršna koli dela ali karkoli nameščati, kar bi utegnilo škodovati cesti ali ogrožati,

ovirati ali zmanjševati varnost prometa na njej.

Prepovedano je predvsem:

1. odvajati na cesto vodo, odplake in druge tekočine;

2. puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo;

3. ovirati odtekanje vode s ceste;

4. puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča za živali;

5. voditi po cesti konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo cesto;

6. namerno zažigati ob cesti strnišča, odpadne in druge gorljive snovi;

7. z mazili ali drugimi snovmi pomastiti cesto;

8. postavljati na cesto kakršne koli predmete (nagrobne plošče in druga spominska znamenja, stojala, transparente, plakate in druge oblike obveščanja oziroma oglaševanja, in podobno) ali jih metati nanjo (sneg, odpadke in podobno), razsipati po cesti sipek material, nanašati blato ali kako drugače onesnaževati cesto;

9. neposredno ob cesti postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati les, opeko, zemljo, drug material ali predmete, če bi to škodovalo cesti, njeni preglednosti ali urejenosti ali zmanjševalo varnost prometa;

10. orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1,5 m od ceste vzporedno z njo;

11. obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje;

12. nameščati in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko zmanjševale varnost prometa;

13. zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami;

14. vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora;

15. spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug material ali predmete;

16. uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo;

17. nameščati na cesto kakršnekoli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa;

18. poškodovati, odstranjevati, prestavljati ali kakorkoli spreminjati prometno signalizacijo;

19. izvajati kakršnakoli dela ali ukrepe, ki bi lahko poškodovala cesto ali cestne objekte Izvajalec rednega vzdrževanja občinske ceste je dolžan takoj odstraniti vse ovire ali druge posledice prepovedanih ravnanj, ki bi utegnile škodovati cesti ali ogrožati, ovirati ali zmanjševati varnost prometa na njej. Če to ni mogoče, mora oviro ali nevarno mesto na cesti zavarovati s prometno signalizacijo. Vse stroške odstranitve ovir ali drugih posledic prepovedanih ravnanj ali zavarovanja ovir ali nevarnih mest na cesti mora poravnati povzročitelj ovire ali nevarnega mesta na cesti. Če povzročitelj ni znan, gredo stroški v breme rednega vzdrževanja občinskih cest.

48. člen

(naležne ploskve na kolesih vozil)

Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča.

Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občinskih cestah in JP samo, če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča ali druge utrjene površine.

49. člen

(obveznosti sosedov ob občinski cesti ali JP)

Lastniki nepremičnin ob občinski cesti ali JP morajo dopustiti prost odtok vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda.

Lastniki nepremičnin ob občinski cesti ali JP morajo v skladu z zakonom dopustiti dostop do cestnih in drugih objektov zaradi njihovega vzdrževanja, gradnjo odtočnih in ponikovalnih jarkov in drugih naprav za odvod vode od cestnega telesa ter postavitev začasnih ali stalnih naprav in ureditev za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh ni mogoče postaviti na zemljišče, ki je sestavni del ceste.

Lastniki nepremičnin ob občinski cesti ali JP morajo imeti na strehah objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto ali JP odteka voda ali vsuje sneg, pritrjene strešne žlebove in snegolove.

Sosedi morajo z objektov ob občinski cesti ali JP odstraniti ledene sveče pravočasno in tako, da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu ali uporabnikov JP.

Lastniki nepremičnin ob občinski cesti ali JP morajo s ceste ali s pločnika odstraniti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo z objekta, v dolžini objekta oz. zemljišča v svoji lasti.

2. Ukrepi za varstvo prometa na cesti

in druge dejavnosti na JP

50. člen

(zapora ceste ali JP zaradi del ali prireditve na občinski cesti

ali JP)

Dela na občinski cesti in ob njej ali na JP, ki vplivajo na promet na tej cesti ali na drugo dejavnost na JP in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 51. člena tega odloka.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje cest ali JP ter za opravljanje tistih obnovitvenih del na cesti ali JP, za katera je izvedba zapore ceste urejena v pogodbi o oddaji teh del.

