New Page 1

Na podlagi 61. člena in v skladu s 56.a členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C, 57/2012, 109/2012, 35/13 (skl. US) – v nadaljevanju ZPNačrt) je Občinski svet Občine Nazarje na podlagi 16. člena Statuta Občine Nazarje (UG ZSO, št. 2/2011-UPB-1 in 11/2012) na 11. redni seji dne, 17.12. 2015 sprejel

 

ODLOK

O PETI SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU INDUSTRIJSKO-OBRTNE CONE PRIHOVA – NAZARJE

 

I.           Uvodne določbe

 

1. člen

(predmet za spremembe in dopolnitve)

(1) S tem odlokom se petič spreminja in dopolnjuje (SD) Odlok o zazidalnem načrtu industrijsko obrtne cona Prihova – Nazarje (OPPN Prihova ali zgolj OPPN, Ur. l. RS, št. 7/1995, UG ZSO, št. 10/2008, 2/2010, 15/2011 in UG ZSO, št. 11/2013), in sicer za območja proizvodnih dejavnosti (območja PD1 – območje Elkroj), območje PD2A, PD2B in PD2C. SD OPPN je potrebna zaradi spremembe podrobnejše namenske rabe prostora (iz območja proizvodnih dejavnosti v območje centralnih dejavnosti), razširitve dejavnosti na obravnavanem območju ter povečanja objektov.

(2) Spremembe in dopolnitve se izvaja na pobudo investitorjev in občine za potrebe ureditev trgovskih, storitvenih in poslovnih dejavnosti v območjih ureditev z oznako PD1, PD2-A, PD2-B IN PD2-C.

(3) SD OPPN je potrebna zaradi spremembe podrobnejše namenske rabe prostora (iz območja proizvodnih dejavnosti v območje centralnih dejavnosti), za opredelitev razširitve ali sprememb dejavnosti, sprememb velikosti objektov ter sprememb zunanjih ureditev.

(4) SD OPPN je izdelalo podjetje Struktura, arhitekturna delavnica forme/vsebine d.o.o., št. proj. U1323-SDOPPN.

 

2. člen

(vsebina odloka)

(1) Odlok ima tekstualni del, grafični del in priloge.

(2) SD OPPN Prihova je sestavljen iz naslednjih vsebin:

1.0    Besedilo

2.0    Kartografski del

2.1          Prikaz stanja v prostorskih aktih

2.1.1a        Izsek iz Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje 1986-2000, dop. leta 1989 in      srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obd. 1986-1990

2.1.1b        Predlog spremembe namenske rabe ter prikaz območij ureditvenih enot in podenot

2.1.2          Geodetski načrt

2.2          Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor

2.2.1    Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji

2.2.3    Urbanistično arhitektonska in krajinska zasnova

2.2.5       načrt ureditve poteka omrežij GJI – zasnova prometne, komunalne, energetske in                 komunikacijske infrastrukture ter priključevanje objektov

2.2.6       Načrt členitve površin s prikazom grajenega javnega dobra

2.2.8       Prikaz ukrepov za izvajanje dejavnosti varstva pred naravnimi nesrečami in

drugimi nesrečami ter zagotavljanje požarne varnosti

2.2.8.1   Prikaz poplavne nevarnosti (obstoječa, projektirana)

3.0    Priloge

3.1    Izvleček iz hierarhično nadrejenega prostorskega akta

3.2    Prikaz stanja prostora

3.3    Strokovne podlage

3.4    Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora

3.5    Obrazložitev

3.6    Povzetek za javnost

(3) Sestavni del SD OPPN sta poleg prilog iz prejšnjega odstavka tega člena ter predhodno izdelanih strokovnih podlag v prejšnjih postopkih tudi:

·       Hidrološko hidravlična analiza in izdelava poplavnih kart za tri leve pritoke Savinje na območju IOC Prihova, IZVO-R d.o.o., št. proj. G34-FR/14, septembra 2014, dop. aprila 2015;

·       Priključevanje skladišča Pfeifer na obstoječe notranje krožišče, Struktura, št. proj. U1323-SDOPPN_DD2, marca 2015.

 

II.             Opis prostorske ureditve s spremembami in dopolnitvami odloka

 

3. člen

(ocena stanja)

Industrijsko-obrtna cona Prihova – Nazarje s spreminjanjem dejavnosti prevzema značaj centralnih dejavnosti, kar terja nove rešitve za nadaljnji razvoj urbane strukture. Del obstoječega pozidanega industrijskega dela območja in objekti ne ustreza potrebam investitorjev v nove dejavnosti. Območje, ki se ureja s tem aktom je delno že pozidano, vendar potrebno programske in stavbne prenove. Del nepozidanih površin z obstoječimi prostorskimi izvedbenimi pogoji ne ustreza novim razvojnim potrebam saj so določila omejujoča za gradnjo stavb s potrebnimi funkcionalnimi ureditvami ter umeščanje predvidenih novih trgovskih, servisnih, storitvenih, poslovnih in družbenih dejavnosti. Območje je opremljeno s prometni, komunalno, komunikacijsko in energetsko infrastrukturo.

