Na podlagi 12. in 23. člena Zakona o urejanju prostora /ZUreP- 1/ (Ur.l. RS, št. 110/2002 (8/2003 - popr.), 58/2003-ZZK-1) in 10. člena Statuta Občine Ruše (MUV, št. 5/99, 18/00) je Občinski svet Občine Ruše na svoji 27. redni seji, dne 5. oktobra 2006, sprejel

O D L O K

o občinskem lokacijskem načrtu za del Novega naselja v Bistrici ob Dravi

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se sprejme »Občinski lokacijski načrt za del Novega naselja v Bistrici ob Dravi (v nadaljevanju: občinski lokacijski načrt), ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod št. naloge 5019 v avgustu 2006.

2. člen

(vsebina odloka)

Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del Novega naselja v Bistrici ob Dravi, v nadaljevanju odlok, določa: ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture ter obveznost priključevanja nanjo, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, rešitve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, načrt parcelacije, etapnost izvedbe in tolerance ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega lokacijskega načrta.

Vsebine iz prejšnjega odstavka so prikazane tudi v kartografskem delu, ki je sestavni del tega odloka in je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na sedežu Občine Ruše.

Kartografski del odloka vsebuje:

1 Načrta namenske rabe prostora

1/1 Izsek kartografske dokumentacije k veljavnemu prostorskemu planu občine Ruše

M 1: 25000

1/2 Prikaz javnih površin

M 1: 1000

2 Načrt ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta

Načrt parcelacije

M 1: 1000

3 Načrte umestitev načrtovane ureditve v prostor

3/1 Umestitev načrtovane ureditve v prostor

M 1: 1000

3/2 Prikaz lokacijskih pogojev in usmeritev za projektiranje

M 1: 500

3/3 Karakteristični vzdolžni in prečni prerez

M 1: 1000

3/4 Zasnova prometne infrastrukture

M 1: 1000

3/5 Zasnova energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture

M 1: 500

Občinski lokacijski načrt vsebuje tudi naslednje priloge: povzetek za javnost; izvleček iz strateškega prostorskega akta; obrazložitev in utemeljitev občinskega lokacijskega načrta; strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve; smernice nosilcev urejanja prostora s pojasnili; seznam sektorskih aktov in predpisov; oceno stroškov; spisek lastnikov parcel, spis postopka priprave in sprejemanja občinskega lokacijskega načrta.

Program opremljanja za območje občinskega lokacijskega načrta bo sprejet s posebnim odlokom.

3. člen

(funkcija območja)

Z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ruše za območje nove Občine Ruše v letu 2004 (MUV, št. 10/04, 12/04 in 8/06), je predmetno območje opredeljeno kot gradbene parcele znotraj poselitvenega območja naselja Bistrica ob Dravi.

Podrobnejša namenska raba je opredeljena kot parcele za namen stanovanjske gradnje z dopolnilnimi dejavnostmi.

V celotnem območju obdelave so dopustne dopolnilne dejavnosti, ki so navedene v točki 5.2.1. šestega poglavja oz. šeste točke (6. URBANISTIČNE IN KRAJINSKE ZASNOVE) odloka iz prvega odstavka tega člena.

II. UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA

4. člen

(ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta)

Območje obdelave se nahaja v severnem delu poselitvenega območja naselja Bistrica ob Dravi, med večstanovanjskimi stavbami v Novem naselju in regionalno železniško progo Maribor- Prevalje-Državna meja.

Velikost območja urejanja znaša približno 2,8 ha.

Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel: del 25/2, 46/2, del 48/9, 50/1, del 53/1, 53/31, 58/1, 58/2, 61/1, 66/1, 67/1, 73/1, 78/1, 79/2, del 84/2, del 84/3, del 323/1, 323/2, del 331, del 334/1, del 334/4, 334/5, 334/6, del 334/7, 334/8, del 334/9, vse v K. O. Bistrica pri Limbušu.

5. člen

(vplivno območje)

Na osnovi 5. člena 2. točke Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Ur. list RS, št. 86/04), v nadaljevanju Pravilnik, je znotraj meja ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta tudi skupno vplivno območje pričakovanih vplivov.

Slednje ne sega izven meje ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta, ki je določeno na osnovi 5. člena Pravilnika, v kolikor se bodo vsa gradbena dela izvajala v skladu z veljavnimi predpisi.