Dovoljenje za zaporo občinske ceste ali JP je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej. Dovoljenje za zaporo občinske ceste ali JP se lahko izda, če je promet mogoče preusmeriti na druge javne ceste ali drugo dejavnost preseliti na druge JP in če se promet na cesti ali druga dejavnost na JP ne ustavi za daljši čas. Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste ali JP, se lahko izjemoma izda tudi v primeru, da prometa ni mogoče preusmeriti na druge javne ceste ali izvajanje druge dejavnosti na druge JP, vendar samo v času izven večje zasedenosti oz. prometnih konic.

51. člen

(izdaja dovoljenj za zaporo občinske ceste ali JP)

Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste ali JP izda pristojen občinski organ. O izdanih dovoljenjih pristojen občinski organ obvesti policijo, občinskega inšpektorja in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest ali JP. Dovoljenju za zaporo ceste mora biti priložena od pristojnega občinskega organa potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.

O delnih ali popolnih zaporah občinske ceste ali JP zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katere na podlagi drugega odstavka 50. člena tega odloka ni potrebno pridobiti dovoljenja, mora izvajalec teh del najmanj tri dni pred pričetkom njihovega izvajanja

obvestiti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja ceste ali JP, na kateri se bodo dela izvajala.

Obvestilu mora biti v primeru zapore ceste priložena od pristojnega občinskega organa potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.

Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste ali JP se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste ali JP, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste ali izvajanja dejavnosti na JP in čas njenega trajanja.

Vloga za zaporo občinske ceste ali JP mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste ali JP in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste ali JP, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter v primeru zapore ceste prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste ali JP lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste ali JP, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste ali JP.

Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo občinske ceste ali JP zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi za športne in druge prireditve na občinski cesti ali JP.

Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste ali JP krije njen predlagatelj. Predlagatelj popolne zapore ceste ali JP mora o njej in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred zaporo ceste ali JP.

52. člen

(polje preglednosti)

V bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto v ravnini (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste (polje preglednosti).

Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo občinskega inšpektorja za ceste ali policista odstraniti ovire.

53. člen

(prometna signalizacija na občinskih cestah)

Prometno signalizacijo na občinskih cestah določa upravni občinski organ pristojen za ceste, razen v primerih iz 31. člena tega odloka in v primerih, ko je njena postavitev, zamenjava, dopolnitev ali odstranitev posledica odredb o prepovedih ali omejitvah prometa na javnih cestah, za izdajo katerih so s predpisi o varnosti cestnega prometa pristojni minister, pristojen za promet, minister, pristojen za notranje zadeve in minister, pristojen za okolje in prostor.

Na občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembnost območja ali naselja in podobno (turistična in druga obvestila signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. O predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije odloči predstojnik pristojnega občinskega upravnega organa za ceste s sklepom. Pristojen občinski upravni organ za ceste ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev signalizacije, njeno vzdrževanje in odstranitev.

54. člen

(obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti)

Postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob občinskih cestah je prepovedano. Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste. Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko izda dovoljenje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija. Z dovoljenjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve.

Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se ob občinskih cestah v naselju lahko postavljajo le zunaj območja vzdolž vozišča ceste, določenega za postavitev prometne signalizacije v predpisih o javnih cestah. Dovoljenje za njihovo postavitev izda pristojen občinski upravni organ za ceste. V dovoljenju določi pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se dovoljenje za izobešanje transparentov preko občinske ceste lahko izda le za določen čas (za čas trajanja prireditve, razstave, sejma ipd.) in za tiste občinske ceste, ki jih določi občinski svet občine. Transparenti morajo biti izobešeni najmanj 4,5 m nad voziščem občinske ceste.