 

4. člen

(namen in cilji sprememb in dopolnitev)

S spremembami in dopolnitvami se skladno s potrebami investitorjev in nosilcev dejavnosti v industrijsko –obrtni coni zagotovi možnosti za umeščanje različnih programov centralnih dejavnosti z določitvijo ustrezne podrobne namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev. S tem se omogoči preobrazba območja iz pretežno industrijskega v mešano območje s prepletom proizvodnih in centralnih dejavnosti. Cilj sprememb in dopolnitev je, da se s prožnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji ter urbanističnimi rešitvami za obstoječe in nove dejavnosti doseže učinkovita programska in stavbna prenova območja ter racionalnejša izraba površin.

 

5. člen

(opis predvidenih sprememb in dopolnitev odloka)

(1) S tem odlokom se v tekstualnem delu odloka:

·       spremeni opis obsega ureditvenega območja (v 3. členu),

·       spremeni opis funkcije območja urejanja in pripadajoča namenska raba (v 4. členu),

·       spremenijo pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov glede predpisanega odmika gradbene linije od prometnic, sosednjih parcel in objektov (v 5. členu),

·       iz splošnih pogojev za krajinsko ureditev umakne določilo zagotavljanja deleža obveznih prostih zelenih površin zemljiške parcele (iz 6. člena),

·       spremenijo podrobni pogoji za oblikovanje objektov in krajinsko ureditev na območju PD1 (območje Elkroj) in PD2-A1 (na novo definirano območje), PD2-A, PD2-B in PD2-C (vse v 8. členu),

·       spremenijo določila zemljiške parcele in parcelacije glede pogojev urejanja dovozov oz. uvozov na posamezna območja (v 9. členu),

·       dopolnijo pogoji in usmeritve za vodnogospodarske ureditve z omilitvenimi ukrepi za izboljšanje varstva pred poplavami in načinom njihove izvedbe (v 11. členu),

·       dopolnijo se pogoji prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega urejanja v delu, ki se nanaša na cestno omrežje (v 13. členu),

·       dopolnijo se okoljevarstveni in drugi pogoji za izvedbo posegov v prostor (v 23. členu).

(2) S tem odlokom se v grafičnem delu skladno s 56.a členom ZPNačrt spreminja podrobnejša namenska raba brez poprejšnje spremembe občinskega prostorskega načrta in sicer na območjih PD2-A1 in PD1 iz namenske rabe IG (površine gospodarske cone) v CU (površine osrednjih območij centralnih dejavnosti).

 

III.            Umestitev načrtovane ureditve v prostor

 

6. člen

(območje urejanja)

(1) Območje ureditve z OPPN se s tem aktom ne spreminja. Spremembe namenske rabe se nanašajo na območje PD2-A1 in PD1. Za območja PD1 (Območje Elkroj), PD2-A1, PD2-A, PD2-B, PD2-C se spremenijo podrobni pogoji za oblikovanje objektov in krajinsko ureditev.

(2) Spremembe in dopolnitve navedene v poglavjih VI. Pogoji in usmeritve za vodnogospodarsko urejanje ter VII. Pogoji prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega urejanja se deloma nanašajo na celotno območje OPPN in deloma na posamezno ureditveno območje.

 

7. člen

(vplivno območje prostorske ureditve)

S tem aktom predvidene ureditve ne bodo vplivala na sosednja območja zunaj območja OPPN. Pričakovani vplivi znotraj območja urejanja so prikazani na karti »2.2.1 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji«.

 

IV.           SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA

 

8. člen

Četrti (4) odstavek 3. člena se spremeni tako, da se po novem glasi:

»(4) V obravnavano območje je zajeto tudi ureditveno območje za gradnjo proizvodnih, poslovnih in trgovskih objektov v površini približno 4,2 ha – območje PD2 in območje zaokrožitve poslovnih, trgovskih, servisnih, gostinskih in nastanitvenih objektov v skupni površini približno 5,8 ha – območje PD1, PD3, PD4, RTP in SD2.«

 

9. člen

Deveti (9) odstavek 3. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(9) Objekt 7 na parceli 47/31, k.o. Prihova zaradi nove parcelacije in ureditve ceste E ter objekt na parceli 47/49, k.o. Prihova zaradi ureditve območja Elkroj.«

 

