Na podlagi
61. člena v povezavi s 96. členom
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP in
106/10 – popravek, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in 76/14 –
odločba US) ter 16. člena
Statuta Občine Slovenska Bistrica
(Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica
na 2. redni seji dne 18. 12. 2014 sprejel |
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih
pogojev za celotno območje Občine Slovenska Bistrica |
1. člen |
(1) Z
Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju prostorsko
ureditvenih pogojev za celotno območje Občine Slovenska Bistrica se
spreminja Odlok o sprejetju prostorsko ureditvenih pogojev za celotno
območje Občine Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 29/89 ter Uradni
list RS, št. 43/92, 3/93, 35/94, 5/00, 45/00, 53/11 in 88/11; v
nadaljevanju: odlok o PUP). Spremembe in dopolnitve odloka o PUP je
izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ul. 7,
Maribor, pod številko naloge 14058. |
(2)
Spremembe in dopolnitve odloka o PUP se nanašajo na območja kmetijskih
zemljišč ter na del območja stavbnih zemljišč v naselju Pragersko in
poleg tega odloka vsebujejo še grafični prikaz posebne enote urejanja
prostora v k.o. Gaj ter obrazložitev sprememb in dopolnitev odloka. |
2. člen |
6. člen
odloka o PUP se spremeni tako, da se glasi: |
»(1) Na
območju iz 1.a in 1.b alineje 5. člena, t.j. na najboljših in drugih
kmetijskih zemljiščih, kot so opredeljena v veljavnih prostorskih
sestavinah planskih aktov za območje Občine Slovenska Bistrica, so,
razen primarne rabe, dovoljeni naslednji posegi: |
a)
osuševanje in veliki namakalni sistemi, ki so določeni v prostorskih
sestavinah veljavnih planskih aktov občine; |
b) ostale
agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja na območju
izven zavarovanih območij narave ali vodnih virov; |
c)
naslednji enostavni objekti po predpisih, ki urejajo razvrščanje
objektov glede na zahtevnost gradnje: |
–
naslednji pomožni objekti v javni rabi (površine stavb do 40 m2,
gradbeni inženirski objekti višine do 3,5 m): objekt za odvodnjavanje
ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos,
nadkrita čakalnica na postajališču; |
–
protihrupne ograje višine do 2 m, če se jih izvaja ob rekonstrukciji
cest; |
– podporni
zidovi z ograjo za višinsko razliko do 0,5 m, če se jih izvaja ob
rekonstrukciji cest; |
– male
komunalne čistilne naprave zmogljivosti do 50 PE; |
–
nepretočne greznice do 30 m 3; |
–
rezervoarji za vodo do 100 m3; |
– vodnjaki
in vrtine višine do 5 m, globine do 30 m; |
–
naslednji priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture:
priključek na kategorizirano javno cesto, priključek na objekte
energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), priključek
na objekte za oskrbo s pitno vodo, priključek za odvajanje odpadne vode,
priključek na komunikacijska omrežja); |
–
kolesarske, gozdne, pešpoti in podobne, ki niso del cestnega sveta;
|
–
naslednja vodna zajetja ter objekti za akumulacijo in namakanje
prostornine do 250 m3, bazeni do 60 m3: grajeno zajetje na tekoči vodi,
zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem,
vodni zbiralnik; |
–
naslednji pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (stavbe pritlične,
enoetažne, površine do 40 m2, stolpni silosi višine do 5 m, gradbeno
inženirski objekti višine do 5 m, grajene gozdne prometnice, dvojni
kozolci – toplarji površine do 40 m2): kozolec, kmečka lopa, pastirski
stan, skedenj, senik, kašča, koruznjak, grajeni in montažni rastlinjak
večjih dimenzij, grajena obora, grajena ograja za pašo živine, grajena
ograja in opora za trajne nasade, napajalno korito, krmišče, grajena
poljska pot, silos, pokrita skladišča za lesna goriva, gnojišče,
zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, hlevski izpust,
grajeno molzišče; |
–
naslednji pomožni komunalni objekti: revizijski in drugi jašek, hidrant,
črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica,
prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja, |
–
naslednji pomožni objekti za spremljanje stanja okolja (površine stavb
do 40 m2): meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekti za
opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmičnosti, objekt za
hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih
voda; |
d)
naslednji nezahtevni objekti po predpisih, ki urejajo razvrščanje
objektov glede na zahtevnost gradnje: |
–
naslednji pomožni objekti v javni rabi (stavbe površine nad 40 m2 do
vključno 60 m2, gradbeni inženirski objekti višine nad 3,5 m do vključno
10 m): objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne
razsvetljave, cestni silos, nadkrita čakalnica na postajališču;
|
–
protihrupne ograje višine nad 2 m do vključno 3 m, če se jih izvaja ob
rekonstrukciji cest; |
– podporni
zidovi z ograjo za višinsko razliko do 1,5 m, če se jih izvaja ob
rekonstrukciji cest; |
– male
komunalne čistilne naprave zmogljivosti od 50 do 2000 PE; |
–
nepretočne greznice nad 30 m3 do 50 m3; |
– vodnjaki
in vrtine višine nad 5 m, globine nad 30 m; |
– vodna
zajetja, objekti za akumulacijo in namakanje prostornine od 250 m3 do
vključno 2.000 m3, če gre za zajem pitne in tehnološke vode, grajen
namakalni sistem s črpališčem ali vodni zbiralnik; |
–
naslednji objekti za rejo živali: čebelnjak do 20 m2, ribogojnica do
2.000 m3; |
–
naslednji pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (stavbe površine do 150 m2
in višine do 6 m, stolpni silosi višine od 5 m do 10 m, gradbeno
inženirski objekti višine nad 5 m do 10 m, dvojni kozolci – toplarji
površine do 150 m2, zbiralnik gnojnice do 1.000 m3): kozolec, kmečka
lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, skedenj, senik, kašča,
koruznjak, montažni rastlinjak večjih dimenzij, grajena obora, grajena
ograja za pašo živine, grajena ograja in opora za trajne nasade,