55. člen

(opravljanje dejavnosti ob občinskih cestah zunaj naselij)

Kdor namerava ob občinski cesti (zunaj naselja) opravljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno in podobno), ki neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje vozil v promet), mora v skladu z določbo 40. in 41. člena tega odloka zagotoviti ustrezen priključek oziroma pristop do objekta ter zadostno število mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem.

V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti mnenje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.

56. člen

(pritožbeni organ)

Zoper dovoljenja in soglasja, ki niso izdana v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor in katera po določbah tega odloka izdaja pristojen občinski organ, ter zoper sklep iz drugega odstavka 53. člena tega odloka je dovoljena pritožba pisno ali ustno na zapisnik pri županu.

VII. VZDRŽEVANJE JAVNIH POVRŠIN (JP)

I. Gospodarska javna služba

57. člen

(gospodarska javna služba)

Vzdrževanje JP je obvezna lokalna gospodarska javna služba, ki obsega redno vzdrževanje JP ter organiziranje njihovega obnavljanja in se izvaja v okviru lokalne gospodarske javne službe »urejanje in čiščenje javnih površin«.

54. člen

(obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti)

55. člen

(opravljanje dejavnosti ob občinskih cestah zunaj naselij)

56. člen

(pritožbeni organ)

VII. VZDRŽEVANJE JAVNIH POVRŠIN (JP)

I. Gospodarska javna služba

57. člen

(gospodarska javna služba)

V to lokalno gospodarsko javno službo sodi tudi vzdrževanje in urejanje posameznih dreves in drugih nasajenih rastlin, rastočih v naseljih na javnih površinah.

60. člen

(financiranje javne službe in njen letni plan)

Služba se financira iz proračuna v skladu z njenim letnim planom in plani izvajalca. S temi akti morajo biti znotraj letnega plana javne službe ločeno obravnavane javne ceste ter javne površine (JP). Poleg tega mora biti v planu podan ločen prikaz predvidenih rednih vzdrževalnih del ter obnovitvenih del.

Z letnim planom javne službe se določa obseg opravljanja javne službe po posameznih njenih sestavinah in prostoru ter periodičnost opravljanja posameznih rednih opravil.

61. člen

(javno dobro)

Javni parki, javna igrišča in druge javne površine, ki so predmet obravnave po tem poglavju odloka, so javno dobro v lasti občine in jih nihče ne more odtujiti niti jim spreminjati namembnost brez odločitve občinskega sveta.

62. člen

(javna pooblastila)

Pristojni organ določa pogoje in daje dovoljenja za posege v prostor in okolje, ki zadevajo površine, ki jih vzdržuje režijski obrat ali drugi izvajalec. Ta pristojnost se lahko na način in pod pogoji iz tega odloka prenese na izvajalca.

II. Javna snaga

63. člen

(prireditve na prostem)

Organizatorji kulturnih, športnih in drugih prireditev in aktivnosti na prostem so dolžni mesto prireditve opremiti z ustreznimi posodami oziroma koši za odpadke.

Po končani prireditvi mora prireditelj prireditveni prostor očistiti in odpadke pripraviti tako, da jih najkasneje v 24 urah po zaključku prireditve izvajalec javne službe »ravnanje z odpadki« lahko odpelje na odlagališče.

64. člen

(javni objekti)

Režijski obrat ali drugi izvajalec JP, ki jih vzdržuje oz. igriščih, avtobusnih postajališčih, parkiriščih, pločnikih in drugih površin, namenjenih prostemu dostopu javnosti, mora na površinah, ki jih vzdržuje oziroma upravlja, zagotoviti stalno čistočo ter zagotoviti redno praznjenje tipiziranih košev za odpadke in se z izvajalcem javne službe »ravnanje z odpadki« dogovoriti za ustrezen odvoz odpadkov, če to ni urejeno neposredno po splošnih pogojih delovanja te javne službe.

Oseba iz prvega odstavka je dolžna na površine, ki jih vzdržuje oziroma upravlja, namestiti potrebno število košev oziroma tipiziranih posod za odpadke, jih redno vzdrževati in sproti popravljati ter dotrajane nadomeščati z novimi.

