Na podlagi 37. in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) ter v skladu s 16. členom statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 31/99) je Občinski svet občine Slovenske Konjice na seji dne 30. 9. 1999 sprejel

O D L O K

o ureditvenem načrtu za območje Špitaliča, Doline sv. Janeza do vključno Kartuzije Žiče

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za območje Špitaliča, Doline sv. Janeza do vključno Kartuzije Žiče (v nadaljevanju besedila: UN), ki ga je izdelalo podjetje URBANA Kočar in Kočar d.n.o. Velenje pod št. proj. 17/96 z datumom december 1998, in ki je sestavni del tega odloka.

2. člen

Soglasja in pogoji, ki so jih k UN iz 1. člena tega odloka podali organi in organizacije, so sestavni del tega odloka.

3. člen

UN iz 1. člena tega odloka vsebuje besedilo in grafične priloge.

Besedilo obsega:

1. Splošni del

2. Pogoji in soglasja

3. Obrazložitev UN

– uvod – splošni podatki,

– usklajenost s planskimi dokumenti in drugimi prostorskimi akti,

– zasnova ureditev,

– komunalna in energetska infrastruktura,

– rešitve v zvezi z varovanjem in izboljšanjem bivalnega in delovnega okolja,

– izpis parcelnih številk s seznamom lastnikov.

Grafične priloge obsegajo:

– širši prikaz ureditvenega območja UN                  M 1:5000

– izreze iz prostorskih sestavin

dolgoročnega in srednjeročnega plana

Občine Slovenske Konjice v letu 1993 in 1994            M 1:5000

– situacija obstoječega stanja –

parcele/lastništvo                                      M 1:2880

– inventarizacija objektov in površin

z izhodišči varstva naravne in kulturne dediščine       M 1:2500

– ureditvena situacija                                  M 1:2500

– komunalni vodi in naprave / obstoječe

in zasnova                                              M 1:2500

II. MEJA UREDITVENEGA OBMOČJA UN

4. člen

Meje ureditvenega območja, ki ga ureja UN, poteka po parcelnih mejah oziroma jih prečka. Parcele so delno v k.o. Tolsti vrh, delno pa ležijo v k.o. Stare Slemene. Potek meje ureditvenega območja UN je razviden iz grafične priloge št. 3 v projektu iz 1. člena tega odloka.

5. člen

Opis meje ureditvenega območja je podan v smeri urinega kazalca iz začetne točke T, ki je v jugovzhodnem vogalu parc. št. 214/4 k.o. Slemene. Od tu dalje poteka meja ureditvenega območja v k.o. Slemene v smeri proti jugu in zahodu ter pri tem prečka parcele št. 1100/4 (potok Žičnica), 46/16, 46/17, 46/18, se nadaljuje delno po vzhodnem robu parcele št. 46/6, jo prečka in se nadaljuje po južnih robovih parcel 46/7, 46/12 in 46/12. Meja nato prečka parcelo št. 46/11 in poteka v smeri proti jugu po vzhodnem robu parcele št. 62, prečka parcele št. 63, 83/17, ter se obrne proti severu in poteka po zahodnem robu parcel št. 83/17, 50/3, 57/2 in 55. Od tu dalje poteka meja v smeri proti jugovzhodu po jugovzhodnih delih parcel št. 50/1, 83/33, 83/41 in 83/32. Ko meja doseže višinsko plastnico 425m nadmorske višine, se obrne proti zahodu ter poteka v nepravilni obliki po tej višinski plastnici preko parcele št. 83/25, v dolžini okrog 1750m. Meja doseže vzhodni rob parcele št. 187/1, prečka to parcelo in parcelo št. 178/2 ter doseže plastnico na nadmorski višini 435m. Od tu dalje poteka meja po južnem robu parcele št. 1094 (regionalna cesta Tepanje-Dole) v dolžini 240m in doseže višinsko plastnico na 450m nadmorske višine. Meja se nato spusti v smeri proti severozahodu in pri tem prečka parcelo št. 157/1. Ko meja doseže dno doline, prečka parcelo št. 1095/1 (Štaberška voda). Od tu dalje poteka meja preko parcele št. 1012/2 v dolžini okrog 90m, se nadaljuje po zahodnem robu parcele št. 1011/1, prečka to parcelo in parcelo št. 1006. Meja se nadaljuje po zahodnem robu parcele št. 997 in južnem robu parcele št. 983/6 in doseže plastnico na nadmorski višini 475m. Od tu dalje poteka meja v smeri proti severu preko parcele št. 1003, v doližini 160m, se obrne proti zahodu in se nadaljuje po tej parceli v dolžini 110m, ko doseže zahodni rob te parcele. Meja se nato spusti do parcele št. 1100/1 (Soješka voda) na plastnico na nadmorski višini 415m, prečka to parcelo in parcelo št. 989 ter doseže rob parcele št. 1087/2 (lokalna cesta Špitalič-Kamna gora). Meja poteka nato v dolžini 40m po južnem robu parcele št. 1087/2, jo prečka, ter se obrne v smer proti severu. V tej smeri prečka parcelo št. 590, ter se nadaljuje po zahodnem robu parcele št. 443 v dolžini 150m. Tu se meja obrne proti vzhodu, ter se nadaljuje v tej smeri po severnem robu parcele št. 443, prečka parcelo št. 456 in doseže plastnico na nadmorski višini 475m ter nato poteka po severnem robu parcele št. 495/3 (lokalna dovozna pot). Meja se nadaljuje proti vzhodu po severnem robu parcel št. 460/1 in delno 460/2. Meja nato prečka parcelo št. 460/2 in se nadaljuje v ravni liniji v dolžini 220m s prečkanjem parcele št. 425/52. Meja poteka po severnem robu te parcele v dolžini 190m, se obrne proti jugu in se nadaljuje po vzhodnem robu te parcele v dolžini 90m. Meja se nato nadaljuje po severnih in vzhodnih robovih parcel št. 414/3, 414/2, 425/52, obkroži parcelo št. 408 in doseže zahodni rob parcele št. 1096 (lokalna dovozna pot). Meja prečka to parcelo ter se nadaljuje po severnem robu parcele št. 401 in delno parcele št. 399/1. Meja nato prečka parcelo št. 399/1 in se nadaljuje delno po vzhodnem robu te parcele. Nato poteka meja v ravni liniji proti vzhodu ter pri tem prečka parcele št. 307/1, 298 in 297. Nato se meja nadaljuje po robovih parcel št. 297 in 292, ko doseže parcelo št. 1098/6 (lokalna dovozna pot) jo prečka. Meja nato poteka v ravni liniji v smeri proti vzhodu ter prečka parcelo št. 267/2 in se nadaljuje po severnem robu parcel št. 257/1, 257/3 in 260. Meja nato delno obkroži parcelo št. 260 ter se nadaljuje v smeri proti jugovzhodu, pri tem pa prečka parcele št. 261/1, 267/3 in 267/2. Meja nato poteka po severovzhodnem robu parcel št. 273/12 in 273/31 ter po severnem robu parcele št. 273/1. Ko meja doseže severovzhodni vogal parcele št. 273/1, se obrne ter poteka v dolžini okrog 25m po vzhodnem robu te parcele, ki predstavlja tudi katastrsko mejo med k.o. Slemene in k.o. Tolsti vrh. Meja nato poteka v k.o. Tolsti vrh v smeri proti jugovzhodu po severnem robu parcele št. 513/7, prečka parcelo št. 513/6, se nadaljuje po severovzhodnih robovih parcel št. 516/1, 515 in 528/1. Meja nato prečka parcele št. 527/1 in 792 (lokalna pot) in 524/3. Meja nato poseže v parcelo št. 530/1 ter se po 20m obrne proti jugu in prečka parcele št. 530/1, 530/2, 792 (lokalna pot) in 583/2. Ko doseže meja jugovzhodni vogal parcele št. 583/2, se obrne proti severozahodu in se nadaljuje po južnem robu te parcele vse do zahodnega vogala. Tu doseže meja katastrsko mejo med k.o. Tolsti vrh in Stare Slemene ter se po njej nadaljuje v smeri proti jugozahodu, pri tem pa prečka parcelo št. 211 k.o. Slemene (cesta Tepanje-Dole), se nadaljuje po vzhodnem robu parcele št. 214/4 k.o. Slemene in se zaključi v jugovzhodnem vogalu te parcele, ki je obenem tudi začetna točka opisa meje ureditvenega območja.