10. člen

V drugem (2) odstavku 4. člena se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi:

»Delno je območje namenjeno tudi zagotavljanju ustreznih pogojev za bivanje na območjih že obstoječe individualne gradnje – obstoječi stanovanjski objekti (SD) ter v prenovljenih oziroma novih objektih na območju Elkroja (PD1).«

 

11. člen

V tretjem (3) odstavku 4. člena se spremeni tretja alineja in doda nova alineja tako, da se po novem glasita:

»PD1 – območje centralnih dejavnosti;

 PD2-A1 – Območje centralnih dejavnosti.«

 

12. člen

V četrtem (4) odstavku se prva točka 5. člena spremeni tako, da se po novem glasi:

»01. predpisani odmiki gradbene linije od prometnic, sosednjih parcel in objektov (4,0 m). Izjema je objekt na podenoti PD2-A1, ki je lahko postavljen tudi na parcelno mejo, vendar pa mora odmik od prometnice biti najmanj 4,00 m.«

 

13. člen

V drugem (2) odstavku 6. člena se črta točka 01.

 

14. člen

V 8. členu odloka se določila za območja PD1 (Območje Elkroj), PD2-A1, PD2-A, PD2-B in PD2-C spremenijo tako, da se po novem glasijo:

 

»PD1

(Območje Elkroj)

1.     Dopustna gradnja

Dovoljena je gradnja prizidkov k obstoječim objektom, rekonstrukcije objektov, odstranitev obstoječih objektov, gradnje novih objektov ter sprememba njihove namembnosti. Območje se nahaja na poplavnem območju (razredi poplavne nevarnosti so opredeljeni na podlagi hidrološko-hidravličnega poročila, ki je priloga k temu aktu), zato je glede dovoljenih posegov v prostor in dejavnosti potrebno upoštevati Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur.l.RS, št. 89/08).

2. Tlorisni gabariti

2.1 Oblika pravokotna, prevladuje naj enostavni pravokotni volumen.

2.2 Tloris predvidenega prizidka obstoječega objekta ne sme presegati maksimalne širine obstoječega objekta.

2.3 Stavbni volumen ne sme presegati maksimalne višine obstoječega objekta.

2.4 Upoštevati je treba predpise o minimalnem zahtevanem osončenju sosednjih stavb in parcel.

2.5 Polkrožni izzidki ali stolpiči niso dovoljeni.

2.6 Tloris novega objekta naj sledi obliki in orientaciji obstoječih objektov.

3. Etažnost

3.1           Objekti brez kleti.

3.2 Dopustna gradnja novih objektov je P+1+2.

3.3 Maksimalni višinski gabarit je 11 m; vse naprave na novih objektih in prizidkih morajo biti znotraj maksimalnega gabarita in skrite za kolenčnim zidom.

3.4 Minimalna višina kolenčnega zidu pri gradnji novih objektov in prizidkov je 1 m.

3.5 Maksimalna dolžina prizidka ne sme presegati predpisane gradbene linije objekta, to je 50 m od obstoječega objekta v smeri jugozahod.

3.6 Maksimalna dolžina novega objekta ne sme presegati predpisane gradbene linije, ki poteka 5 m od regionalne ceste v smeri jug.

3.7 Pritličje objekta naj se izvede vsaj 30 cm nad obstoječim terenom.

4. Streha

4.1 Za obstoječe objekte so dovoljene ravne strehe, eno in dvokapnice; za nove objekte in prizidke obvezne ravne strehe z notranjim naklonom in notranjimi odtoki, izjemoma so lahko enokapnice z naklonom do 10°.

4.2 Ravne strehe novih objektov in prizidka morajo biti skrite za kolenčnim zidom.

5. Materiali in barve

5.1 Prednost imajo naravni oziroma avtohtoni materiali ter okolju prilagojene barve.

5.2 Dovoljeni materiali: omet, les, beton, steklo in sodobni obložni materiali.

5.3 Uporaba materialov mora biti poenotena.

6. Nezahtevni in enostavni objekti:

·       Nezahtevni in enostavni – pomožni, začasni in za lastne

·       potrebe niso dopustni.

7.  Pozidanost in gradbene parcele:

7.1 Ob upoštevanju vseh omejitev znotraj posamezne parcele je dovoljena maksimalna pozidanost 95%.

7.2 Obvezna je ureditev oziroma zasaditev prostih zelenih površin.

8.  Varovanja: osrednji del enote se nahaja v območju srednje poplavne nevarnosti, le ob skrajnih robovih (predvsem na severu in vzhodu) se nahaja v območju majhne in preostale poplavne nevarnosti (območja so grafično prikazana na karti 2.2.8.1. Karta poplavnih razredov). Po izvedbi omilitvenih ukrepov, ki se nanašajo na to območje in so opredeljeni v 13. točki 16. člena tega odloka, se bo celotna enota nahajala v območju preostale poplavne nevarnosti.