65. člen

(odgovornost za javno snago)

Če izvajalec vzdrževanja oziroma upravljavec JP oziroma objekta ne zagotovi čistoče skladno z 64. členom, lahko pristojni nadzorni organ odredi izvajanje ukrepov za vzdrževanje čistoče ustreznemu izvajalcu, praviloma izvajalcu javne službe »ravnanje z odpadki«.

V primeru poškodovanja posod mora škodo poravnati tisti, ki jo je s svojim ravnanjem povzročil.

III. Varovanje javnih površin (JP)

66. člen

(namembnost)

JP se smejo uporabljati samo za namene, ki izhajajo iz njihovega značaja in so opredeljeni s prostorskimi akti ali drugimi odločitvami občinskega sveta. Na njih je pod pogoji iz tega odloka mogoče pridobiti posebno pravico uporabe, skladno z določbami tega odloka.

Brez soglasja občinskega sveta ni mogoče pridobiti posebne pravice uporabe za igrišča in za urejene zelene površine.

Na igriščih in na urejenih zelenih površinah je zlasti prepovedano:

– vožnja in parkiranje motornih vozil;

– postavljanje ali hramba večjih predmetov ali kakršnih koli količin odpadnega ali uporabnega materiala;

– prosto gibanje psov in drugih domačih živali ter onesnaževanje z njihovimi iztrebki;

– lomljenje drevja ali grmovja, trganje cvetlic ali poškodovanje živih mej;

– poškodovanje klopi, košev za smeti, igral, posod s cvetjem, svetilk ali drugih elementov mestne opreme;

– obešati plakate in druge napise na drevje.

Določbe tega člena smiselno veljajo tudi za tiste površine iz prejšnjega odstavka, ki jih upravljajo ali so v lasti javnih subjektov, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina.

67. člen

(urejanje površin v urbanih naseljih)

Skupne površine v uporabi lastnikov objektov v urbanih naseljih, ki jih za potrebe izvajanja tega člena in 66. člena tega odloka predstavlja ureditveno območje občine, z izjemo kmetijskih in gozdnih površin na tem območju, morajo lastniki objektov urejati in vzdrževati skladno z ureditvijo, ki jo narekujejo prostorski akti, zlasti pa skladno z načrti ureditve zelenih površin.

Lastnik, uporabnik ali upravnik večstanovanjskega objekta, h kateremu pripada zelena površina, ki je ne vzdržuje izvajalec (skupne površine, vezane na objekte in/oziroma v uporabi lastnikov objektov), je odgovoren za njeno vzdrževanje v skladu z načrti ureditve zelenih površin in strokovnimi hortikulturnimi pravili.

Oseba iz drugega odstavka je tudi odgovorna za stanje teh površin, s tem da na teh površinah brez ustreznega upravnega dovoljenja ne sme postavljati objektov (barak, drvarnic, nadstrešnic), ne sme dopustiti kurjenja, odlaganja ali skladiščenja odpadnega ali drugega materiala ter opravljanja gospodarske dejavnosti.

68. člen

(varovanje drevja v urbanih naseljih)

Drevja na urbanih območjih ni dovoljeno sekati brez dovoljenja pristojnega organa. Dovoljenje ni potrebno za sekanje sadnega in nizkega okrasnega drevja.

Dovoljenje se izda na podlagi gozdarskega oziroma hortikulturnega strokovnega mnenja.

Dovoljenje ni potrebno za poseke na javnih površinah, ki jih izvede izvajalec v primerih, ko drevo zaradi preraščenosti, fizičnega propada, naravnih nesreč in drugih razlogov ogroža osebe, infrastrukturo, varnost cestnega prometa ali premoženja. O takih primerih je izvajalec dolžan nemudoma obvestiti pristojni organ.