Površina ureditvenega območja znotraj opisane meje UN je 92,5ha.

III. USKLAJENOST UN S PLANSKIMI AKTI OBČINE

6. člen

Ureditveno območje iz 4. in 5. člena tega odloka je v prostorskih sestavinah planskih aktov občine Slovenske Konjice v letu 1993, 1994, opredeljeno kot odprt kmetijski in gozdni prostor z manjšim ureditvenim območjem naselja Špitalič.

Nove predvidene ureditve, kot so določene v projektu iz 1. člena tega odloka so delno usklajene z usmeritvami iz planskih aktov Občine Slovenske Konjice. Občina Slovenske Konjice sprejme obvezo uskladitve namembnosti znotraj ureditvenega območja z načrtovanimi spremembami in dopolnitvami planskih aktov Občine Slovenske Konjice – dopolnitve v letu 1998.

IV. NAMEMBNOST OBMOČJA

7. člen

Cilji urejanja so v čim večji meri ohranjanje naravnih in kulturnih prvin, ki bodo samo dopolnjene s funkcionalno manjkajočimi elementi za zaokroževanje in povezovanje območja v celoto, pri tem pa je primarna pričevalna funkcija.

Za realizacijo opredeljenega koncepta urejanja so v ureditvenem načrtu zasnovani naslednji programi:

– ob vstopu v dolino so načrtovane informacijske table,

– glavna prometnica skozi dolino je regionalna cesta 345 Tepanje–Dole (ter lokalna cesta Žiče–Črešnjice), ki je predvidena za asfaltiranje, in z ureditvijo hodnika za pešce,

– po dolini in obrobju se že obstoječe poti označijo za pešce (markirajo in na ta način zahtevnejše obiskovalce usmerijo na obrobje),

– usposobi se tretji ribnik na podlagi predhodnih arheoloških raziskav ter ob njem uredi sprehajalna pot z nekaterimi razširitvami za postavitev klopi; dolgoročno je možna ureditev tudi preostalih dveh ribnikov.

– spremeni se namembnost nekaterih objektov ob upoštevanju varovanja naravne in kulturne dediščine,

– uredijo se parkirne površine,

– funkcionalno se povežejo med seboj lokacije obstoječih ali že izginulih objektov, ki so bili nekoč sestavni del kartuzije.

8. člen

V ureditvenem območju UN so predvidene naslednje ureditve:

a) ureditev ribnika,

b) ureditev travnih površin in ureditev zeliščnega vrta z nasadi zelišč na območju nekdanjih vrtov s predstavitvijo ostankov vrtnega zidu,

c) organizacija in ureditev prvotnega vhoda v samostan,

d) ureditev novih parkirnih površin,

e) postavitev informacijskih tabel ob lokaciji nekdanje glažute, glažutarskem mlinu in platiški glažuti,

f) informacijsko-turistična centra,

g) organiziranje in ureditev ceste po severnem pobočju in ceste skozi dolino,

h) ureditev peš poti,

i) postavitev info tabel,

j) ureditev deponije lesa,

k) ureditev in poenotenje ograj ob cestah in na mostovih ob prečkanju potoka Žičnica,

l) ohranitev ali prestavitev spomenika NOB na križišču pri Gastužu,

m) ohranitev kulturne in naselbinske dediščine ter naravne dediščine.

Z UN so predvideni naslednji posegi na obstoječih objektih:

1. Preureditev objektov Bercetove žage v gostinski lokal, prodajalno in info center.

2. Preureditev objekta Gastuž v gostinski lokal, prodajalno in začasni info center, ki bo po ureditvi info centra v Žički kartuziji ukinjen.