PD2-A1, PD2-A, PD2-B, PD2-C

1.     Dopustna gradnja:

1.1 Nova gradnja in gradnja prizidkov obstoječim objektom.

1.2 Dopustna je tudi postavitev žitnih silosov.

Območje se nahaja na poplavnem območju (razredi poplavne nevarnosti so opredeljeni na podlagi hidrološko-hidravličnega poročila, ki je priloga k temu aktu), zato je potrebno upoštevati določila Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur.l.RS, št. 89/08).

1.3 Dopustna je faznost gradnje – v 1. fazi je dovoljena vzpostavitev parkirišča, v 2. fazi pa gradnja novega objekta.

2.     Tlorisni gabariti:

2.1 Maksimalni tlorisni gabarit objektov ne sme presegati predpisanih maksimalnih gabaritov, ki so vključno z manipulativnimi površinami (parkirišča, dovozi) 4,0 m od predvidenih prometnic in sosednjih parcel.

2.2 Maksimalni tlorisni gabariti so različni glede na tip objekta:

·       (OBJ 1) –raščen tloris (dva pravokotna tlorisa 27 x 53 m in 62 x 30 m, združena pod kotom),

·       (OBJ 2) – 46 x 52 m,

·       (OBJ 3 in OBJ 4) – 42 x 64 m,

·       (OBJ 5) – nepravilne oblike 50 x 63 m,

·       (OBJ 6) – 39 x 39 m,

·       (OBJ 7) – 42 x 39 m,

·       (OBJ 8) – 46 x 35 m,

·       (OBJ 9) – z južno stranico v dolžini 62 m, vzhodno stranico v dolžini 15 m, zahodno stranico v dolžini 53 m ter severno prisekano stranico, ki poteka vzporedno s Potokom 3.

2.3 Vse navedene dolžine so maksimalne dovoljene - objekti so lahko manjši. Tlorisi so lahko razgibanih oblik, vendar naj bodo skladni z ostalimi objekti v območju PD2.

2.4 Minimalna oddaljenost objektov od sosednjih parcelnih mej, prometnic in objektov je razvidna iz grafične priloge.

3.   Etažnost:

3.1 Maksimalni višinski gabarit je 16,5 m, za objekte znaša maksimalni višinski gabarit 15,0 m; vse naprave na novih objektih in prizidkih morajo biti znotraj maksimalnega gabarita in skrite za kolenčnim zidom.

3.2 Ostala določila glede etažnosti so enaka določilom iz enote PD1.

Za ostale elemente ureditve 4. Streha, 5. Materiali in barve, 6. Nezahtevni in enostavni objekti veljajo določila iz enote PD1.

8. Varovanja (območja so grafično prikazana na karti 2.2.8.1. Karta poplavnih razredov):

- enota PD2-A1: osrednji del se nahaja v območju preostale in majhne poplavne nevarnosti, le manjši del na vzhodu enote se nahaja na območju srednje poplavne nevarnosti. Po izvedbi omilitvenih ukrepov, ki se nanašajo na to območje in so opredeljeni v 13. točki 16. člena tega odloka, se bo manjši osrednji del enote nahajal v območju preostale poplavne nevarnosti.

- enota PD2-A: severni in vzhodni del enote se nahajata v območju srednje poplavne nevarnosti. Le manjši del v osrednjem delu enote in ozki pasovi ob območjih s srednjo poplavno nevarnostjo, se nahajajo v območju majhne poplavne nevarnosti. V preostalem delu je območje preostale poplavne nevarnosti. Po izvedbi omilitvenih ukrepov, ki se nanašajo na to območje in so opredeljeni v 13. točki 16. člena tega odloka, se bosta manjši območji na severu in vzhodu enote še vedno nahajali v območju srednje poplavne nevarnosti, kar je potrebno upoštevati pri zasnovi predvidenega objekta. Na severu in vzhodu predmetne enote se bosta nahajali območji majhne poplavne nevarnosti. V manjšem osrednjem delu in v pasovih ob območjih majhne poplavne nevarnosti bodo območja preostale poplavne nevarnosti.

- enota PD2-B: vzhodna polovica enote se nahaja v območju preostale poplavne nevarnosti. Po izvedbi omilitvenih ukrepov, ki se nanašajo na to območje in so opredeljeni v 13. točki 16. člena tega odloka, se stanje predvidoma ne spremeni.