Za izdajo dovoljenja za posek drevesa ni potrebno mnenje iz drugega odstavka v primerih, ko drevo ali nasad nista posebej zaščitena in ne rasteta na meji funkcionalne površine objekta ter gre istočasno za primer:

– da s posekom soglašajo lastniki večinskega dela objekta, h kateremu funkcionalna površina pripada, ali

– da je posek utemeljen zaradi varovanja zdravja oseb.

Stroški poseka bremenijo:

– na javnih površinah – občinski proračun;

– na funkcionalnih površinah objektov in na površinah v lastnini,

– lastnike objektov oziroma površin.

VIII. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO OBČINSKIH

CEST IN JP

69. člen

(opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)

Uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste in JP, nadzira občinski inšpektor pristojnega Medobčinskega inšpektorata ali drugega pooblaščenega organa.

70. člen

(naloge inšpekcijskega nadzorstva)

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinskih cest in JP ima občinski inšpektor poleg pravice in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:

1. Nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

2. Nadzorovati dela pri obnavljanju cest ali JP, pregledovati dokumentacijo za ta dela in odrediti ustavitev del, če se ta dela izvajajo brez ustreznega dovoljenja ali v nasprotju s projektno dokumentacijo za obnovitvena dela ali opisom teh del.

3. Nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo cest in prometa na njih ali varstvo JP ter ustaviti vsa dela na cesti ali JP, ki se opravljajo brez izdanega dovoljenja ali soglasja ali v nasprotju z njim.

4. Odrediti odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na cesti, ki ogrožajo varnost prometa.

5. V nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na cesti oz. JP ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda.

6. Odrediti ukrepe za zagotovitev polja preglednosti.

7. Nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri posegih v varovalnem pasu ceste.

8. Odrediti začasno prepoved prometa na novi, rekonstruirani ali obnovljeni cesti ali JP, ki še ni tehnično pregledana ali ni izročena prometu.

Rok za pritožbo zoper odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka tega člena, je 8 dni od dneva njene vročitve. Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi tretje, pete in osme točke prvega odstavka tega člena, ne zdrži njene izvršitve.

V zadevah iz 5. točke prvega ostavke tega člena, ko je zaradi neposredno ogroženosti občinske ceste ali varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu ali druga nevarnost za uporabo JP, občinski inšpektor lahko odloči po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko občinski inšpektor odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj.

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima občinski inšpektor pravico:

1. pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organizacij in skupnosti;

2. zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;

3. pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost osebe;

4. vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva;

5. pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, podatke o lastništvu vozil, podatke o lastništvu zemljišča in objektov v varovalnem pasu ceste in druge podatke, potrebne za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste;

6. proti potrdilu za največ 8 dni odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitve tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste;

7. od odgovorne osebe zavezanca zahtevati da v roku, ki ga določi občinski inšpektor, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva.

O ukrepih, ki jih je odredil po 5. točki prvega odstavka tega člena, mora občinski inšpektor obvestiti župana, pristojen občinski organ in policijo.

Če občinski inšpektor pri izvajalcu rednega vzdrževanja občinskih cest ali JP ugotovi pogoste kršitve obveznosti pri izvajanju rednega vzdrževanja občinskih cest ali JP kot javne službe, lahko poda izvajalcu utemeljen predlog za uveljavitev sankcij, določenih s pogodbo.

Stroške inšpekcijskega postopke (dnevnica, potni stroški in drugi stroški, ki so nastali v zvezi z uvedbo postopka), ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi zavezanec.

IX. KAZENSKE DOLOČBE

71. člen

(prekrški)

Z globo 2.000,00 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:

1. Brez soglasja gradi ali rekonstruira gradbene objekte v varovalnem pasu občinske ceste ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte in naprave.

2. Brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, toplovod in druge podobne naprave.

3. Brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja druga dela

na občinski cesti ali JP ali pa opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem (prvi odstavek 35. člena).

4. Brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste ali JP, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali JP, ali povečala stroške njenega vzdrževanja.

5. Postavi na površinah ob občinski cesti ali JP, določenih za te namene, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe ali če spremeni objekte in naprave ali samo dejavnost brez dovoljenja pristojnega občinskega organa (39. člen).