3. Ureditev območja Žičke kartuzije skladno z bodočim programom. Program v območju Žičke kartuzije mora biti usklajen z izhodišči varstva kulturne dediščine ter obsega predvsem dejavnosti javnega pomena kot tudi komercialnih vsebin. Program je detajlneje opredeljen v 10. členu tega odloka.

4. Za objekt 6.1 – mrliška vežica na pokopališču v Špitaliču je predvidena nadomestna gradnja ob robu pokopališča ali v njegovi neposredni bližini. predvidena je nova gradnja na parc. št. 1235, k.o. Slemene. Objekt je lociran v tlorisu predhodno porušene stanovanjske hiše ob javni poti.

5. Za objekt 20.2 – ruševine gospodarskega objekta ob Gastužu je predvidena možnost za vzpostavitev objekta – gradnjo objekta.

Z UN je opredeljena gradnja 3- do 4-stanovanjskih objektov na parc. št. 527/1 k.o. Tolsti vrh.

V. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE

9. člen

Za ureditve, ki so naštete v 8. členu tega odloka, veljajo naslednji pogoji:

a) Ureditev ribnika

Odstraniti je treba ribogojnico, območje ustrezno zazeleniti in urediti v čim bolj naravno stanje. Prvi in drugi ribnik, ki sta že močno zamočvirjena in so s tem ustvarjeni posebni biotopi zamočvirjenih travnikov, se v tej obliki ohranjata, dolgoročno pa je dovoljena ureditev tudi teh dveh ribnikov. Ponovno se vzpostavi in uredi tretji ribnik, “Župnik”, in sicer na podlagi predhodnih arheoloških raziskav, ki bodo osnova za pripravo projekta nove ureditve ribnika.

b) Ureditev travnih površin na območju nekdanjih vrtov s predstavitvijo ostankov vrtnega zidu

Na območju nekdanjih vrtov se prezentira vrtni zid in uredijo zeliščni vrtovi z nasadi zelišč ter travne površine, ki lahko služijo tudi kot prireditveni prostor. Zeliščni vrt se lahko uredi v bližini kartuzije.

c) Organizacija in ureditev nekdanjega vhoda v samostan

Na območju Žičkega samostana se vzpostavi prvotni vstop v samostan, in sicer na podlagi predhodnih arheoloških raziskav.

d) Ureditev novih parkirnih površin

V dolini so načrtovane nove parkirne površine. Parkirišča morajo biti urejena na mestih, ki so tudi sicer zanimiva za obiskovalce in kjer se zaradi načrtovanega programa predvideva večja ferkvenca obiskovanja:

– prvo parkirišče je opredeljeno ob Bercetovi žagi. Parkirišče je manjše in obsega do 30 parkirnih mest (okrog 600m2),

– drugo parkirišče je možno urediti na lokaciji, ki je predlagana za deponijo lesa, jugozahodno od Bercetove žage; predvidena je ureditev parkirnih površin (80m x 30m), kar zagotavlja do 4 parkirna mesta za avtobuse ter od 80 do 100 parkirnih mest za osebne avtomobile. Možna je dvojna raba lokacije: pozimi deponija lesa, drugače utrjen parkirni prostor,

– tretje parkirišče je na zahodni strani doline pred vstopom v dolino, in sicer na travniku na nasprotni strani Lorgerjevega mlina; predvidena je ureditev do 60 parkirnih mest (okrog 1.100m2),

– četrto parkirišče je na uravnavi tik za prvo serpentino na cesti v smeri proti Dramljam in obsega do 36 parkirnih mest (okrog 650m2). Uporaba tega parkirišča bo namenjena predvsem obiskovalcem Gastuža, zato bo urejen peš dostop do objekta Gastuž,

– peto parkirišče je predvideno v dolini zahodno od Gastuža, kjer je možno urediti do 60 parkirnih mest,

– v primeru večjih prireditev na območju kartuzije in potrebnih dovozov večjega števila obiskovalcev je potrebno organizirati sistem “pripelji – odpelji”. Avtobusi bodo v tem primeru parkirani na parkirišču ob Bercetovi žagi.

Razmestitev parkirišč v dolini, skupaj z organiziranimi peš potmi, mora omogočati dostopnost vseh območij tudi v primeru zasedenosti enega izmed parkirišč.

Parkirišča morajo biti izvedena tako, da se bo preprečeno onesnaževanje podtalja. Ob parkiriščih je potrebno urediti zazelenitev – zasaditev z avtohtonimi drevesnimi vrstami na način, da se ohranjajo značilne vedute v prostoru. Parkirišča morajo biti obsajena tako, da bodo čimbolj zakrita pred pogledi.

e) Postavitev informacijskih tabel ob lokaciji nekdanje glažute in glažutarskem mlinu in platiške glažute

Na mestih nekdanjih zanimivih območij in objektov je opredeljena postavitev tabel s kratkimi zgodovinskimi opisi dejavnosti. Table morajo biti manjših dimenzij ter oblikovane v skladu z usmeritvami Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Postavitev vsebinsko celovitejših informacijskih tabel je predvidena na nekaterih parkiriščih in ob Žički kartuziji.

f) Informacijsko-turistični center

Glavna informacijsko turistična pisarna je predvidena v objektu Žičke kartuzije, do ureditve le-te pa v objektu Gastuž, manjša pa v objektu Bercetove žage. V objektu Gastuž in Bercetove žage (stanovanjskega objekta) je poleg informacijskega centra predvidena tudi gostinska ponudba z manjšo trgovino s spominki in ostalim turistično informativnim gradivom.

g) Organiziranje in ureditev ceste po severnem pobočju in ceste skozi dolino

Glavna cesta Žiče–Dramlje skozi dolino bo urejena in asfaltirana, ob njej pa bo urejen neasfaltiran hodnik za pešce, z namenom peš dostopnosti med spodnjim in zgornjim delom doline. Lokalna cesta v smeri proti Črešnjicam bo rekonstruirana predvsem ob objektu Gastuž, kjer je predvideno znižanje nivelete ceste min. za 0,5m.