- enota PD2-C: Skoraj celotna enota se nahaja v območju srednje poplavne nevarnosti, manjši del na vzhodnem robu celo v območju velike poplavne nevarnosti. Ozek pas v severnem delu se nahaja na območju preostale poplavne nevarnosti. Po izvedbi omilitvenih ukrepov, ki se nanašajo na to območje in so opredeljeni v 13. točki 16. člena tega odloka, se bo večji del območja nahajal na območju preostale poplavne nevarnosti.«

 

15. člen

Peti (5) odstavek 9. člena se spremeni tako, da se po novem glasi:

» (5) Ne glede na to ali se parcele med seboj združujejo ali delijo, se ohranjajo obstoječa mesta uvozov. Opuščanje oziroma zmanjševanje dovozov je možno le v primeru združitve parcel 2, 3 in 4 v območju PD2-A ter parcel 6, 7 in 8 v območju PD2-B. Dovoljeno pa je povečanje števila uvozov, v kolikor je to potrebno zaradi narave dejavnosti. V območju PD1 je dovoljena vzpostavitev uvoza z zahodne strani do predvidenega prizidka, v skladu z izdelano IDZ – strokovno podlago Priključevanje skladišča Pfeifer na obstoječe notranje krožišče (U1323-SDOPPN_fp7_DD2), ki je priloga k temu aktu.«

 

16. člen

V 11. členu se dodajo novi, 12., 13. in 14. odstavek, ki se glasijo:

 

 

»(12) Za območje OPPN so izdelane strokovne podlage s področja upravljanja z vodami (IZVO-R d.o.o., št. G34-FR/14), ki so sestavni del tega odloka. Poplavna varnost se zagotavlja s fazno izvedbo protipoplavnih ukrepov opredeljenih v strokovnih podlagah. Omilitveni ukrepi so:

 

·       Uredijo se brežine Potoka 1 in izvede zapornice na Potoku 1 za preprečitev vdora visokih vod Savinje v zaledje.

·       Na Potoku 2 se izvede povezava s katero bi bilo možno ob 100-letnem pojavu odvajati viške vod, ki bi se ob zaprti zapornici zadržali v strugi. Za predmetni poseg je bila izdelana PGD/PZI dokumentacija, v kateri je med Potokom 2 in Potokom 1 predvidena izvedba povezovalnega jarka.

·       Smiselna bi bila tudi ukinitev obstoječega prepusta Φ40 cm pod regionalno cesto na območju Pfeifer ter njegova prevezava v Potok 3.

·       Priporočeno je tudi, da se makadamski plato v depresijo ob Potoku 2 nad regionalno cesto zatravi oz. uredi na način, da plato ne bo predstavljal več enega izmed virov sedimentov, ki se v nadaljevanju odlagajo v prepustu pod regionalno cesto.

·       Znotraj oboda regionalne ceste je potrebno očistiti oz. ponovno vzpostaviti obcestni jarek, ki se navezuje na strugo Potoka 2.

·       Na levem bregu nad prepustom pod regionalno cesto je potrebno nadvišati teren na koto 347.5 m.n.v. (kota cestišča na lokaciji prepusta). To se lahko izvede z nižjim nasipom ob strugi, v zaledju struge ali širšim površinskim nasutjem terena.

·       Na obravnavanem odseku Potoka 3 na območju uvoza Pfeifer bi bilo potrebno zamenjati cevni prepust z večjim B/H=3.5/1.5 m in dno potoka urediti v zveznem padcu od iznad regionalne ceste do izpod poškodovanega odseka struge pod poddimenzioniranim prepustom. Karakteristični prerez ureditve struge je v dnu širok 1m, brežine pa se izvedejo v naklonu 1:2 na odseku pod regionalno cesto, nad njo pa 1:1,75. Prav tako je potrebno strugo nad vtokom v prepust na regionalni cesti preoblikovati na način, ki zagotavlja čim manjše hidravlične izgube – zvezna konkavna brežina, ki se navezuje na rob prepusta.

(13) Možna je fazna izvedba omilitvenih ukrepov, s katerimi se zagotavlja doseganje sprejemljivega razreda ogroženosti na posameznem območju in izven njega skladno z Uredbo. Možnost gradnje objektov znotraj OIC Prihova glede na izvedbo posameznih omilitvenih ukrepov:

·       Območja objektov št. 1, 2, 3, 4, 5, 9, 10 in 11 (podenote PD2-A1, PD-2A, PD-2C in PD3) so predvsem pod vplivom visokih vod Potoka 3. Za izboljšanje poplavne varnosti znotraj IOC Prihova je zato ključna zamenjava prepusta proti Dobelšku in izvedba pripadajočih ureditev na Potoku 3 (predhodno opisano). Blindiranje cevnega prepusta Φ 40 pod regionalno cesto in izvedba vzporednega jarka z navezavo na Potok 3 nista nujno potrebni za celovito izboljšanje poplavne varnosti, sta pa priporočljivi.