6. Brez dovoljenja gradi ali rekonstruira priključek na občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji tega dovoljenja (prvi odstavek 40. člena).

7. Vrste in obsega dela pri pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter ne prilagodi tako, da se zavaruje občinska cesta.

8. Brez dovoljenja gradi žičniške naprave nad občinskimi cestami ali JP ter ne zavaruje žičnice z ustrezno lovilno napravo (44. člen).

9. Brez dovoljenja ob cesti ali JP odpira kamnolome, peskokope in glinokope, ki bi lahko vplivali na stabilnost JP, cestnega telesa, vzdrževanje občinske ceste ali varnost prometa na njej.

10. Brez dovoljenja opravlja dela zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cesto in varnost prometa na njej, ali jih opravlja v nasprotju s pogoji tega dovoljenja.

11. Začasno ali trajno zasede občinsko cesto ali JP, njen del ali izvaja ali opusti kakršna koli dela na cesti in zemljišču in objektih ob občinski cesti ali JP, ki bi lahko poškodovala cesto, JP ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti ali drugo dejavnost na JP.

12. Vozi vozilo s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki bi lahko poškodovala vozišče ceste ali druge površine na JP.

13. Vozi njeno motorno vozilo z gosenicami, ki niso obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča na cesti ali drugo površino na JP.

14. Ne pritrdi snegolovov na strehe objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto ali JP vsuje sneg ali ne odstrani ledenih sveč ter snega ali ledu, ki je zdrsnil na pločnik, občinsko cesto ali JP s teh objektov, ki ogrožajo varnost udeležencev v prometu ali uporabnikov JP.

15. Brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste ali JP, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali JP ali športne ali druge prireditve na cesti.

16. Ne obvesti ali ne obvesti pravočasno o izvedbi delne ali popolne zapore občinske ceste ali JP zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katero ni bilo treba pridobiti dovoljenja.

17. Izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste ali JP v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo, delno ali popolno zaporo ceste ali JP in začasno prometno ureditev ne označi v skladu s predpisi in potrjeno prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve ali preseže dovoljeni čas njenega trajanja.

18. Ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v polju preglednosti (prvi odstavek 52. člena).

19. Postavi nagrobno ali spominsko znamenje ob občinski cesti ali JP, ali brez dovoljenja postavi tablo, napis in drug objekt ali napravo za slikovno in zvočno obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti ali JP, ali jih postavi v nasprotju s pogoji iz dovoljenja.

20. Izgradi izpust odpadnih voda na območje občinske ceste oz. JP.

Z globo 500,00 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika, ki stori prekršek iz tega člena.

72. člen

(prekrški fizičnih oseb)

Z globo od 250,00 EUR se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki stori katero od dejanj iz prejšnjega člena.

73. člen

(kršitev obveznosti vzdrževanja cest)

Z globo 2.000,00 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest ali JP:

1. Če teh cest ali JP ne vzdržuje redno v skladu z letnim ali mesečnim planom.

2. Če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob morebitni stavki.

Z globo 500,00 EUR se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest ali JP.

74. člen

(kršitev obveznosti uskladitve del)

Z globo 2.000,00 EUR se kaznuje za prekršek investitor objektov in naprav v ali ob cestnem telesu občinske ceste ali JP, če o nameravanih delih ne obvesti pristojnega občinskega organa ali če ji ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov.

Z globo 500,00 EUR se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba investitorja.

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

75. člen

(prilagoditev neprometnih znakov)

Neprometni znaki, ki so postavljeni ob občinskih cestah ali JP se morajo prilagoditi določbam tega odloka ter določbam Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah najkasneje v desetih letih po uveljavitvi tega predpisa.

76. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 69/99).

77. člen

(začetek veljavnosti odloka)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku (MUV) Štajerske in Koroške regije.

Številka: 007-01/2009

Datum: 8. april 2009

Župan

Jože Kraner, s. r.