Na podlagi 26. in 30. člena Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 32/93), 1. člena Pravilnika o ravnanju z odpadki
(Uradni list RS, št. 84/98, 45/00), 3., 25. in 241. člena Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 25/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90 in Uradni list RS,
št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 87/97, 73/98, 31/00), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in
70/00), 14. člena Statuta Občine Ljutomer
(Uradni list RS, št. 62/99) je Občinski svet občine Ljutomer na 23. seji
dne 26. 2. 2001 sprejel |
|
O D L
O K |
o
ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Ljutomer |
|
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1.
člen |
Namen
odloka |
S tem
odlokom se določijo vrste komunalnih odpadkov, ravnanje z njimi, način
obračuna storitev ravnanja ter nadzor nad izvajanjem tega odloka na
območju Občine Ljutomer. |
|
2.
člen |
Cilji
ravnanja z odpadki |
Cilji
ravnanja z odpadki po tem odloku so: |
1.
zmanjšanje in omejevanje vseh neugodnih vplivov, ki jih lahko povzroča
ravnanje z odpadki na okolje in človekovo zdravje, |
2.
zmanjšanje količine odpadkov z ukrepi za preprečevanje njihovega
nastajanja in z vzpostavitvijo sistemov za racionalno izrabo snovne in
energetske vrednosti odpadkov, |
3.
zmanjšanje nevarnostnega potenciala izrabljenih in zastarelih izdelkov
ter proizvodnih odpadkov, |
4.
inertizacija odpadkov in imobilizacija nevarnih sestavin v odpadkih pred
odlaganjem, |
5.
določitev in stalno izboljšanje oskrbovalnih standardov. |
|
3.
člen |
Subjekti ravnanja z odpadki |
Subjekti
ravnanja z odpadki so: |
1.
Občina Ljutomer, kot lokalna skupnost, ki mora po zakonu zagotoviti
javno službo ravnanja z odpadki, |
2.
izvajalci javne službe ravnanja z odpadki (v nadaljevanju besedila:
izvajalec), |
3.
pravne in fizične osebe, pri katerih nastajajo odpadki in s tem
povzročajo obremenitve okolja (v nadaljevanju besedila: povzročitelji). |
|
4.
člen |
Sistem ravnanja z odpadki |
Na
območju ravnanja z odpadki se vzpostavi naslednji sistem: |
1.
ločeno zbiranje odpadkov na izvoru njihovega nastajanja po programu, ki
ga pripravi izvajalec gospodarske javne službe na podlagi drugega
odstavka 7. člena tega odloka, |
2.
vračanje odpadkov v snovno in energetsko izrabo, |
3.
odlaganje odpadkov (na urejenih odlagališčih), |
4.
postopna odprava starih bremen odpadkov (saniranje divjih odlagališč). |
|
5.
člen |
Obveznost ravnanja z odpadki |
Na
celotnem območju Občine Ljutomer je obvezno ravnanje z odpadki iz 8.
člena tega odloka, iz vseh virov, po sistemu iz prejšnjega člena tega
odloka. |
Vsi
lastniki, uporabniki oziroma upravljalci objektov bivanja, proizvodnih
in storitvenih dejavnosti na območju Občine Ljutomer, morajo biti kot
povzročitelji vključeni v sistem ravnanja z odpadki. |
Za
povzročitelje na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za
komunalna vozila, izvajalec določi zbirna in odvzemna mesta ter način
zbiranja komunalnih odpadkov (kesoni, vreče...), če so navedena zbirna
in odjemna mesta začasnega značaja, se opustijo takoj, ko prenehajo
razlogi, zaradi katerih so bila določena. |
Pristojni inšpekcijski organi lahko z odločbo zahtevajo, da se izvajalci
in povzročitelji ravnajo po določilih tega člena. |
|
6.
člen |
Obveznost določb |
Določbe
tega odloka so obvezne za vse subjekte ravnanja iz 3. člena tega
odloka. |
Inšpekcijski organi z odločbo lahko zahtevajo ravnanje v skladu iz
prejšnjega odstavka. |
|
7.