·       Objekta 6 in 7 (podenota PD-2B) sta lahko pod vplivom visokih vod Savinje (preostala nevarnost). Z dvigom pritličja vsaj 0,5 m nad nasip ob Savinji se bo objektu bistveno izboljšala poplavna varnost tudi v primeru preplavitve nasipa. Za objekta 6 in 7 torej niso potrebni posebni ukrepi, smiselno bi bilo le, da okoliški teren ostaja nižji od pritličja.

·       Objekt 11 (prizidek k Elkroju) (zahodni del podenote PD1) je pod vplivom zalednih vod (Potok 2 in 3). Dotok teh vod (zatekajo po zaledju regionalne ceste) je možno zmanjšati z ureditvijo Potoka 3 (čiščenje in izvedba enakomernega pretočnega prereza) nad regionalno cesto in izvedbo blagega nasipa na levem bregu nad regionalno cesto. Poleg tega posega bi bilo potrebno zagotoviti tudi ustrezen odvod zalednih vod Potoka 2 proti Potoku 1 oziroma proti nižje ležečemu terenu. Z izvedbo ureditev na Potoku 3 bo prekinjen dotok večje količine vod po zaledju regionalne ceste proti Potoku 2 in posledično Potoku 1 in s tem bistveno zmanjšana poplavna nevarnost obstoječih in načrtovanih objektov. Prva faza dopolnjene hidravlične analize je bila določitev vpliva izvedbe samo ureditev na Potoku 3 na vodni režim širšega območja. Pri tem je izdelovalec študije kot merodajni pojav privzel skrajno neugodne razmere, ko bi bile zaradi visokih vod Savinje zaprte že izvedene zapornice na izlivu Potokov 1 in 2 v Savinjo. Ob tovrstnem pojavu je možno pričakovati, da se bodo struga in zadrževalne površine ob Potoku 2 zapolnile, viški vod, pa bi se prosto prelivali po terenu. Teoretično lahko pride do prelivanja že pri 10-letnem dogodku in sicer pri pojavih z dolgotrajnimi padavinami (12h, 24h), pri katerih se lahko akumulirajo večji volumni vode. Pri kratkotrajnih padavinah (do 6h) pri 10-letnem pojavu ni pričakovati razlivanja iz struge po širšem območju IOC Prihova. Poleg samega pojava v zaledju je razlivanje pri 10-letnem pojavu odvisno precej tudi od trenutka zapiranja zapornice na stiku s Savinjo. V kolikor je zapiranje sorazmerno pozno (Savinja že precej visoka), lahko strugo Potoka 2 v večji meri zapolnijo že vode Savinje s čimer je zmanjšana zadrževalna sposobnost za lastne vode. Po drugi strani pa je tudi zelo redek pojav, ko bi bila Savinja dlje časa tako visoka, da bi morala biti zapornica zaprta npr. 24 ur. Glede na navedeno je torej ob 10-letnemu pojavu na potoku 2 možno pričakovati odklone izhodišč v eno ali drugo smer, zato izdelovalec smatra, da je izbran pristop pri modeliranju (zaprta zapornica in sočasen maksimalni volumen vod iz zaledja; vmesni pojav med ekstremnimi vrednostmi), ustrezen.

·       Pri 10-letnem pojavu (in zaprtih zapornicah na Potoku 1 in 2) se vode, ki se ne zadržijo na zato omenjenih površinah, lahko prelijejo po delu IOC Prihova. Poplavljeno je lahko območje Elektra ter bližnje stanovanjske hiše ter območje trgovskega centra (bivši Elkroj). Zaradi zapolnitve struge Potoka 1 se del vod razlije tudi na regionalno cesto. Območje poplavljeno z 10-letnimi vodami je skladno z določili Uredbe uvrščeno v razred srednje poplavne nevarnosti.

·       Glede na načrtovano pozidavo območja so na vplivnem območju 10-letnih vod načrtovani objekti št. 3, 4, 5 in 11. Objekti 3, 4 in 5 se nahajajo na območju razlivanja, medtem, ko se načrtovani objekt št. 11 nahaja v pasu prehoda (toka) poplavnih vod. Z vidika potencialnega vpliva na režim vod, je tako najbolj problematičen načrtovani objekt št. 11, saj bi s postavitvijo objekta v prostor lahko preusmerili poplavne tokove na danes manj ogrožena območja.