Poleg glavne ceste bo za prevoznost z avtomobili urejena cesta, ki poteka po severni strani pobočja, ki omejuje dolino sv. Janeza na južni strani, kar bo omogočilo krožni ogled doline. Urediti je potrebno ustrezne razširitve ceste za prevoznost od domačije Hudin do dna doline (do razcepa pri Zorku).

h) Ureditev peš sprehajalnih poti

Predvidena je ponovna vzpostavitev stare peš povezave proti pristavi Kumno in območju nekdanjega ribnika. Urejena bo markirana steza, ki mora v največji meri potekati po obstoječih stezah v gozdu, v nadaljevanju pa je predvidena priključitev na pot pod domačijo Štrekel.

Povezava med Bercetovo žago in kartuzijo poteka za zahtevnejše obiskovalce po gozdnih poteh proti domačiji Florjan in nato mimo Kebliča v dolino. Pred priključitvijo na glavno cesto v dolini se ob gozdnem robu usmeri ob domnevnem poteku vrtnega zidu proti kartuziji.

Od Bercetove žage je dostop tudi v smeri proti Špitaliču, in sicer mimo parkirišča po obstoječi poti na travniku.

Predvidena je vzpostavitev poti ob rekonstruiranem ribniku, kjer so predvidena tudi mesta za postavitev klopi. Pot ne sme biti tlakovana ampak je le utrjena.

Predvidena je ureditev poti od parkirišča pri Lorgerjevem mlinu do kartuzije ter od parkirišča nad Gastužem do mosta pred objektom Gastuž.

Uredi se lahko tudi peš pot ob potoku Žičnica od mlina pri kartuziji do njenega izvira.

i) Postavitev info tabel

Informacijske table so razdeljene glede na namen predstavitve na informacijske, označevalne in opozorilne (prepoved odmetavanja odpadkov, prepoved kurjenja v naravi) in usmerjevalne table.

Označevalne table morajo biti manjših velikosti. Na njih bodo pojasnjevalni teksti glede lokacije kulturne zanimivosti. Usmerjevalne table bodo namenjene orientaciji v prostoru. Info table smejo biti postavljene le na mestih, kjer je postavitev smiselna. Ostale zanimive lokalitete bodo obiskovalcem predstavljene na osnovni info tabli. Lokacija in oblika info tabel morata biti usklajeni s pogoji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje.

j) Deponija lesa

Za preprečitev erozije je potrebno, v dogovoru z Zavodom za gozdove RS, OE Celje in Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje, določene vlake za spravilo lesa v dolinskem delu primerno urediti ali preurediti v gozdne ceste ter organizirati deponiranje lesa v gozdu. Vlake je potrebno ustrezno urediti z odvodnjavanjem in ureditvijo odkopnih brežin in jih čim bolj prilagoditi terenu. Za skladiščenje lesa v zimskem času je namenjen prostor na uravnavi pred prvo teraso pri Bercetovi žagi.

V primeru, da se na mestu, ki je predviden za deponijo lesa, uredi parkirni prostor kot, je potrebno določiti novo lokacijo za deponijo lesa, skupaj z Zavodom za gozdove RS, OE Celje in Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje.

k) Ureditev in poenotenje ograj na mostovih ob prečkanju Žičnice

Na mestih prečkanja ceste in potoka Žičnice je potrebno poenotiti oblikovanje ograj na mostovih. Ograje morajo biti lesene v tradicionalnih oblikah.

l) Ohranitev spominskega znamenja na križišču pri Gastužu

Obstoječ spomenik borcem Bračičeve brigade in narodnemu heroju na razcepu pri Gastužu mora biti ohranjen; dovoljena je prestavitev spomenika za okrog 50m proti zahodu pod obstoječ gozdni rob. Nova lokacija mora biti določena v dogovoru z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje ter skrbnikom spomenika Območnega odbora Zveze borcev Slovenije in Odbora borcev XIV. divizije; pri določitvi lokacije je potrebno upoštevati tozadevno zakonodajo in predpise.

m) Ohranitev kulturne in naselbinske dediščine

Vsi posegi znotraj območja UN morajo biti načrtovani in izvedeni skladno s pogoji in v soglasju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje.

Predvidena je gradnja nove mrliške vežice na mestu predhodno porušene stanovanjske hiše in ureditev parkirišča na mestu stare trške hiše Špitalič 4, oboje ob javni poti Špita­lič–Gilčvert, ki prečka območje obravnave.

– Arhitekturno oblikovanje zunanjščine objekta naj sloni na tradiciji stavbarstva tega prostora tako, da z novo nastalo gradnjo ne bo negativno vplivalo na kvaliteto obravnavanega prostora. Oblikovanje zunanjščine je lahko sodobno, z uporabo sodobnih materialov.

– Tlorisna zasnova mora biti v osnovi enostavna in po­dolgovato pravokotne oblike, z razmerjem stranic med 1:1.2 in 1:1.5 (zidna mera je 8.20 m x 12.20 m). Glavno sleme mora biti vzdolž daljše stranice ter vzporedno s smerjo plastnic. Toleran­ca v horizontalnih gabaritih je ±0,5 m.

– Etažnost novega objekta je P + M brez kolenčnega zidu, toleranca v vertikalnih gabaritih je ±0.5 m. Nulta kota objekta je ±0.00=268.50 m ± 0.50 m.

– Fasadne odprtine naj bodo poenotene pokončne podol­govate oblike in kompozicijsko usklajene.

– Streha je simetrična dvokapnica ali štirikapnica, z naklo­nom strešin od 40° do 45° in krita z neglazirano opečno kritino opečne ali temne barve.

– Za morebitno osvetljevanje podstrešja so dopustna manjša strešna okna v barvi kritine.

– Finalna obdelava fasade je lahko sodobno zasnovana s primerno kompozicijo materialov: armiranega betona, stekla, lesa in kamna.

