|
|
Na podlagi 58. in 61. člena
Zakona
o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/48, 32/85 in 33/86), v
zvezi s 56. členom
Zakona
o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS št. 44/97), na podlagi
Dogovora o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se
plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za določanje
višine tega nadomestila (Uradni list SRS št. 16/86), 3. in 25. člena
Zakona
o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter
16. člena Statuta Občine Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci, št.
1/99) je občinski svet na seji, dne 6.11.2000, sprejel |
|
|
|
ODLOK |
|
|
|
o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč |
|
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
|
|
Ta odlok določa območja, na katerih se v občini Juršinci
plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem
besedilu: nadomestilo), merila za določitev višine nadomestila
neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč ter merila za popolno in delno
oprostitev plačila nadomestila. |
|
|
 |
2. člen |
|
|
|
Osnova za izračun nadomestila je površina objekta, ki se
uporablja za stanovanjski, počitniški ali poslovni namen. Stanovanjska
oz. počitniška površina je čista tlorisna površina sob, predsob,
hodnikov, kuhinj, kopalnic, shramb in drugih zaprtih prostorov
stanovanja oz. počitniških objektov, razen kurilnice in kleti ter čista
površina garaže za osebne avtomobile. |
|
|
|
Poslovna površina v zgradbi je čista tlorisna površina
prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim
prostorom. |
|
|
|
Upoštevajo se samo objekti, ki so zgrajeni najmanj do
četrte gradbene faze. |
|
|
|
Osnova za izračun nadomestila je površina zazidanega stavbnega zemljišča
(funkcionalne enote), ki je lahko v zgradbi ali izven nje, ki se
uporablja za stanovanjski, počitniški ali poslovni namen in nezazidano
stavbno zemljišče. |
|
|
|
Za zazidana stavbna zemljišča, štejejo tista zemljišča, na katerih so
gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi
objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista
zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja
začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso
objekti gospodarske javne infrastrukture. |
|
|
|
Stanovanjska oz. počitniška površina je čista tlorisna površina sob,
predsob, hodnikov, kuhinj, kopalnic, shramb in drugih zaprtih prostorov
stanovanja oz. počitniških objektov, razen kurilnice in kleti ter čista
površina garaže za osebne avtomobile. |
|
|
|
Poslovna površina v zgradbi je čista tlorisna površina prostora in vseh
prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Upoštevajo
se samo objekti, ki so zgrajeni najmanj do četrte gradbene faze. |
|
|
|
Za nezazidana stavbna zemljišča, štejejo tista zemljišča, za katera je z
izvedbenim prostorskim aktom določeno, daje na njih dopustna gradnja
stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe
zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti,
športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih
inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture
in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega
varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. |
|
|
|
3. člen |
|
|
|
Višina nadomestila za funkcionalno enoto se določi tako,
da se upošteva površina, skupno število točk po merilih iz tega odloka,
vrednost točke, ki jo določi občinski svet, in oprostitve, ki so
določene na osnovi tega odloka. Za pokrita poslovna skladišča se