·       Objekt št. 11 je načrtovan kot skladiščni objekt, ki je glede na določila Uredbe lahko v določenih pogojih grajen v razredu srednje poplavne nevarnosti. Načrtovan je kot prizidek obstoječemu skladiščnemu objektu. Za prost prehod poplavnih vod je potrebno pod objektom zagotoviti ustrezen pretočni profil (npr. 3 cevi Φ 70 cm oziroma ploščati prerez B/H-min. 2,5/0,45 m). Zunanje manipulativne površine bodo na severni strani objekta urejene do 30 cm pod koto sedanjega terena (zagotavljanje zadostne višine za dostop s kamionom). Depresija, ki bo s tem nastala, bo služila kot zbirno območje za prelite poplavne vode – vode se bodo raje zbirale v depresiji, kot tekle prosto naprej, kakor se to dogaja danes. Na stiku med obstoječim parkiriščem in poglobljenim delom bo izveden podporni zid, za katerega pa izdelovalec študije predlaga, da se na vzhodni strani izvede še cca. 20 cm nad nivo obstoječega terena. S tem bodo prelite poplavne vode dodatno preusmerjene proti prepustu pod objektom in stran od severnega pročelja obstoječih objektov. Pri 10-letnem pojavu tako predlagani sistem preusmeri vode na prepust, medtem ko so pri 100 in več-letnih pojavih gladine lahko previsoke in se preko zidu prelivajo na obstoječe parkirišče. Na obstoječe parkirišče lahko segajo tudi 10-letne poplavne vode, ki pa se na parkirišče razlivajo iz druge smeri (iz J strani objekta po asfaltni poti ob Eurospinu na S strani).

·       Z namenom optimizacije odtoka s poplavnih površin na IOC Prihova, predlagamo, da se preuredi tudi teren na območju nadstrešnice na desnem bregu Potoka 1. Območje predstavlja glavno komunikacijsko pot za vode, ki odtekajo z območja IOC Prihova. S preoblikovanjem terena na območju nadstrešnice (odstranitev robnika, morebitnega skladiščnega materiala in poglobitev za 10-15 cm) bi se gladine v zaledju lahko znižale za okoli 20 cm.

·       Dodatno in tudi neodvisno od potrebnih ukrepov za postavitev objekta št. 11 pa tudi predlagamo, da se nova cesta, ki je od krožišča speljana proti stanovanjskemu objektu Prihova 41 zniža na nivo okoliškega terena ob objektu št. 11. S tem bo zmanjšana poplavna ogroženost stanovanjskega objekta, ki se nahaja v depresiji v zaledju ceste.

·       Objekti 3, 4 in 5, ki so delno načrtovani v razredu srednje poplavne nevarnosti (zaradi poplavnih vod Potoka 2) naj se izvedejo na način, da bo poleg izvedbe poplavno varnega platoja objekta, dopuščeno tudi čim bolj optimalno zadrževanje poplavnih (in padavinskih) vod. Izdelovalec študije predlaga, da se zeleni pas med regionalno cesto (oz. obcestnim jarkom) in načrtovanimi objekti in funkcionalnimi zunanjimi ureditvami ter pas med strugo Potoka 2 in objektom 5, kjer je le-to mogoče, uredi na koti 342,40 m.n.m. (ali nižji). Glede na razpoložljive geodetske podlage bo to pogojno možno le na območju objektov 4 in 5.

(14) V primeru faznega izvajanja ukrepov pa je le-te možno razvrstiti v sledeče faze:

·       1. faza: ureditev Potoka 3: osnovni in nujno potrebni ukrepi za širjenje IOC Prihova in zaščito obstoječih objektov/dejavnosti (načrtovani objekti 1, 2, 3, 4, 5, 9, 10 in 11 so pod vplivom visokih vod Potoka 3)

·       2. faza: (ob predhodno izvedeni 1. fazi) izvedba povezovalnega kanala za prosti prehod poplavnih vod pod objektom št. 11, 20 cm nadvišanje zidu med obstoječim parkiriščem in načrtovano poglobitvijo terena

·       3. faza: dokončanje del na Potoku 1 (skladno s PZI)

·       4. faza: izvedba že načrtovanega povezovalnega jarka med Potokom 2 in Potokom 1

·       5. faza: izvedba povezovalnega jarka med Potokom 1 in Pahtinovim potokom

Ne glede na to, da izvedba 1. in 2. faze ukrepov že (ob upoštevanju določil Uredbe) pogojno dopušča gradnjo novih objektov znotraj IOC Prihova, pa se je potrebno zavedati tudi dejstva, da so v širšem prostoru tudi drugi objekti in industrija, ki so lahko pod vplivom poplavnih vod Potokov 1 in 2 (npr. BSH). Zato je na območju IOC Prihova nujno potrebno izvesti vse predvidene ukrepe (faze) in s tem celovito izboljšati poplavno varnost poseljenemu območju na levem bregu Savinje.