– Zunanja ureditev objekta mora upoštevati enovit videz zavarovanega območja.

– Ograja mostu čez Žičnico mora biti masivna lesena, poenotena z ograjami v zavarovanem območju.

– Ureditev zunanjega prostora pred mrliško vežico naj bo enostavna, brez vidnih umetnih barier in vizualnih poudarkov. Ohranja se naravno rastje ob potoku in obstoječ sadovnjak. Predlagamo, da se prostor pred vežico zatravi.

– Brežina za staro trško hišo Špitalič 4 se po odstranitvi objekta zavaruje z betonskim zidom, višine cca 1 m, ki mora biti grobozrnato ometan. Zid se ozeleni s popenjavko, preostala brežine se utrdi z avtohtono drevnino za brežine.

– Površina parkirišča se utrdi s travnimi ploščami ali proti­prašno zaščito tal, ki daje videz peščene površine.

10. člen

Za posege na objektih ter namembnosti v njih veljajo naslednji pogoji:

V 10. členu se v tabeli v točki 6.1, v rubriki DOVOLJENI POSEGI besedilo »nadomestna gradnja« nadomesti z »nova gradnja.

Pogoji za posege na objektih ter namembnosti

11. člen

Pri lokaciji in oblikovanju predvidenih stanovanjskih hiš na delu parc. št. 527/1 k.o. Tolsti vrh je potrebno pripraviti skupno lokacijsko dokumentacijo ter projektno dokumentacijo po predhodnih pogojih in v soglasju pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.

12. člen

Pri ureditvah zelenih površin je potrebno upoštevati naslednje pogoje:

V območju ureditvenega načrta se nahajajo dokaj obsežne gozdne površine, ki se mestoma prepletajo s travniško pašnimi površinami. Vse ureditve, ki se v prostoru pojavljajo, morajo slediti čim bolj naravnemu videzu v krajini. Nove zazelenitve ob parkiriščih je potrebno izvesti z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo, v povezavi z okoliško vegetacijo. Sprehajalne poti morajo biti čim bolj prilagojene obstoječemu prostoru in ne smejo biti tlakovane. Na mestih naravnih razširitev, oziroma kjer prostor omogoča je dovoljeno postaviti klopi in tam, kjer je omogočena dostopnost (praznjenje košev), koše za smeti.

VI. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO UREJANJE

Promet

13. člen

Po dolini poteka regionalna cesta Žiče–Dole R 345, ki je že delno modernizirana. Zaradi neustreznih elementov je predvidena rekonstrukcija na celotnem potezu v širini 4 m z obojestransko bankino 0,50 m.

Za goste je predvidena izgradnja parkirišč, kar je opredeljeno v d) odstavku 9. člena tega odloka.

Panoramska cesta na južnem delu območja bo delno rekonstruirana v makadamu s čim manjšim posegom v okolje.

Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati srednjeročni in dolgoročni plan razvoja avtomobilskih cest ter regionalnih cest v Sloveniji (Uradni list RS, št. 22/89 in 31/89).

Načrtovana gradnja mrliške vežice se nahaja ob katego­rizirani občinski cesti JP 884861 Špitalič–Gilčvert. Za zagotovitev prometne varnosti je potrebno upoštevati odmik objekta od ceste 2.0 m. Prečni profil ceste po rekonstrukciji je 1x3,50 m + 2x0,75 m, pri prometni obremenitvi <500 vozil/dan in projektni hitrosti 30 km/h. Parkiranje osebnih vozil (min. 10 PM) se za­gotovi v neposredni bližini objekta in pri cerkvi.

Kanalizacija

14. člen

Na obravnavanem območju ni zgrajene kanalizacije. Zaradi posebnega režima varovanja pitne vode je potrebno izgraditi kanalizacijo za celotno območje. Kanalizacijo je potrebno načrtovati v ločenem sistemu. Za zbirni kanal je opredeljen koridor širine 4 m med strugo Žičnice in cesto. Objekte je potrebno priključevati preko revizijskih jaškov.

Sanitarne odpadne vode je potrebno voditi preko vodotesne pretočne greznice v zbirni kanal. V kanalizacijo se ne smejo voditi odplake iz gnojnih jam. Sanitarne odpadne vode morajo ustrezati normativom za izpust v kanalizacijo, v nasprotnem primeru je potrebno zagotoviti predčiščenje.

Padavinske in odpadne vode iz povoznih površin se zbirajo preko peskolovov in lovilcev olj v javno kanalizacijo. Meteorne vode iz strešin je potrebno voditi preko peskolovov v Žičnico preko enega izpusta.

Za celotno kanalizacijo je potrebno izdelati PGD, PZI dokumentacijo. Za vse onesnaževalce, ki bi pred gradnjo javne kanalizacije obremenjevali z odpadno vodo potok Žičnico, se v predhodnem obdobju zahteva izgradnja manjših čistilnih naprav (gostinstvo, kmečki turizem).

Sanitarne odpadne vode iz mrliške vežice se odvajajo v začasno nepretočno greznico ustreznega volumna v skladu s 13. členom Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07), ki je locirana na lastnem zemljišču. Nepretočno greznico prazni izvajalec javne službe.

Neobremenjene meteorne vode iz strehe se odvajajo sku­paj s predhodno očiščenimi meteornimi vodami iz asfaltiranih površin v ponikanje.

Onesnažene meteorne odpadne vode iz povoznih površin in parkirišč je potrebno pred priključitvijo na javno kanalizacijo očistiti v ustrezno dimenzioniranem lovilcu olj, ki mora ustrezati SIST EN 858-2, skladno z 2. členom Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizaci­jo. Lovilec olja izvede investitor na lastne stroške na svojem zemljišču.

Vodovod

15. člen

Za obstoječ lokalni vodovod z lastnim vodnim zajetjem je potrebna dograditev povezave s sistemom vodovoda Slovenske Konjice. Obvezno je potrebno uporabiti cevi Duktil DN 150. Koridor za predviden vodovod je opredeljen ob cesti Žiče–Dramlje. Po izgradnji preide vodovod v upravljanja JKP Slovenske Konjice.