III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

Opis rešitev načrtovanih objektov in površin

6. člen

(načrtovani objekti)

Predvidena je:

– gradnja 3 vila blokov;

– gradnja 31 enostanovanjskih stavb (individualnih ali vrstnih);

– postavitev nadstrešnic/ garaž za po dva avtomobila;

– postavitev enostavnih objektov;

– gradnja dvoetažnega parkirišča ter postavitev skupne, delno javne ploščadi ob vila blokih;

– ureditev javnih površin in odprtega prostora

– ureditev energetske, vodovodne ter druge komunalne infrastrukture;

– izvedba ostalih posegov, ki izhajajo iz tekstualnega oz. grafičnega dela odloka.

7. člen

(vila bloki)

Na jugu območja obdelave so ob skupni ploščadi predvideni 3 vila bloki.

Pritličje vila blokov je namenjeno dopolnilnim dejavnostim, kot je razvidno iz drugega in tretjega odstavka 3. člena tega odloka. Dopolnilne dejavnosti je mogoče locirati tudi v nadstropjih.

8. člen

(enostanovanjske stavbe)

Skupno je predvidenih 31 enostanovanjskih stavb, v katerih je mogoče locirati tudi dopolnilne dejavnosti, kot je razvidno iz drugega in tretjega odstavka 3. člena odloka. Od tega je načrtovanih 7 samostoječih hiš na skrajnem severnem robu ter 8 na vzhodnem delu območja.

Ob »cesti B« je predvidenih 12 vrstnih hiš ter na skrajnem vzhodnem robu območja obdelave še 4 vrstne hiše, vse organizirane do dve enoti.

9. člen

(nadstrešnice/ garaže)

V kolikor to dopušča velikost parcele, bodo postavljene nadstrešnice oziroma garaže za po dva avtomobila ob vsaki enostanovanjski hiši. Kjer to ni mogoče, bo urejeno parkiranje v stavbah.

10. člen

(enostavni objekti)

Dopustna je gradnja naslednjih enostavnih objektov:

– pomožni objekti za lastne potrebe;

– ograje;

– pomožni infrastrukturni objekti;

– začasni objekti, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov;

– spominska obeležja;

– urbana oprema ter izvedba nujnih posegov in ureditev, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

11. člen

(javne površine in odprti prostor)

Javne prometne površine so rekonstruirane in predvidene ceste z vsemi obvoziščnimi elementi, skupna prometna površina za pešce in kolesarje, nivojska parkirna ploščad in dvoetažno parkirišče. Južni del druge etaže skupne ploščadi bo urejen kot javni trg, kjer bodo locirana tudi otroška igrišča.

Med javne površine spadajo tudi območja ekoloških otokov in zelenice, ki ne pripadajo posameznim objektom. Ostale nepozidane površine okrog stavb bodo urejene kot funkcionalna zemljišča k posameznim stavbam. Na njih se bodo uredile tlakovane površine in zelenice.

Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo

12. člen

Horizontalni gabariti objektov in ureditev so razvidni iz grafičnih prilog:

– št. 3/1 »Umestitev načrtovane ureditve v prostor«;

– št. 3/2 »Prikaz lokacijskih pogojev in usmeritev za projektiranje« in

– št. 3/4 »Prometna ureditev«.

Vertikalni gabariti pa so prikazani v grafični prilogi :

– št. 3/2 »Prikaz lokacijskih pogojev in usmeritev za projektiranje« in

– št. 3/3 »Karakteristični prečni prerez«.

Nulta kota objektov se v skladu s členi predmetnega odloka določi v projektni dokumentaciji glede na nivelete cest ob katerih so objekti locirani.

V grafični prilogi št. 3/2 »Prikaz lokacijskih pogojev in usmeritev za projektiranje« so prikazane gradbene meje in linije:

– gradbena meja je linija, ki jo predvideni objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje odmaknjen v notranjost; odstopanja od ureditev prikazanih v kartografskem delu so opredeljena v 40. členu (etapnost);

– gradbena linija je linija, na katero morajo biti z enim robom postavljeni predvideni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad.

13. člen

(vila bloki)

Oblikovanje vila blokov bo enotno. Predvidena je etažnost P+3. Možna je tudi izgradnja kleti, ki bo v celoti vkopana.

Tlorisni gabarit vseh etaž bo maksimalno 15m x15m (brez dodanih toleranc). Zahodno stavbo je mogoče v pritličju podaljšati kot je razvidno iz grafičnih prilog.