člen |
Opravljanje dejavnosti ravnanja z odpadki |
Dejavnost ravnanja z odpadki na območju Občine Ljutomer opravljajo
izvajalci lokalne javne službe ravnanja z odpadki. |
Izvajalci lokalne službe ravnanja z odpadki opravljajo dejavnost v
skladu s programom gospodarjenja z odpadki v katerem se posebej
opredelijo pogoji za sortiranje in ločeno zbiranje odpadkov s terminskim
planom in konkretno izvedbo prehoda na ločeno zbiranje. Pri pripravi
programa se upošteva veljavna zakonodaja in določila tega odloka. O
predlogu programa odloča občinski svet. |
|
II.
ODPADKI |
|
8.
člen |
Vrste
odpadkov |
Komunalni odpadki so gospodinjski in njim podobni odpadki, ki nastajajo
v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, v bivalnem okolju ter na
površinah in objektih v javni rabi, ki so pretežno trdi ter po svoji
sestavi heterogeni. |
Komunalni odpadki so: |
1.
biološki odpadki (organski): |
–
kuhinjski odpadki (ostanki hrane, zelenjavni odpadki...), |
– vrtni
odpadki, trava, listje, vejevje, grmičevje, |
– drugi
odpadki (perje, lasje, žagovina...), |
2.
odpadni papir in karton, |
3.
odpadno steklo (belo in barvno), |
4.
odpadne umetne mase in gumiji (polimeri, elastomeri...), |
5.
odpadne kovine, |
6. les, |
7.
preostali komunalni odpadki: |
–
pepel, |
–
keramika, |
–
usnje, |
–
tekstil, |
–
odpadki in smeti, ki nastajajo pri ročnem in strojnem čiščenju javnih
površin, |
– trdne
usedline cestne kanalizacije iz požiralnikov in čistilnih naprav ter
greznične gošče ob upoštevanju ustreznih predpisov, |
8.
odpadni gradbeni material, jalovina. |
|
III.
ZBIRANJE ODPADKOV |
|
9.
člen |
Zbiranje odpadkov |
Povzročitelji so dolžni zbirati odpadke v zabojnikih iz 1. ter 2. točke
prvega odstavka 14. člena tega odloka na urejenem prostoru, ki je v
objektu oziroma na prostem, če v objektu ni dovolj prostora. |
Povzročitelji, do katerih izvajalec zaradi odmaknjenosti od prevoznih
cest ne more priti s specialnim vozilom za odstranjevanje odpadkov,
zbirajo odpadke v vrečkah za odpadke iz 3. točke prvega odstavka 14.
člena tega odloka. |
Povzročitelji iz drugega odstavka tega člena si morajo glede na količino
odpadkov pri izvajalcu priskrbeti proti plačilu ustrezno število
plastičnih vrečk iz 3. točke 14. člena. |
Izvajalci lahko v skladu s programom iz 7. člena tega odloka določijo
tudi skupno odjemno mesto za več povzročiteljev odpadkov, z uporabo
skupnega zabojnika za odpadke. |
Če
količina odpadkov redno presega volumen predpisane posode za odpadke
izvajalec povzročitelju predlaga ustrezno povečanje volumna. V primeru,
da je količina redno manjša od volumna posode, se na predlog
povzročitelja, v dogovoru z izvajalcem, lahko v izjemnih primerih
zmanjša obračunska količina. Kolikor ne pride do dogovora v navedenem
primeru, se določi v skladu z določili statuta občine. |
|
10.
člen |
Prostor za zbirno in odjemno mesto |
Zbirno
mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, na katerem povzročitelji
redno odlagajo odpadke v tipizirane zabojnike oziroma plastične vrečke
za odpadke, skladno s 4. členom tega odloka. Zbirno mesto se običajno
nahaja čim bližje viru nastanka odpadkov. |
Odjemno
mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalci redno
odvažajo odpadke. Odjemna mesta se nahajajo ob robu pločnika,
magistralne, regionalne, občinske ceste oziroma tam, kjer jih določi
izvajalec. |
Izvajalcu mora biti omogočen dostop do odjemnega mesta. |
V
spornih primerih določi odjemno mesto pristojni občinski upravni organ. |
|
11.
člen |
Pogoji za ureditev zbirnega in odjemnega mesta |
Zbirno
in odjemno mesto za odpadke morata ustrezati estetskim,
higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim pogojem in ne smeta ovirati in
ogrožati prometa na javnih prometnih površinah. |
|
12.