napajalno korito, krmišče, grajena poljska pot, silos, pokrita skladišča
za lesna goriva, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno
korito, hlevski izpust, grajeno molzišče; |
e) gradnja
objektov, ki se uvrščajo med majhne stavbe po predpisih, ki urejajo
razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, če sta izpolnjena dva
pogoja: da gre za objekte, ki funkcionalno dopolnjujejo obstoječe
osnovne objekte in da se jih gradi na zemljišču, ki je bilo pri izdaji
dovoljenja za gradnjo osnovnega objekta določeno kot pripadajoče
funkcionalno zemljišče k objektu; |
f)
gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi
enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega
pomena uvrščeni v skupini 221 – daljinski cevovodi, daljinska
(hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni)
elektroenergetski vodi ter 222 – lokalni cevovodi, lokalni
(distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna)
komunikacijska omrežja; |
g) posegi
za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami; |
h)
rekonstrukcija občinskih cest; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje
načrtovana rekonstrukcija občinske ceste (oporni in podporni zidovi,
nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno) ter objekti
gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba
zgraditi ali prestavi zaradi rekonstrukcije občinske ceste; |
i)
premični čebelnjak, pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda,
klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti točki, opora
za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za
trajne nasade ipd.), poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna
mreža, lovska preža; |
j) začasni
objekti (kiosk oziroma tipski zabojnik; pomol, to je vstopno-izstopno
mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov; odprti sezonski
gostinski vrt; to je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega
obrata; pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem
šotoru; oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov; cirkus,
če so šotor in drugi objekti montažni; začasna tribuna za gledalce na
prostem; objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi). Po
odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na
zemljišču, na katerem so bili zgrajeni; |
k)
smučišča, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami;
|
l) objekti
za rejo živali, ki se jih po prenehanju rabe lahko odstrani. Po
odstranitvi objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču,
na katerem so bili zgrajeni. |
(2)
Nepretočne greznice, rezervoarje ter pomožne kmetijsko-gozdarske objekte
iz prejšnjega odstavka tega člena, razen kozolcev, grajenih obor in obor
za pašo živine, grajenih ograj ter opor za trajne nasade, napajalnih
korit, krmišč in grajenih poljskih poti, je dopustno graditi le v
neposredni bližini stavbnih zemljišč. Za neposredno bližino se šteje
največ 30 m oddaljenost od obstoječega stavbnega zemljišča, na katerem
so zgrajene ali načrtovane stavbe. |
(3)
Kozolcev, ograj ter opor za trajne nasade, napajalnih korit in krmišč ni
dopuščeno priključevati na objekte gospodarske javne infrastrukture.« |
3. člen |
(1) V 7.
členu se črta točka k). |
(2)
Dosedanja točka l) postane točka k). |
4. člen |
Za 7. se
doda novi 7.a člen, ki se glasi: |
»7.a člen |
Posebna
enota urejanja prostora na parcelah ali njihovih delih št. 448/4, 448/5,
453/3, 731/2, 731/4, 735/1 in 735/2, vse k.o. Gaj |
Na
zemljiščih na parcelah ali njihovih delih št. 448/4, 448/5, 453/3,
731/2, 731/4, 735/1 in 735/2, vse k.o. Gaj, se oblikuje posebna enota
urejanja prostora, na kateri so v skladu z merili in pogoji odloka o PUP,
ki se nanašajo na urbanistično oblikovanje območij, arhitektonsko
oblikovanje objektov in naprav, urejanje prometne in komunalne
infrastrukture ter druge pogoje, pomembne za izvedbo prostorskih
ureditev in posegov v prostor, dopustni naslednji posegi: |
–
rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in naprav; |
–
novogradnje objektov, ki vsebinsko, funkcionalno in tehnološko
dopolnjujejo obstoječo dejavnost; |
– ureditev
manipulativnih površin tako, da omogoča funkcioniranje obstoječe
dejavnosti.« |
5. člen |
Za 10. se
doda novi 10.a člen, ki se glasi: |
»10.a člen |
Posebna
merila in pogoji za oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov na
kmetijskih zemljiščih |
(1) Poleg
smiselnega upoštevanja splošnih meril in pogojev, kot so določeni v
odloku o PUP, se za oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov na
kmetijskih zemljiščih upoštevajo posebna merila in pogoji, določeni v
tem členu. |
(2) Za
oblikovanje infrastrukturnih objektov se upoštevajo naslednja merila in
pogoji: |
–
protihrupne ograje: v primeru postavitve na območju pogledov na
zavarovane objekte kulturne dediščine, na naravne vrednote in na
silhuete naselij morajo biti transparentne in morajo imeti ustrezne
oznake za preprečevanje možnega zaletavanja ptic; |
– objekt
javne razsvetljave: imeti mora enotno oblikovane elemente vzdolž ene
cestne poteze. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane
varovalne odmike od prometnih površin (od vozišča, od kolesarske steze
itd.). Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj
funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Kjer je ob
vozišču le pločnik širine do 2,0 m, je treba drog postaviti ob ograje
oziroma na zunanji rob cestišča. Temelj objekta javne razsvetljave je
treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka
obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med
javnim in nejavnim svetom. Priporočena je uporaba standardnih
kandelabrov, svetilk in omaric za javno razsvetljavo; |
–
avtobusno postajališče: z lociranjem avtobusnega postajališča je treba
zagotoviti pokritost poselitvenega območja s 500 m radijem dostopnosti.