Osnovnemu tlorisu v pritličju bo možno v okviru določenih toleranc tudi dodajati ali odvzemati določene gradbene mase (izzidki, erkerji,…).

Glavni vhodi v stavbe bodo na severni fasadi stavbe, pročelje stavbe bo južna fasada.

Strehe bodo eno- ali štirikapnice. Sleme bo paralelno z novo cesto (z odvodnjo proti severu), ob kateri bodo razvrščene.

14. člen

(enostanovanjske stavbe)

Oblikovanje stavb v ulici (ulična stran) bo enotno, kar pomeni, da bodo stavbe poravnane v vrsti, da bodo imele enako smer slemena in naklon (±10°). Izjeme so možne v križiščih.

Etažnost bo maksimalno K+P+1.

Tlorisni gabarit bo maksimalno 8 m x 12 m (brez dodanih toleranc).

Osnovnemu tlorisu v pritličju bo možno v okviru določenih toleranc tudi dodajati ali odvzemati določene gradbene mase (izzidki, erkerji,…), in sicer do 10% osnovne površine objekta. Glavni vhod v stavbe bo na strani ceste, s katere je predviden dovoz na parcelo.

Strehe bodo eno- ali dvokapnice, sleme bo vzporedno z daljšo stranico fasade oziroma se bo prilagajalo smerem slemen sosednjih stavb.

15. člen

(nadstrešnice/ garaže)

Streha bo ravna, krita s pločevino ali steklom ali plastiko ali drugim ustreznim materialom, med parkirnima prostoroma je možna pregrada.

Tlorisni gabarit naj zagotavlja postavitev dveh osebnih vozil.

16. člen

(enostavni objekti)

Enostavni objekti, določeni v 10. členu, se bodo postavljali v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov, brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Ur.l. RS, št. 114/03, 130/04).

Posebna določila:

– pomožni objekti za lastne potrebe, ki so določeni v predpisu iz predhodnega odstavka tega člena, bodo imeli ravno streho, krito s pločevino ali steklom ali plastiko ali drugim ustreznim materialom. Nadstrešnice oz. garaže morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 0,5 m in ne smejo segati v območje preglednega trikotnika. Če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč;

– postavitev ograj v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika, ki ga je treba določiti v odvisnosti od hitrosti na prednostni cesti.

17. člen

(javne površine in odprti prostor)

Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir. Igralne površine na skupni ploščadi bodo opremljene za starostno stopnjo 3-6 let in za starostno stopnjo 6-12 let. Ob otroških igriščih bodo urejene funkcionalne zelene površine, ki so lahko istočasno igralne površine.

Drevesa na južnem robu območja obdelave se bodo varovala in po potrebi tudi dopolnila, tako da bo nastal urejen drevored. Prav tako bo urejen drevored ob »cesti ob železnici«.

Predvidene lokacije ekoloških otokov, ki bodo pokriti z nadstrešnico (enostavni objekt) ter močno ozelenjeni, so razvidne iz kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta.

Prometne površine so podrobneje opisane v naslednjem poglavju - Pogoji za prometno urejanje.

Zasebni vrtovi se bodo urejali skladno z željami in zahtevami posameznikov, vendar tako, da ne bodo motili sosedov. Izbor materialov in rastlinskih vrst, ki lahko vplivajo na podobo celotnega območja, se bo znotraj zasebnih površin podrejal ureditvi celote.

IV. ZASNOVE PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO

Pogoji za prometno urejanje

18. člen

Območje je prometno navezano na železniško in cestno omrežje. Navezava na železniško omrežje je železniško postajališče Bistrica ob Dravi.

Osnovna cestna navezava je cesta Novo naselje, ki zagotavlja povezavo z Ruško cesto, ki je regionalna cesta državnega cestnega omrežja.

Zasnova prometne ureditve je prikazana v grafični prilogi št. 3/4 “Prometna ureditev”.

Pri prometni zasnovi obravnavanega območja je upoštevano železniško in cestno omrežje.

19. člen

(železniško omrežje)

Pri posegih v prostor je treba upoštevati lego obravnavanega območja v 200 metrskem varovalnem progovnem pasu regionalne železniške proge Maribor-Prevalje-Državna meja.

Rekonstrukcija javne kategorizirane ceste, ki poteka južno od obstoječe proge, mora upoštevati predvideno gradnjo 2. tira na odseku proge Maribor – Ruše in progovni pas ob predvidenem tiru, ki je v naselju širok 6 m.