upošteva 50 % površine. Za objekte namenjene dejavnostim iz kmetijstva
(farme, hladilnice, polnilnice) se upošteva 25 % površine in se
razvrstijo po namembnosti med pridobitne dejavnosti. |
|
|
|
Pri nezazidanem stavbnem zemljišču se ne
upošteva komunalna opremljenost zemljišča. |
|
|
|
4. člen |
|
|
|
Zavezanec za nadomestilo je neposredni uporabnik
funkcionalne enote (lastnik, imetnik pravice uporabe ali najemnik), ki
je lahko fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik. |
|
|
|
5. člen |
|
|
|
Za objekte, ki imajo status kulturnega spomenika in za
sakralne objekte, se nadomestilo ne odmerja. Nadomestilo se ne odmerja
za funkcionalne enote, ki se uporabljajo: |
|
|
|
- za potrebe zaščite in reševanja ter obrambe, |
|
|
|
- za potrebe mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki
jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni
v mednarodnem sporazumu drugače določeno, |
|
|
|
- za potrebe verskih skupnosti, ki jih uporabljajo za
svojo versko dejavnost, |
|
|
|
- za potrebe Rdečega križa, Karitasa in drugih podobnih
organizacij in |
|
|
|
- za potrebe kmetijske dejavnosti v zasebnem kmetijstvu
(gospodarska poslopja). |
|
|
|
Nadomestilo se ne odmerja za objekte, ki služijo za potrebe |
|
|
|
-
gospodarske javne infrastrukture zdravstva, socialnega varstva,
otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa, in javne uprave |
|
|
|
-
za potrebe verskih skupnosti, ki objekte uporabljajo za svojo versko
dejavnost |
|
|
|
-
za potrebe zaščite in reševanja |
|
|
|
-
za potrebe rdečega križa, karitasa in drugih podobnih humanitarnih
dejavnosti |
|
|
|
-
za potrebe kmetijske dejavnosti v zasebnem kmetijstvu (gospodarska
poslopja) |
|
|
|
6. člen |
|
|
|
Osnova za pripravo podatkov za odmero nadomestila je
evidenca, ki vsebuje ustrezne podatke za odmero nadomestila, o zgradbah
in funkcionalnih enotah na območju občine. Evidenco vodi pristojni
občinski organ Občine Juršinci. Na podlagi podatkov iz te evidence
odmeri nadomestilo in izda odločbo pristojni davčni organ. |
|
|
|
II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO |
|
|
|
7. člen |
|
|
|
Območja, kjer se plačuje nadomestilo so naselja: Bodkovci,
Dragovič, Gabrnik, Grlinci, Gradiščak, Juršinci, Kukava, Mostje,
Hlaponci, Rotman, Sakušak, Senčak in Zagorci. |
|
|
|
8. člen |
|
|
|
Območja iz prejšnjega člena tega odloka so vrisana na
grafičnih kartah in so na vpogled na sedežu Občine Juršinci.
|
|
|
|
III. MERILA ZA DOLOČITEV TOČK |
|
|
|
9. člen |
|
|
|
Za določitev števila točk se upoštevajo naslednja merila:
|
|
|
|
1. Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in
drugimi objekti ter napravami ter dejanska možnost priključitve na te
objekte in naprave. |
|
|
|
2. Namembnost stavbnega zemljišča. |
|
|
|
10. člen |
|
|
|
1. Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti
in napravami individualne rabe se ovrednoti z naslednjimi točkami:
|
|
|
|
|
Število točk |
|
a) vodovod |
20 |
|
b) električno omrežje |
20 |
|
c) javna kanalizacija |
40 |
|
d) telefonsko omrežje |
20 |
|
e) plinovod |
40 |
|
|
|
|
2. Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti
in napravami skupne rabe se ovrednoti z naslednjimi točkami: |
|
|
|
a) makadamska cesta 0 |
|
|
|
b) asfaltna cesta 20 |
|
|
|
11. člen |
|
|
|
Namembnost uporabe stavbnega zemljišča: |
|
|
|
- Za stanovanjski namen uporabe stavbnega zemljišča se
smatrajo objekti ali deli objektov namenjeni za stalno bivanje.
|
|
|
|
- Za počitniški namen uporabe stavbnega zemljišča se
smatrajo objekti ali deli objektov namenjeni za počitniško uporabo.