Vodovodne priključke je potrebno izvesti izven objektov s tipskimi vodomernimi jaški v zelenici. Stanovanjski in poslovni del objekta morata imeti ločen vodomer, za katerega določi lokacijo in izvede priključek upravljalec objekta.

Križanja vodovoda s cesto je potrebno izvesti v zaščitni cevi ABC DN 400, ki mora biti obbetonirana.

Za zagotovitev požarne varnosti je potrebno dodatno zgraditi hidrante na obstoječem in na predvidenem vodovodu. Za vse vodovode je potrebno izdelati PGD, PZI dokumentacijo v dogovoru z JKP Slovenske Konjice.

Mrliška vežica se bo oskrbovala s pitno vodo iz jav­nega vodovoda preko novega vodovodnega priključka. Vo­domer se vgradi v novi tipski vodomerni jašek s tipskim pokrovom proti zmrzovanju, katerega tip določi upravljavec. Jašek mora biti primerno odvodnjavan in zaščiten proti zmr­zovanju. Jašek se izvede izven objekta v zelenici, na zemljišču investitorja.

Elektrika

16. člen

Na območju potekajo:

– VN DV 400 KV Mihovce – Podlog (D-428) obstoječe,

– VN DV 400 KV Mihovce – Podlog (D-412) zasnova po letu 2000,

– VN 20 KV (prestavljeno),

– NN elektro kabel.

Stanovanjsko gradnjo, otroški vrtec, osnovno šolo, trgovino osnovne preskrbe, trgovino s kmetijskimi pripomočki, odkupno postajo, nekatere storitvene dejavnosti, dvorano, športno igrišče, gasilski dom bo možno napajati iz obstoječe transformatorske postaje Špitalič 2, če nova priključna moč ne bo večja od razpoložljive v transformatorski postaji. Za nekatere obstoječe in predvidene objekte bo potrebno izgraditi novi nizkonapetostni razvod s priključki.

V primeru, da bo priključna moč večja od razpoložljive v TP, bo potrebno rekonstruirati transformatorsko postajo Špitalič 2 na ustrezno večjo moč.

Za napajanje predvidenega objekta z električno energijo in pred pričetkom gradnje je potrebno:

– Odstraniti 0,4 kV nizkonapetostno omrežje

– Zgraditi nadomestni 0,4 kV kablovod

– Zgraditi nizkonapetostni priključek iz transformatorske postaje TP Špitalič 2 (t-306 OE Slovenska Bistrica) do objekta

– Pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, čez katera bo potekala trasa nadomestnega kablovoda in novega pri­ključka.

V primeru prečkanja kablovoda z vodotokom po mostni konstrukciji, naj bo le-ta predvidena na dolvodni strani mostne konstrukcije, izven svetle odprtine mostu.

16.a člen

Pri projektiranju ogrevanja, prezračevanja in priprave sa­nitarne tople vode morajo biti izpolnjene tehnične zahteve pra­vilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah. Upoštevati se mora specifična, zaradi namembnosti, občasna uporaba objekta.

Za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode se predvidi toplotna črpalka zrak:voda.

Telefonsko omrežje

17. člen

Ob cesti R 345 poteka obstoječi zemeljski TT kabel. Na vzhodnem delu (nad Špitaličem) poteka odcep z nadzemnim TT kablom. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati obstoječe omrežje.

Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati obsto­ječe TK omrežje, katerega točne trase se določijo z zakoličbo na kraju samem. V idejno dokumentacijo je potrebno predvideti in vrisati idejne trase novih TK vodov, ki bodo napajali objekt.

Podrobneje se obdela v projektu infrastrukture v fazi izdelave PGD dokumentacije.

Vodno gospodarstvo

18. člen

Pri vseh načrtovanjih je potrebno upoštevati ukrepe, ki bodo preprečevali onesnaženje vodotokov. Upoštevati je potrebno določila odlokov o varstvenih območjih pitne vode za potrebe občine Slovenske Konjice.

Pri načrtovanju in izbiri ustreznega načina čiščenja je potrebno iskati enotno rešitev za celotno obravnavano območje.

Za prenovo ribnika je potrebno izdelati ustrezno tehnično dokumentacijo.

Morebitni vtoki padavinskih vod morajo biti pravilno situativno in višinsko izvedeni ter protierozijsko zavarovani.

Struga Žičnice je večinoma v naravnem stanju. V bližnji prihodnosti niso načrtovani posegi širšega pomena, po potrebi bodo sanirane eventualne zajede, ki bi ogrožale cesto ali objekte.

18.a člen

1. V Odloku o spremembah in dopolnitvah UN Špitalič je obdelana in prikazana zunanja ureditev z dispozicijo objekta, ureditev okolice in vsa obstoječa in nova komunalna infra­struktura,

– Predvidena je rešitev odvoda vseh vrst odpadnih voda,

– Način ogrevanja objekta je s toplotno črpalko zrak: voda.

2. Kanalizacijski sistem bo v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in pre­čiščenih padavinskih vod. Vse odpadne vode morajo biti obve­zno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na javni komunalni čistilni napravi, če le-ta obstaja.

3. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda je usklajena s Pravilnikom o na­logah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08 in 28/11) in z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10).

4. Odvoz blata iz nepretočne greznice je v skladu s Pra­vilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08 in 28/11) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10) zagotovljen z uporabo storitev javne službe.

5. Po izgradnji kanalizacijskega sistema, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi, bo morala stranka v skladu s Pra­vilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08 in 28/11) zagotoviti priključek obravnavanega objekta na ta sistem ter opustiti odvodnjo komunalnih odpadnih voda v vodotesno greznico brez iztoka, ki se dovoljuje kot začasna rešitev.

6. Odvajanje padavinskih vod iz strehe je predvideno v ponikanje na zelenico severno ob objektu ali v primeru nepro­pustnih tal v ponikalnem polju.