20. člen

(cestno omrežje)

Obravnavano območje je treba navezati na obstoječe cestno omrežje naselja.

Obstoječe ceste, ki nimajo imen, in predvidene ceste imajo v občinskem lokacijskem načrtu delovna imena.

Notranjo cestno omrežje sestavljajo: »cesta ob železnici«, Ulica 27. decembra, »cesta A« in »cesta B«. »Cesta ob železnici« in Ulica 27. decembra sta del kategorizirane občinske ceste (JP 860290). V občinskem lokacijskem načrtu je predvidena njuna rekonstrukcija. Rekonstrukcija »Ceste ob železnici« obsega korekturo horizontalnega poteka in ureditev dvosmernega dvopasovnega vozišča s pravokotnim parkiranjem ob severnem robu in pločnikom ob južnem robu.

Rekonstrukcija Ulice 27. decembra obsega ureditev dvosmernega dvopasovnega vozišča s pločnikom ob zahodnem robu in vzdolžnim parkiranjem ob vzhodnem robu.

»Cesta A« in »cesta B« sta predvideni novogradnji, ki oblikujeta notranji prometni križ. »Cesta A« je podaljšek ceste Novo naselje v smeri proti severu. Na severu se priključi na »cesto ob železnici«. »Cesta B« poteka v smeri vzhod – zahod. Na vzhodu se navezuje na rekonstruirano Ulico 27. decembra. Obe cesti sta dvosmerni in dvopasovni z obvoziščnimi pločniki oziroma enostranskim varovalnim pasom na krajšem odseku obeh cest. Niveletni potek obeh predvidenih cest naj sledi nagibu obstoječega terena in upošteva navezovalne višine obodnih cest. »Cesta A« in »cesta B« sta podrejeno priključeni na obodne ceste.

Na cestah obravnavanega območja je predlagana uvedba območja omejene hitrosti. Hitrost 30 km/h je izbrana skladno z obstoječo in predvideno zasnovo ureditve prostora.

Na zahodu obravnavanega območja je treba urediti skupno prometno površino za pešce in kolesarje, ki povezuje »cesto ob železnici« na severu s cesto Novo naselje na jugu.

21. člen

(mirujoči promet)

Potrebno število parkirnih mest za osebna vozila je treba določiti v odvisnosti od dejavnosti skladno z normativom 1.5 PM/1 stanovanje v večstanovanjskih stavbah, 2 PM/1 enostanovanjsko stavbo in 1 PM/30 m2 neto površine za predvidene poslovno-trgovske dejavnosti. Natančno število potrebnih parkirnih mest za poslovno-trgovske dejavnosti je treba določiti v projektni dokumentaciji skladno s podrobnim programom in površinami.

Parkirišča za večstanovanjske stavbe je treba urediti v pritličju stavb in pod skupno ploščadjo z dovozi s »ceste B«. Parkirišča za enostanovanjske stavbe je treba urediti na lastnih parcelah kot garaže ali parkirišča pod nadsrešnicami. Parkirišča za obstoječe stanovanjske objekte južno od obravnavanega območja bodo urejena kot dvoetažno parkirišče na jugozahodu obravnavanega območja. Število parkirnih mest je treba prilagoditi dejanskim potrebam. Zmanjšanje dvoetažnega parkirišča je možno na vzhodni strani.

Obvoziščno parkirišče ob »cesti ob železnici« in parkirna ploščad na severovzhodu obravnavanega območja je namenjeno sistemu P+R in obiskovalcem. Na javnih parkiriščih je treba urediti parkirna mesta za vozila oseb z invalidskimi vozički.

22. člen

(promet pešcev in kolesarjev)

Pešcem so namenjeni pločniki, ploščadi in skupna prometna površina za pešce in kolesarje. Na vseh teh površinah ne sme biti grajenih ovir. Vodenje kolesarjev je po voziščih skupaj z motornim prometom in po skupni površini za pešce in kolesarje. Pri vhodih v dele objektov, kjer so predvidene poslovno-trgovske dejavnosti, je treba postaviti kolesarska stojala.

23. člen

(intervencijski in dostavni promet)

Intervencijskemu in dostavnemu prometu so namenjena vozišča cest, ki zagotavljajo dovoz do vseh predvidenih objektov.