člen |
Vzdrževanje zbirnih in odjemnih mest |
Zbirna
in odjemna mesta vzdržujejo skladno z 11. členom tega odloka
povzročitelji odpadkov. |
Inšpekcijski organi lahko z odločbo zahtevajo vzdrževanje zbirnih in
odjemnih mest. |
|
13.
člen |
Načrtovanje zbirnih in odjemnih mest |
Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in
poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov
naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi določbe
tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter
opremo izvajalcev. |
|
14.
člen |
Vrste
zabojnikov in vrečk za zbiranje odpadkov |
Povzročitelji morajo skladno s programom iz 7. člena tega odloka ter
navodili izvajalcev odpadke odlagati v: |
1.
tipizirane plastične in kovinske zabojnike, volumna 120, 160, 240 in
1100 litrov na kolesih, |
2.
tipizirane kovinske zabojnike kesone, volumna do 8 m3, |
3. druge
zabojnike in/ali vrečke, ki jih določi izvajalec v programu, samo
kolikor se ne morejo uporabiti zabojniki iz 1. in 2. točke tega
odstavka. |
Stalna
odvzemna mesta se določijo v upravnem postopku z obveznim soglasjem
izvajalca zbiranja in transporta odpadkov glede lokacije odvzemnega
mesta, vrste in števila odjemnih posod. |
V
primerih, kjer je bilo dovoljenje povzročiteljem izdano pred
uveljavitvijo tega odloka, določita stalno odjemno mesto izvajalec in
povzročitelj. Povzročitelji se lahko skupaj z izvajalcem dogovorijo za
lokacijo občasnih skupnih odjemnih mest. |
Inšpekcijski organi lahko z odločbo določijo vrsto in število
zabojnikov, kolikor se izvajalec in povzročitelj o tem ne moreta
dogovoriti. |
|
15.
člen |
Prepoved odlaganja odpadkov izven zabojnikov za odpadke |
Izven
zabojnikov za odpadke na zbirnih in odjemnih mestih je prepovedano
odlagati odpadke. |
V
primeru občasnega povečanja količin odpadkov, ki se odlagajo v zabojnike
iz 1. ter 2. točke prvega odstavka 14. člena tega odloka, si morajo
povzročitelji pri izvajalcu proti plačilu priskrbeti vrečke iz 3. točke
istega člena. |
Inšpekcijski organi z odločbo lahko zahtevajo odstranitev odpadkov, ki
se odlagajo izven zabojnikov za odpadke. Odstranitev teh odpadkov gre v
breme povzročitelja, kolikor pa ta ni znan, pa v breme lastnika
zemljišča. |
|
16.
člen |
Prepoved nepravilnega odlaganja v posamezne zabojnike in vrečke |
V
tipizirane zabojnike in vrečke za odpadke je prepovedano zbirati: |
1.
odpadke v tekočem stanju; |
2. kužen
material, tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, dražljive,
strupene, radioaktivne ter druge odpadke v skladu s 5. členom pravilnika
o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 5/00); |
3.
odpadni gradbeni material, kamenje, jalovina; |
4.
kosovne odpadke (pohištvo, bela tehnika, kolesa); |
5.
usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov; |
6.
posebne odpadke in druge nevarne snovi; |
7.
poginule živali in kože. |
Obrati
družbene prehrane, prehrambene trgovine, gostinska podjetja, zasebni
gostinci ter prodajalci sadja in zelenjave so dolžni odlagati ostanke
hrane in druge biološke ostanke v biološko razgradljive plastične vreče,
le-te pa v posode za biološke odpadke oziroma običajne posode za
odpadke, dokler na določenem območju še ni uvedeno popolno ločeno
zbiranje odpadkov. |
Pristojni inšpektor lahko zahteva tak način odlaganja tudi v primerih,
kjer zbiranje bioloških odpadkov povzroča motnje za okolico (smrad,
mrčes). |
Prav
tako je prepovedano zbiranje odpadkov v nasprotju s programom iz 7.
člena tega odloka. |
Inšpekcijski organi lahko z odločbo prepovedo odlaganje odpadkov na
podlagi prejšnjih dveh odstavkov tega člena. |
|
17.