7. Odvajanja padavinskih vod iz parkirišča (površine cca 100 m2) je predvideno preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj in usedalnika (standardiziran lovilec olj SIST EN 858-2) v ponikanje.

8. Ves odpadni gradbeni material, ki bo nastal pri rušitvi obstoječih objektov in odpadni materiali za gradnjo, se ne sme nalagati na vodnem ali priobalnem zemljišču. Sestavni del PGD za pridobitev vodnega soglasja mora biti tudi načrt ravnanja z gradbenimi odpadki.

9. V skladu z 49.b členom ZGO si mora investitor pri naslovnem organu, po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju, pridobiti vodno soglasje.

Odpadki

19. člen

Komunalne odpadke je potrebno zbirati selektivno, v namenskih smetnjakih in kontejnerjih pri posameznih zgradbah. Prostori za smetnjake morajo biti zgrajeni s takimi materiali da bo možno dobro čiščenje tlaka. Odjemna mesta za smetnjake morajo biti ob prometnici, oziroma ob uvozih v posamezna dvorišča. Ravnanje z odpadki mora biti urejeno v skladu z veljavnimi sanitarnimi predpisi in z občinskim odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki.

Na javnih mestih, predvsem pri objektih javnega značaja, je potrebno namestiti zadostno število košev za smeti.

Investitor mrliške vežice je dolžan na svojem zemljišču na svoje stroške urediti ustrezno dimenzioniran ekološki otok za zbiranje in odvoz odpadkov, vključno z nabavo posod za odpadke. Ureditev ekološkega otoka mora zadostiti določilom veljavnega Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Slovenske Konjice in omogočiti ločeno zbiranje odpadkov ter ustrezati vsem sanitarno tehničnim predpisom, vključno z vizu­alno ter mehansko zaščito proti vetru. Ekološki otok mora imeti stalno zagotovljen dostop tovornemu smetarskemu vozili.

20. člen

Za vse komunalne vode je potrebno izdelati PGD, PZI tehnično dokumentacijo.

VII. POGOJI ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA

Varovanje naravne in kulturne dediščine, plodne zemlje

21. člen

Inventarizacija naravne in kulturne dediščine je opredeljena v elaboratu Konservatorska izhodišča za ureditveni načrt doline Žičnice od Špitaliča do Žičke kartuzije v Starih Slemenih, ki ga je izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje v oktobru 1996.

22. člen

Za vse posege znotraj območja UN je potrebno pridobiti k projektni dokumentaciji smernice in soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. Izvajanje posegov mora nadzirati tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje.

Enote kulturne dediščine na območju urejanja (parc. št. 1235, k.o. Slemene) in v vplivnem območju

Varstveni režim v aktu ni določen, zato velja 134. člen ZVKD-1.

Varstveni režim na tem območju določa, da posegi ne smejo negativno vplivati na kvalitetne in zavarovane sestavine prostora.

Lokacija nove mrliške vežice s parkiriščem leži na lokaciji obstoječih objektov, ki nimata lastnosti kulturne dediščine in nista zavarovana, zato se ju lahko poruši.

Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja si je investitor dolžen pridobiti kulturnovarstveno soglasje za poseg pri OE Celje (28.–30. člen ZVKD-1).

Za izvedbo predhodnih arheoloških raziskav je treba pri­dobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister pristojen za področje varstva kulturne dedi­ščine (31. člen ZVKD-1).

23. člen

Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred vsemi posegi v prostor, je potrebno uporabiti za ureditev zelenic.

Varstvo zraka

24. člen

Dejavnosti v objektih v območju UN ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. V območju je možno razvijati nove dejavnosti le na način, ki omogoča uspešno preprečevanje onesnaženosti zraka, kar mora biti opredeljeno v investicijskem elaboratu in projektni dokumentaciji za posamezne objekte.

Varstvo pred hrupom

25. člen

Ureditveno območje UN se opredeljuje v III. stopnjo varstva pred hrupom (III. območje) po uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95), za katero so določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa, in sicer nočna raven: 50 dBA (od 22. do 6. ure) in dnevna raven: 60 dBA (od 6. do 22. ure).

Dodatni protihrupni ukrepi znotraj ureditvenega območja so predvideni le kot zasaditev grmovnic v pasu proti obstoječim stanovanjskim hišam ter v pasu proti cestam, ki naj delujejo za ublažitev hrupa.

Skladno z določili 12. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 28/86) oziroma 13. člena odloka o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80), je potrebno ob začetku obratovanja oziroma uporabe objektov, kjer bi utegnil nastajati prekomerni hrup, opraviti meritve hrupa pri najbližjem stanovanjskem objektu. V primeru, da bi bilo stanje hrupnosti poslabšano in bi bile presežene dovoljene ekvivalentne ravni hrupa, je potrebno stanje hrupnosti takoj sanirati z ustreznimi tehničnimi ukrepi (aktivna, pasivna zaščita).

Varstvo podtalnice

26. člen

Dejavnosti, ki bodo na območju UN, smejo biti samo takšne, da morebitne odpadne vode ne bodo vsebovale težkih kovin in drugih snovi, ki bi škodile delovanju čistilne naprave. Za vse dejavnosti, kjer bodo odpadne vode, mora dati soglasje k lokaciji tudi upravljalec kanalizacijskega omrežja in bodoče ČN.

Meteorne vode, onesnažene z naftnimi derivati in mehanskimi primesmi, je treba pred izpustom v meteorno kanalizacijo očistiti v zadostno dimenzioniranih lovilcih olj in usedalnikih, kar je potrebno upoštevati predvsem na predelih parkirišč in drugje.

Ureditveno območje je skoraj v celoti v varovalnih pasovih vodnega vira Cimerman (Strokovne podlage: Strokovne hidrogeološke podlage za zaščito vodnega vira Cimerman v dolini Žičnice / GEO – HIDRO d.o.o., št. proj. K-II-30d/c-51 z datumom 9. 9. 1997); pri posegih v prostor je potrebno upoštevati pogoje, ki veljajo za posamezne varstvene pasove.