24. člen

(javni potniški promet)

Območje občinskega lokacijskega načrta pokriva 5-minutni radij dostopnosti do železniškega postajališča na severovzhodu in avtobusnega postajališča na jugu.

Pogoji za komunalno in energetsko urejanje

25. člen

Za predvideno infrastrukturo je treba naročiti projektno dokumentacijo. Rezervirati je treba trase za vse zemeljske komunalne in energetske vode, pri čemer je treba upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljavcev, vsa zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu.

Upoštevati je treba tudi predpisani medsebojni odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni vertikalni odmik 0.5 m, minimalni horizontalni odmik 3.0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj).

Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav je razviden iz grafične priloge št. 3/5 »Situacija komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez«.

26. člen

(vodooskrba )

Za varno vodooskrbo bo potrebno:

– zgraditi ustrezne cevovode in krožne zanke DN 100, ki se naveže na novi jašek LŽ DN 100 na vzhodu in novi jašek v vozlišču s PEHD DN 110 za možnost prevezave.

Za načrtovano zazidavo bo potrebno zagotoviti ustrezne količine sanitarne in požarne vode.

27. člen

(odvajanje odpadnih voda )

Treba je izgraditi ločen sistem odvajanja padavinskih in komunalnih odpadnih voda.

Sanitarno odpadno vodo je potrebno odvajati v predvideno fekalno kanalizacijo, ki jo je potrebno priključiti na že obstoječo javno fekalno kanalizacijo.

Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji je potrebno pridobiti atest o vodotesnosti.

Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi naj se speljejo direktno v meteorno kanalizacijo.

Meteorno kanalizacijo je treba zaključiti z iztokom v ponikovalnice, ki morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.

Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je treba urediti preko peskolovov in lovilcev olj iz katerih se nato vode speljejo v meteorno kanalizacijo.

28. člen

(elektrooskrba )

Napajnje novega naselja z električno energijo bo izvedeno iz obstoječe transformatorske postaje 20/0,4 kV Bistrica 1, za kar je treba:

– v TP zamenjati obstoječi transformator 20/04 kV 100 kVA, z novim transformatorjem 20/0,4 kV 400kVA, ter urediti ustrezno zaščito;

– rekonstruirati nizkonapetostno ploščo v TP;

– zgraditi ustrezen nizkonapetostni razvod od TP do predvidenega novega naselja.

29. člen

(telekomunikacije in CATV)

Na jugovzhodni strani območja poteka telekomunkacijski zračni vod, na katerega je možna priključitev novega območja pod pogoji upravljavca, za kar je treba naročiti projekt priključitve na TK omrežje. Ob izgradnji TK vodov je treba položiti tudi CATV kabel.

30. člen

(plinovod)

Na obravnavanem območju je obstoječe plinovodno omrežje s plinsko postajo. Za oskrbo predvidenih objektov z zemeljskim plinom je treba obstoječe nizkotlačno plinovodno omrežje ustrezno funkcionalno dograditi pod pogoji upravljavca.

31. člen

(ogrevanje)

Treba je predvideti ogrevanje na ekološko primerna goriva: zemeljski plin, utekočinjen naftni plin, ekstra lahko kurilno olje, biomasa ipd.

Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.

32. člen

(odstranjevanje odpadkov)

Pri odlaganju odpadkov je treba dosledno upoštevati določila veljavnih zakonov in Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Ruše (MUV št. 1/96).

Pri vseh objektih je treba predvideti ustrezne prostore za smetiščne posode, ki so tipizirane. Posode za odpadke morajo biti nameščene na vizualno neizpostavljenih mestih. Odvoz opravlja organizacija, ki je za to registrirana. Za ločeno zbiranje odpadkov sta predvidena ekološka otoka, katerih lokacija je razvidna iz kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta.

V. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA

33. člen

Z načrtovanimi ureditvami in ob upoštevanju ukrepov, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja, se pričakuje sprejemljiv vpliv na okolje, ki ne presega zakonsko dopustnih meja za posamezno sestavino okolja.

34. člen

(zaščita pred hrupom)

Glede na Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju spada območje občinskega lokacijskega načrta v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa. Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja zaščite pred hrupom.

35. člen

(zaščita pred onesnaženjem zraka)

V izogib onesnaženju zraka je predvideno ogrevanje z zemeljskim plinom.