člen |
Prepoved sežiganja odpadkov |
V
naseljih je prepovedano sežiganje komunalnih in drugih odpadkov na tak
način, da se onesnažuje zrak ali drugače moti prebivalce. |
Izjemoma
je dovoljeno kurjenje spomladanskega in drugega čiščenja rastlinskih
ostankov, a ne po 18. uri in pod pogoji, ki jih določa zakon. Izjemno
dovoljenje kurjenja ne velja za nedelje in državne praznike, ko je
kurjenje z odpadki prepovedano, kot to določa prvi odstavek tega člena. |
|
18.
člen |
Realizacija zbirno – odjemno mesto |
Povzročitelji so dolžni na dan odvoza odpadkov zabojnike in vrečke za
odpadke, razen tipiziranih zabojnikov (2. točka 14. člena tega odloka),
pripeljati z zbirnega na odjemno mesto, najkasneje do 5. ure zjutraj. |
Povzročitelji so dolžni zabojnike po izpraznitvi vrniti nazaj na zbirno
mesto. |
Inšpekcijski organi lahko z odločbo zahtevajo, da morajo povzročitelji
na dan odvoza odpadkov prestaviti zabojnike in vrečke za odpadke z
zbirnega mesta na odjemno mesto in jih po izpraznitvi vrniti nazaj. |
|
19.
člen |
Praznjenje zabojnikov |
Izvajalec je dolžan prazniti tipizirane zabojnike tako, da ne ovira
prometa, onesnaži odjemnega mesta oziroma njegove okolice ter ne
poškoduje zabojnika. |
V
primeru, da izvajalec onesnaži odjemno mesto ga je dolžan tudi
očistiti. |
V
primeru, da izvajalec poškoduje zabojnik, ga je dolžan popraviti ali
zamenjati za drugega. |
|
20.
člen |
Organiziranje prireditev |
Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev aktivnosti
na prostem, pri katerih nastajajo odpadki, morajo v času trajanja
prireditve prostor opremiti z ustreznimi zabojniki za zbiranje odpadkov,
po končani prireditvi pa takoj oziroma najkasneje pa v 6 urah,
poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in da odpadke odpeljejo na
odlagališče pooblaščeni izvajalci za ravnanje z odpadki, najkasneje v 24
urah. |
Inšpekcijski organi lahko organizatorjem javnih prireditev in aktivnosti
na prostem z odločbo naložijo, da se ravnajo po določilih prvega
odstavka tega člena. |
|
21.
člen |
Potrdilo o rednem odvozu odpadkov |
K vlogi
za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarske
dejavnosti (registracija samostojnega podjetja ali druge gospodarske
družbe) mora vlagatelj priložiti potrdilo izvajalca, da je povzročitelj
prijavljen na odvoz odpadkov v skladu s tem odlokom. |
Ob
prijavi na odvoz odpadkov, je povzročitelj dolžan izvajalcu sporočiti
predvidene vrste in količine odpadkov. |
Šele na
podlagi izdanega potrdila izvajalca Upravna enota v Ljutomeru izda
povzročitelju odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarske
dejavnosti. |
Vključeni povzročitelji iz prvega odstavka tega člena preidejo na nov
način ravnanja z odpadki v skladu z 42. členom tega odloka. |
|
22.
člen |
Ravnanje z zabojniki za odpadke |
Izvajalci so dolžni zabojnike za odpadke po potrebi ali na zahtevo
komunalnega inšpektorata ter ustrezne službe v občini čistiti,
razkuževati in vzdrževati, jih sproti popravljati ter dotrajane
nadomeščati z novimi ali rabljenimi. |
Nosilci
stroškov čiščenja, razkuževanja in vzdrževanja zabojnikov za odpadke so
povzročitelji. Prav tako so dolžni plačati stroške popravila oziroma
zamenjave zabojnika za odpadke, če so ga poškodovali ali jim je bil
odtujen. |
Inšpekcijski organi lahko na podlagi prvega odstavka tega člena
izvajalcu z odločbo naložijo čiščenje, razkuževanje, vzdrževanje,
popravljanje in nadomeščanje dotrajanih zabojnikov. |
|
23.