Kanalizacijski sistem za mrliško vežico bo v celoti načr­tovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Komunalne odpadne vode se zbirajo v nepretočni greznici, prečiščene padavinske vode ponikajo.

Varstvo pred požari

27. člen

K vsem objektom je potrebno zagotoviti dovoz urgentnih vozil po glavnih in internih dovoznih cestah, ki morajo biti urejene in zgrajene tako, da omogočajo vožnjo z gasilskimi vozili (nosilnost ipd.).

Požarno vodo je potrebno zagotavljati z izgradnjo hidrantnega omrežja, kjer je to smiselno, oziroma je možno zagotoviti požarno vodo iz potoka Žičnica.

Za posamezne nove dejavnosti v objektih, ki so dovoljene s tem UN, je na osnovi izračuna požarne povečane obremenitve, pri projektiranju potrebno upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Zaradi povečane nevarnosti pred požarom je v objektih obvezno upoštevati potrebne naprave in sredstva za gašenje začetnega požara.

Za objekt mrliška vežica so zagotovljeni potrebni odmiki od parcelnih mej in med objekti z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte, kot to predpisuje 3. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07).

Prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljena na dovozni cesti. Varen umik je zagotovljen z dostopom na zunanje površine, dovozno pot in zelenice.

27.a člen

Objekt mrliška vežica se ne nahaja na poplavnem obmo­čju ali območju z visoko podtalnico. Prav tako teren ni podvržen erozivnosti ter ni plazovit. Po rušitvi starih objektov in gradnji novega je potrebno ustrezno zaščititi zemeljske brežine. Pred gradnjo si je potrebno pridobiti geotehnično mnenje o pogojih gradnje.

27.b člen

Objekt se nahaja na območju z intenziteto VII. stopnje potresne ogroženosti po EMS. Pri projektiranju je potrebno upoštevati projektni pospešek tal za obravnavano območje, ki znaša 0,125 g.

VIII. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO UN

Geotehnični pogoji

28. člen

Geotehnične pogoje za rekonstrukcije posameznih objektov in izvedbo drugih ureditev v ureditvenem območju UN mora pridobiti investitor pred izdajo dovoljenja za gradnjo oziroma za poseg v prostor.

IX. ETAPNOST IZVAJANJA UN

29. člen

Za etapnost izvajanja posegov v prostor na območju UN veljajo naslednji splošni pogoji:

– načeloma velja, da je pred izvedbo posegov obvezna izvedba komunalne infrastrukturne mreže za normalno funkcioniranje območja,

– etapnost priprave in ureditve zemljišč za nameravane posege znotraj območja UN, bo določena v skladu z investicijskimi programi investitorjev ter v skladu z načeli urejanja območja,

– do pričetka posegov ostaja namembnost površin nespremenjena, s tem, da se lahko izvajajo posegi, ki omogočajo normalno uporabo zemljišč in načrtovano realizacijo predvidenih posegov skladno z UN.

X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV

30. člen

Investitorji morajo pri izvajanju posegov v prostor v ureditvenem območju UN, pri gradnji in uporabi objektov, naprav in izrabi zemljišč upoštevati:

– določbe dovoljenja za gradnjo, ki temeljijo na določilih tega odloka,

– ne smejo spreminjati namembnosti površin in objektov, kot so določene s tem odlokom.

Za komunalno opremo zemljišč so odgovorni investitorji posameznih objektov v območju UN, Občina Slovenske Konjice in Krajevna skupnost Špitalič.

XI. KONČNE DOLOČBE

31. člen

Površine se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s tem odlokom. Do pričetka predvidenih posegov in ureditev ostaja namembnost zemljišč nespremenjena.

32. člen

Poleg določil tega odloka je potrebno upoštevati vse pogoje iz soglasij, ki so sestavni del projekta iz 1. člena tega odloka.

Pri izdelavi izvedbenih projektov prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez je potrebno upoštevati idejne projekte, ki morajo temeljiti na izhodiščih iz projekta iz 1. člena tega odloka.

33. člen

Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati:

1. odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje naselja Špitalič (Uradni list RS, št. 19/96), in sicer za ureditveno območje z oznako 4 (parcele št. *28/1,/2,/3; *29/1,/2,/3; 198, 202/2, /3, /4, /5, /7, /10, /11; 203, 204, 205, 206/1,/2,/3; 208/1,/3 in 2087/3 del k.o. Slemene) in del ureditvenega območja z oznako 3 (k.o. Tolsti vrh: parcele št. *36/1,/2; *118, 513/6del, 513/7, 514/1, /2, /3, /4; 515, 516/1, 524/2, 524/3 del, 527/1 del, 527/2, 528/1, /2; 732del; k.o. Slemene: parcele št. *139, *164, 213/2, 214/2,/5 in 1087/6 del.)

2.1 odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za 2. območja kmetijskih zemljišč izven ureditvenih območij, za katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov (Uradni list SRS, št. 34/87) in

2.2 Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja gozdov in 1. območja kmetijskih zemljišč v Občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 28/89 in Uradni list RS, št. 2/94) za vse druge parcele, ki so znotraj meje ureditvenega območja UN, kot je opredeljena v 5. členu tega odloka.

34. člen

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Slovenske Konjice in na Upravni enoti Slovenske Konjice.

35. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

36. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 025-4/98-9101- 9/6

Slovenske Konjice, dne 30. septembra 1999.

Župan

Občine Slovenske Konjice

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu območja Špitalič, doline Sv. Janeza do vključno Kartuzije Žiče – za potrebe gradnje mrliške vežice (Uradni list Republike Slovenije, št. 45/2012) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

18. člen

(nadzor nad izvajanjem PIA)

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristoj­ne inšpekcijske službe.

19. člen

(hramba sprejetega PIA)

Spremembe in dopolnitve UN Špitalič so stalno na vpo­gled pri pristojnem organu Občine Slovenske Konjice.

20. člen

(začetek veljavnosti PIA)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.