Potrebni ukrepi za zmanjšanje obremenitve okolja z emisijami snovi so:

– med izvajanjem gradbenih del je treba predvideti namakanje transportnih poti in odkritih površin ob sušnih in vetrovnih dnevih zaradi zmanjšanja prašenja;

– potrebno je redno servisiranje gradbenih strojev in naprav zaradi preprečitve nepotrebnih emisij dizelskih izpuhov. Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja zaščite pred onesnaženjem zraka.

36. člen

(zaščita pred onesnaževanjem podtalnice)

Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:

– projektna dokumentacija za graditev objekta mora vsebovati elaborat ureditve gradbišča, ki določa način graditve in organizacijo gradbišča tako, da graditev ne ogroža zalog pitne vode;

– pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;

– odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje. Z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Za primere razlitja škodljivih tekočin (olja, goriva) je treba pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču;

– odvodnjavanje z vseh utrjenih površin mora biti urejeno tako, da ni možno neposredno odtekanje vode v podatlje, dokler lete niso predhodno prečiščene (lovilec olj);

– komunalne odpadne vode iz novih objektov je potrebno voditi v fekalno kanalizacijo;

– graditev novih in preureditev starih javnih cest mora biti v skladu z najboljšo razpoložljivo tehnologijo glede zalog pitne vode.

Vsi posegi morajo glede preprečevanja onesnaževanja podtalnice upoštevati vso veljavno zakonodajo, ki obravnava varstvo voda.

37. člen

(varovanje tal)

Pri vseh posegih v prostor je potrebno plodno zemljo odgrniti in deponirati. Plodna zemlja se uporabi za ureditev zelenih površin. Parkirna mesta, vozišča in druge površine namenjenemu prometu motornih vozil, je treba utrditi, tako, da so meteorne vode z njih speljane v kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov, lovilcev olj in goriv ter obdane z robniki. Na gradbišču je treba urediti sanitarije, garderobe in umivalnice tako, da komunalna voda in odpadki ne bodo onesnažili tal in podtalnice. Potrebno je namestiti prenosne sanitarije.

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

38. člen

(požarna varnost)

Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je treba upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja varstva pred požarom. Treba je zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja.

Če niso podani s posebni predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države. O smereh evakuacijskih poti odloči projektant.

V hidrantnem omrežju je treba zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.

Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN. Pogoji za odmike med stavbami se izdajajo na podlagi smernic SZPV 204/99, ki jih je izdalo Slovensko združenje za požarno varstvo (Požar – strokovna revija za varstvo pred požari, 2/99) ali tujih predpisov.

Potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva. Projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo. Pri določanju odmikov je potrebno upoštevati tudi izbiro materialov.

Pri načrtovanju ukrepov za varstvo pred požarom se za podzemne garaže do izdaje slovenskega predpisa upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države.

Poleg zahtevanih požarnovarstvenih odmikov med stavbami je treba zagotoviti tudi potrebne površine za gasilce ob zgradbah (SIST DIN 14090, julij 1999): dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.

Pri projektiranju je treba zagotoviti ukrepe za preprečitev širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.

Ukrepi za preprečevanje širjenja požara na sosednje objekte ter naprave za gašenje in dostop gasilcev se lahko načrtujejo v skladu s tehnično smernico TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah. V skladu s tem pravilnikom je za stanovanjske stavbe s prostornino do 3000m3, če v stavbi ni vgrajen sprinklerski sistem, potrebna količina vode za en požar 10 l/s.

Načrt parcelacije

39. člen

Načrt parcelacije je razviden iz grafične priloge št. 2 »Načrt parcelacije«.

Pri geodetskem posnetku prihaja do neskladja med topografskim in katastrskim stanjem. V fazi izvedbe zakoličenja na terenu je treba ažurirati stanje katastrskega načrta.

VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA

40. člen

(etapnost)

Občinski lokacijski načrt se lahko izvaja v eni ali več etapah. Cestno omrežje in komunalno opremo je možno graditi v etapah.

Posamezne etape morajo zagotavljati prometno navezavo na javno cestno in komunalno omrežje za vse gradbene faze izgradnje stavb.

Do izgradnje objektov je na parceli št. 67/1 možno v 1.fazi urediti parkirišča za osebna vozila. Na območjih, kjer so predvidena parkirišča, je v 1. fazi možno urejati javne zelene površine. Lahko se gradijo stavbe, katerim izgrajeno prometno omrežje in komunalna oprema omogoča priključitev.