člen |
Nabava zabojnikov za odpadke |
Zabojnike za odpadke lahko nabavijo Občina Ljutomer, povzročitelji ali
izvajalec, na osnovi sprejetega programa iz 7. člena tega odloka,
namešča in obnavlja pa jih izvajalec. |
V
primeru, da zabojnike za odpadke nabavi izvajalec, zaračunava
povzročiteljem poleg cene za odvoz tudi obrabnino za njihovo uporabo. |
V
primeru, da je povzročitelj tudi lastnik tipiziranega zabojnika za
odpadke, ki ustreza tehnologiji odvažanja, izvajalec obrabnine ne sme
zaračunavati. |
Stroški
za obrabo ali zamenjavo teh posod bremenijo povzročitelja, razen v
primeru, določenem v tretjem odstavku 20. člena. |
|
IV.
ODSTRANJEVANJE ODPADKOV |
|
24.
člen |
Pogostost odvozov |
Izvajalci so dolžni zabojnike in vrečke za odpadke iz 14. člena tega
odloka prazniti skladno s programom iz 7. člena tega odloka oziroma
razporedom odvoza za tekoče leto, ki ga pripravijo izvajalci. |
Razpored
se objavi v javnih občilih in na krajevno običajen način. Razpored mora
ustrezati strukturi in količini posameznih odpadkov. |
V
primeru izpada odvoza zaradi višje sile ali večjih ovir na dovozu (sneg,
prekop dovoza ipd.), so izvajalci dolžni opraviti odvoz najkasneje v
naslednjih treh delovnih dneh po prenehanju ovire oziroma praznikih. |
Inšpekcijski organi lahko v primeru neupoštevanja določil tega člena
izvajalcem z odločbo odredijo odvoz odpadkov. |
|
25.
člen |
Način
odvoza |
Izvajalci smejo odvažati odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi
vozili, ki omogočajo brezprašno higiensko nakladanje in odvažanje
odpadkov in praznjenje posod. |
Inšpekcijski organi lahko zahtevajo od izvajalca, da odvaža odpadke le s
posebej urejenimi komunalnimi vozili. |
Manjše
količine odpadkov iz 4., 7. in 8. točke 8. člena tega odloka – merilo je
prikolica za osebni avto, lahko odvažajo na odlagališče Ljutomer tudi
povzročitelji sami. |
Inšpekcijski organi lahko z odločbo naložijo povzročitelju, ki sam
odvaža odpadke iz prejšnjega odstavka tega člena, da uporabi za to
ustrezno prevozno sredstvo. |
Povzročitelji morajo v tem primeru odložiti odpadke na deponiji po
navodilih upravljalca in plačati stroške odlaganja. |
Zbiranje
sekundarnih surovin in posebnih (nevarnih) gospodinjskih odpadkov: |
Za
zbiranje in odvažanje kosovnih odpadkov ter posebnih (nevarnih)
gospodinjskih odpadkov sklene izvajalec z občino posebno pogodbo za
vsakokratno akcijo zbiranja. V pogodbi se določijo pogoji za zbiranje
ter vrsto odpadkov, ki se bodo zbirali. |
Kolikor
so stroški zbiranja in odstranjevanja kosovnih in posebnih odpadkov
vključeni v ceno odvoza komunalnih odpadkov, mora biti zbiranje in
odstranjevanje sestavni del vsakoletnega razporeda odvoza, ki ga je v
skladu z tem odlokom dolžan izvesti izvajalec. |
|
26.
člen |
Ravnanje z odpadki z javnih površin |
Odpadke
z javnih površin je dolžan odstraniti izvajalec po nalogu komunalnega
nadzornika oziroma pristojnega inšpektorja. |
Sem
spadajo tudi ostanki vozil. |
Stroške
odstranitve plača povzročitelj. Če pa tega ni mogoče ugotoviti, jih
izvajalcu povrne lastnik zemljišča, ki ima v primeru naknadne ugotovitve
povzročitelja pravico in dolžnost od le-tega izterjati stroške. |
Za
ugotavljanje povzročiteljev odlaganja in odmetavanja odpadkov na javnih
površinah izven namenskih posod so pristojne inšpekcijske službe in
komunalni nadzornik. |
|
V.