|
|
|
|
- Za pridobitni poslovni namen uporabe stavbnega zemljišča
se smatrajo objekti ali deli objektov namenjeni za poslovno dejavnost |
|
|
|
- Za nepridobitni poslovni namen uporabe stavbnega
zemljišča se smatrajo objekti ali deli objektov namenjeni nepridobitni
poslovni dejavnosti. Namembnost se ovrednoti z naslednjimi točkami:
|
|
|
|
|
Namembnost |
|
Stanovanjski namen |
40 |
|
Počitniški namen |
80 |
|
Poslovni namen – nepridobitni |
100 |
|
Poslovni namen – pridobitni |
150 |
|
|
|
|
Zavezancem za plačilo nadomestila, ki imajo stalno
bivališče na območju občine Juršinci, se odmera za objekte, ki so
namenjenem za počitniško uporabo, zniža za 50 %. Namembnost ostalih
pridobitnih površin izven stavbe : |
|
|
|
- pri površini za distribucijo električne energije se kot
funkcionalna enota točkujejo stolpasti daljnovodni stebri v površini 20m2
in transformatorske postaje v površini 100m2. |
|
|
|
Nezazidano stavbno zemljišče se vrednoti z 10 točkami. |
|
|
|
12. člen |
|
|
|
Letna višina nadomestila po merilih tega odloka se določi
tako, da se skupno število točk pomnoži s površino stanovanjske ali
poslovne površine, določene v 2. členu tega odloka, in z vrednostjo
točke za izračun nadomestila. |
|
|
|
13. člen |
|
|
|
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča na območju občine Juršinci, za vsako leto na predlog župana
občine s sklepom določi občinski svet. |
|
|
|
14. člen |
|
|
|
Nadomestilo se plačuje za tekoče odmerno leto v
trimesečnih ali polletnih obrokih v skladu z določili Zakona o davčnem
postopku. Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni davčni
organ, ki vodi tudi postopke v zvezi z odmero, evidentiranjem plačil,
izterjavo, odlogom, obročnim odplačevanjem in odpisom zaradi
neizterljivosti obračuna in plačila obresti v skladu z Zakonom o davčnem
postopku. |
|
|
|
15. člen |
|
|
|
Zavezanci so dolžni na zahtevo Občine Juršinci posredovati
vse potrebne podatke za izračun nadomestila oziroma sodelovati pri
nastavitvi evidence, ki jo izvaja Občina Juršinci, pri čemer za njihovo
pravilnost odgovarjajo. Zavezanci morajo prijaviti Občinski upravi
Občine Juršinci nastanek obveznosti za plačilo nadomestila po tem odloku
in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 -dneh
po nastanku. Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku
ali sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega naslednjega meseca,
v katerem je bila sprememba sporočena. |
|
|
|
IV. OPROSTITVE |
|
|
|
16. člen |
|
|
|
Poleg primerov, navedenih v prvem in drugem odstavku 59.
člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list št. 18/84, 32/85 in 33/86,
33/89, 24/92, 18/93, 44/97), so zavezanci lahko oproščeni plačevanja
nadomestila tudi zaradi elementarnih in drugih nezgod. Zavezanci so
lahko na lastno zahtevo oproščeni plačila delno ali v celoti. Pisne
zahteve zavezanci vložijo do 31.1. za tekoče leto. |
|
|
|
O oprostitvi odloča na podlagi pisnega zahtevka zavezanca
pristojni davčni organ, zadolžen za odmero nadomestila, po predhodnem
mnenju Občinskega sveta Občine Juršinci. Za dobo 3 let se oprostijo
plačila nadomestila zavezanci, pravne osebe ali samostojni podjetniki,
ki so na novo pričeli opravljati pridobitno dejavnost. O oprostitvi iz
prejšnjega odstavka odloča župan občine na podlagi pisnega zahtevka in
predložene dokumentacije upravičenca. |
|
|
|
V. KAZENSKE ODLOČBE |
|
|
|
17. člen |
|
|
|
Pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki ne vloži prijave
za nadomestilo ali ne prijavi pravilnih površin oziroma sprememb, se
kaznuje z denarno kaznijo od 60.000 do 360.000 SIT. Z denarno kaznijo od
20.000 do 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki
stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo od
20.000 do 60.000 SIT se kaznuje občan, ki stori prekršek iz prvega
odstavka tega člena. |
|
|
|
VI. KONČNE DOLOČBE |
|
|
|
18. člen |
|
|
|
Osnova za prvo nastavitev evidence za nadomestilo po tem
odloku so uradne državne evidence. Podatki, ki so osnova za nadomestilo
po tem odloku, se ocenijo in se vsem zavezancem posredujejo v
preverjanje in potrditev. Če podatki niso pravilni, so jih zavezanci
dolžni v določenem roku popraviti in posredovati občinski upravi. V
kolikor zavezanci ne posredujejo popravljenih podatkov, se poslani
podatki smatrajo za pravilne in se uporabijo za odmero. |
|
|
|
19. člen |
|
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem
vestniku Občine Juršinci. |
|
|
|
Številka: 002-20/00 |
|
|
|
Datum : 26.10.2000 |
|
|
|
Župan Občine
Juršinci: |
|
|
|
Alojz KAUČIČ, s.r. |
|