Z izgradnjo vila blokov je možno pričeti šele po ali istočasno z izgradnjo skupne ploščadi. Posamezne etape pa lahko predstavlja tudi stavba s pripadajočo ploščadjo, prometno in komunalno infrastrukturo.

Etapno izvajanje ne sme škodljivo vplivati na sosednja zemljišča, prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.

41. člen

(tolerance)

OBJEKTI

Tolerance objektov in gradbenih parcel: ± 1m

Enostanovanjske stavbe: v projektni dokumentaciji se lahko v okviru gradbenih mej določi drugačna oblika stavbnih gabaritov, vendar se bruto zazidalna površina stavb lahko poveča za največ 15%.

Vila bloki: zazidalna površina se lahko v okviru gradbenih mej poveča za največ 10%.

Na označenem območju A (karta 3/2 Načrt s prikazom lokacijskih pogojev in usmeritev za projektiranje) je na podlagi projektne rešitve v primeru drugačne parcelacije mogoče tudi združevanje stavb v vrstno zazidavo. Le-ta pa se lahko izvede samo v okviru določenih gradbenih mej.

Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka. Vse višinske kote se natančno določijo v projektni dokumentaciji. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov.

Nulta kota objektov se natančno določi v projektni dokumentaciji glede na niveleto nove stanovanjske ceste.

GRADBENE PARCELE

Natančni tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel se določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka. Možna so tudi odstopanja v fazi izvedbe zakoličenja na terenu, vendar pod pogojem, da se ohrani koncept pozidave in v soglasju s posameznimi nosilci urejanja prostora le v kolikor so njihovi vodi tangirani ter občino.

V primeru drugačne projektne rešitve je možno tudi združevanje parcel, vendar ne račun javnih površin.

Na označenem območju A (karta 3/2 Načrt s prikazom lokacijskih pogojev in usmeritev za projektiranje) je na podlagi drugačne projektne rešitve (vrstne hiše) možna tudi drugačna parcelacija. Povezava skupne ploščadi z obstoječo zazidavo na jugu se lahko uredi tudi preko druge parcele.

ODPRTE POVRŠINE

Ureditev delov gradbene parcele okoli stavb je v projektni dokumentaciji možno spremeniti tako, da se povečajo tlakovane dovozne površine, da se spremeni odjemno mesto za smeti, da se poveča nadstrešnica na lastni parceli, da se poveča terasa na vrtni strani, da se izvedejo dopustni pomožni objekti…

INFRASTRUKTURNE UREDITVE

Odstopanja od tehničnih rešitev komunalne in energetske infrastrukture, ter omrežja zvez, določenih s tem občinskim lokacijskim načrtom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali tehničnih ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega, ekonomskega, gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele.

V primeru odstopanj od pogojev, ki so jih nosilci urejanja prostora podali v smernicah za izdelavo predmetnega občinskega lokacijskega načrta, je te potrebno ponovno pridobiti. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

Odstopanja pri prometni ureditvi so dopustna pod enakimi pogoji kot so določeni za komunalno infrastrukturo le, da se trase cest in koncept pozidave ne smejo spremeniti.

42. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev)

Možna je sklenitev urbanistične pogodbe.

VIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA

43. člen

V novem prostorskem izvedbenem aktu, ki bo urejal predmetno območje po prenehanju veljavnosti tega občinskega lokacijskega načrta, naj se upoštevajo naslednje usmeritve:

– investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah;

– gradnja enostavnih objektov, ki so opredeljeni v 9. in 15. členu tega odloka;

– združevanja in razdruževanja stanovanj v večstanovanjskih stavbah, pri čemer se ne sme spreminjati zunanji izgled objekta. Zagotoviti je treba predpisano število parkirnih mest za vsako stanovanje v stavbi;

– dovoljeno je združevanje gradbenih parcel.

IX. KONČNE DOLOČBE

44. člen

(usmeritve za določitev meril in pogojev po uveljavitvi veljavnosti občinskega lokacijskega načrta)

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje na območju Občine Ruše (MUV št. 18/00) za območje obdelave tega občinskega lokacijskega načrta.

45. člen

(vpogled v občinski lokacijski načrt)

Občinski lokacijski načrt je stalno na vpogled na sedežu Občine Ruše.

46. člen

(uveljavitev)

Ta odlok se objavi v Medobčinskem uradnem vestniku in prične veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 350-01-006/2004

Datum: 5. oktober 2006

Župan občine Ruše

Vili Rezman, prof., s. r.