Poleg celovitih ukrepov predstavljenih po posameznih fazah, je na območju urejanja priporočena izvedba tudi drugih manjših ukrepov za lokalno izboljšanje poplavnih razmer oziroma ukrepov z ne tako bistvenim globalnim vplivom:

·       ukinitev prepusta Φ 40 cm pod regionalno cesto in izvedba jarka proti Potoku 3,

·       čiščenje obcestnega jarka vzdolž regionalne ceste znotraj IOC Prihova,

·       čiščenje prepusta Φ 100 cm pod regionalno cesto na Potoku 2,

·       sanacija parkirišča (makadamskih površin) nad zgoraj omenjenim prepustom Φ 100 cm,

·       znižanje dostopne ceste proti objektu Prihova 41,

·       preoblikovanje terena na območju nadstrešnice na desnem bregu Potoka 1,

·       aktiviranje zadrževalnih zelenih površin ob objektih 4 in 5.

Do izvedbe posameznih omilitvenih ukrepov je možna gradnja na območjih preostale poplavne nevarnosti, medtem, ko je na vseh preostalih območjih potrebno pred gradnjo zagotoviti sprejemljiv razred ogroženosti skladno z Uredbo. Investitor omilitvenih ukrepov na javnih površinah je občina, na zasebnih površinah pa investitor.«

 

17. člen

V drugem (2) odstavku 13. člena se spremeni zadnji stavek tako, da se po novem glasi:

»Preko notranje prometnice in dovoznih cest so urejeni tudi uvozi na parcele.«

 

18. člen

Sedmi (7) odstavek 13. člena se spremeni tako, da se po novem glasi:

»(7) Površine za parkiranje so predvidene vzdolž ceste A. Na severni strani ceste A je predvidenih 22 parkirnih mest za osebna vozila ter 7 parkirnih mest za avtobuse oziroma tovornjake. Parkirne površine so lahko asfaltirane ali drugače tlakovane. Sicer pa je potrebno število parkirnih mest za vsako enoto v skladu z vrsto dejavnosti, obsegom uskladiti s tehničnimi normativi in drugimi predpisi.«

 

19. člen

Enajsti (11) odstavek 13. člena se spremeni tako, da se po novem glasi:

»(11) Odvodnjavanje obstoječe regionalne ceste RI 255/1248 Radmirje-Mozirje zaradi predvidenih ureditev območja ne sme biti ovirano. Meteorna in druga odpadna voda s parcel objektov, zunanjih ureditev in cestnih priključkov ne sme pritekati na državno cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje državne ceste in njenega cestnega telesa. Predvidene ureditve prav tako ne smejo poslabšati obstoječega odvajanja regionalne ceste.«

 

20. člen

Trinajsti (13) odstavek 13. člena se spremeni tako, da se po novem glasi:

»(13) Projektna dokumentacija mora biti izdelana na podlagi doseženih stopenj obremenitve in ocene sprejemljivosti hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa na državni cesti za plansko obdobje 20 let. Zaradi navedenega kasnejša morebitna potreba po zaščiti pred prej naštetimi vplivi prometa ne sme bremeniti upravljavca državne ceste.«

 

21. člen

V 13. členu se doda nov, 14. odstavek, ki se glasi:

»(14) Upravljavec državne ceste ne bo zagotavljal ukrepov varstva pred hrupom za območje obstoječe poselitve, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste na delu državne ceste v ureditvenem območju. Pri novogradnjah ali prenovah objektov v varovalnem pasu državne ceste, Direkcija RS za ceste ne prevzema nobene finančne ali druge odgovornosti zaradi hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa, izvajanja del rednega in investicijskega vzdrževanja, rekonstrukcij, modernizacij ali drugih del v zvezi z izboljšanjem stanja državne ceste in podobnega. Ukrepe varstva pred hrupom in drugimi morebitnimi vplivi izvede in financira investitor.«

 

22. člen

V 24. členu se doda nov, 10. odstavek, ki se glasi:

»(10) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Agencija RS za okolje.«

 

IV.           PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

23. člen

V 35. členu se doda nova točka 4, ki se glasi:

»Z dnem uveljavitve tega odloka se dopolni Odlok o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone Prihova – Nazarje (UG SO, št. 7/1995, 10/2008, 2/2010, 15/2011 in 11/2013). Za izvajanje posegov na obravnavanem območju je potrebno upoštevati določila tega odloka in vseh dosedanjih dopolnitev, s katerimi predmetni peti odlok o spremembah in dopolnitvah ureditev ne spreminja ali dopolnjuje.«

 

24. člen

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko – obrtne cone Prihova – Nazarje začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

 

Številka: 032-0007/2014-11

Datum: 17.12.2015

 

 

Občina Nazarje

 

Matej Pečovnik, župan