Upoštevati je treba pogoje za lociranje in oblikovanje avtobusnih
postajališč, kot jih opredeljuje ustrezni pravilnik, ki določa tehnične
normative in minimalne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna
postajališča na glavnih in regionalnih cestah. Postajališča morajo biti
razpoznavna, opremljena z nadstreški, opremljena s klopmi, koši za smeti
ter informacijami o prevozu (vozni red, relacija ali številka linije,
načrt mreže linij); |
– bazna
postaja (antenski drog, antenski nosilec): naprave in antene se
prednostno postavljajo na obstoječe infrastrukturne objekte (npr. stebre
elektroenergetskih vodov) ter druge objekte. Na kmetijska zemljišča se
bazne postaje umešča izjemoma, kadar jih ni smiselno ali jih ni mogoče
umestiti na obstoječe objekte. Objekt je treba oblikovati v skladu z
arhitekturno tipiko prostora ali kot atraktiven tehnološki objekt. Z
ustrezno umestitvijo, barvo in fasadno oblogo je treba zmanjšati vidno
izpostavljenost in kontrastnost v prostoru. Območje objekta je treba
zasaditi skladno z okoliškim krajinskim vzorcem, v največji možni meri
je treba ohraniti obstoječo vegetacijo. Ograjne elemente je treba
kombinirati s tipičnimi in naravnimi prvinami (živice, plotovi, kamnite
zložbe). Za oskrbo z energijo je treba prednostno uporabljati obnovljive
vire energije, razpoložljive na sami lokaciji (sončna energija, vetrna
energija) ter za dostopnost izkoriščati obstoječe dostopne poti.
Dostopne poti, potrebne v času gradnje, je treba po izgradnji sanirati v
prvotno rabo. |
–
zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok): postaviti jih je dopustno le
ob javni cesti, kjer je možno zaustavljanje osebnih in tovornih vozil.
|
(3) Za
oblikovanje pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov se upoštevajo
naslednja merila in pogoji: |
– kašča,
kmečka lopa, rastlinjak, koritasti silos, skedenj in senik: če so
prislonjeni k osnovnemu objektu, morajo biti izvedeni tako, da se streha
osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega objekta v istem
naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu
kot prečna streha; |
– kozolec:
izveden mora biti kot objekt na stebrih, obvezno z odprtim pritličjem,
namenjen sušenju žita in trave. |
(4) Za
oblikovanje začasnih objektov, namenjenih sezonski turistični ponudbi,
se upoštevajo naslednja merila in pogoji: |
– odprti
sezonski gostinski vrt: če je nadstrešnica prislonjena na fasado
osnovnega objekta, mora biti izvedena tako, da se streha osnovnega
objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega objekta v istem naklonu,
kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot
prečna streha. Pohodno površino vrta se lahko obdela z lesom.
|
(5) Za
oblikovanje začasnih objektov, namenjenih prireditvam, morajo biti
predvidene parkirne površine zadostne kapacitete (glede na pričakovan
obisk). Parkirne površine naj bodo čim bližje kraju prireditve in čim
bolj koncentrirane. |
(6) Za
oblikovanje in urejanje vadbenih objektov, namenjenih športu in
rekreaciji na prostem, je treba uporabljati naravne materiale.
Sprehajalne poti se morajo prilagajati obstoječi konfiguraciji terena
ter se utrditi in opremiti s klopmi in koši za odpadke; ob njih se
zasadijo drevesa. |
(7)
Spominska obeležja morajo biti locirana tako, da ne ovirajo funkcionalno
oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.« |
6. člen |
Odlok o
PUP je v času uradnih ur na vpogled na sedežu Občine Slovenska Bistrica. |
7. člen |
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
9000-10/2014-12 |
Slovenska
Bistrica, dne 18. decembra 2014 |
|
Župan
Občine Slovenska Bistrica
dr. Ivan Žagar l.r. |
|