ODLAGANJE KOMUNALNIH ODPADKOV |
|
27.
člen |
Odlaganje odpadkov |
Izvajalci in povzročitelji morajo odpadke odlagati na določeno
odlagališče odpadkov v Ljutomeru. Odlagališče odpadkov mora priskrbeti
občina oziroma občine, če gre za skupno odlagališče. |
|
28.
člen |
Sprejemljivost odlagališča odpadkov |
Na
odlagališču odpadkov se lahko odlagajo samo odpadki, ki jih dovoljuje
veljavni poslovnik odlagališča, pravilnik o odlaganju odpadkov ter
pravilnik o ravnanju z odpadki. |
Drugih
odpadkov ni dovoljeno odlagati na odlagališče odpadkov, razen odpadkov,
ki se odlagajo pod posebnimi pogoji in za katere si izvajalci pridobijo
mnenje pooblaščene strokovne institucije. |
Inšpekcijski organi lahko z odločbo na odlagališču prepovedo odlaganje
odpadkov, ki niso zajeti v tem členu oziroma naložijo pridobitev mnenja
strokovne institucije glede deponiranja odpadkov, ki se odlagajo pod
posebnimi pogoji. |
|
29.
člen |
Režim
odlaganja odpadkov |
Upravljalec odlagališča s poslovnikom določi režim odlaganja odpadkov na
odlagališču. |
|
30.
člen |
Obratovalni čas |
Obratovalni čas na odlagališču določi upravljalec. Izvajalci in
povzročitelji so dolžni odpadke pripeljati na odlagališče v obratovalnem
času in jih odložiti na mestu, ki ga določi upravljalec. |
|
31.
člen |
Odlaganje odpadkov izven odlagališča |
Izven
odlagališča odpadkov je prepovedano odlaganje odpadkov. |
Kdor
odloži odpadke izven odlagališča odpadkov, jih je dolžan na svoje
stroške odstraniti in prepeljati na odlagališče. Če tega ne stori, jih
odstranijo na njegove stroške izvajalci takoj, ko dobijo zahtevo
pristojnega inšpektorata ali občinske službe komunalnega nadzora. |
Če
storilca ni možno ugotoviti, odstranijo odpadke izvajalci na zahtevo
komunalnega inšpektorata. |
Inšpekcijski organi lahko z odločbo zahtevajo odstranitev odpadkov, ki
so odloženi izven odlagališča odpadkov in njihovo deponiranje na
odlagališču. Odločbo za odstranitev odpadkov lahko inšpekcijski organi
izdajo tako povzročiteljem kot tudi izvajalcem v skladu s prvim
odstavkom tega člena. |
|
VI.
OBRAČUN STORITEV RAVNANJA Z ODPADKI |
|
32.
člen |
Določanje cen ravnanja z odpadki |
Cene
ravnanja s komunalnimi odpadki določi Občina Ljutomer skladno z
veljavnimi predpisi, temeljijo pa na kalkulaciji cen, ki jih pripravi
izvajalec. |
|
33.
člen |
Načelo »povzročitelj plača« |
Stroške
ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji s stalnim ali
začasnim prebivališčem v Občini Ljutomer, za katere je organizirano
ravnanje z odpadki. |
|
34.
člen |
Način
obračuna ravnanja z odpadki |
1.
Osnova za obračun ravnanja z odpadki iz stanovanjskih prostorov
(individualne zgradbe) je volumen posod za zbiranje odpadkov. Minimalna
posoda za obračun ravnanja z odpadki je 120 l ali 0,12 m3. |
2. Pri
gospodinjstvih v urbanih okoljih, kjer uporabniki odlagajo odpadke v
skupne posode (blokovne cone, posamezne večstanovanjske zgradbe itd. je
osnova za obračun ravnanja z odpadki število članov gospodinjstva s tem,
da je obračunska količina odpadkov 167 l na osebo na mesec (0,167 m3). |
3.
Osnove za izračun stroškov ravnanja z odpadki v primeru 14-dnevnega
odvoza so enake kot za tedenski odvoz s tem, da se cena za enoto zniža
za 30%. |
4. Za
poslovne prostore ter obrtne in industrijske obrate se povzročiteljem
obračunava odvoz odpadkov po volumnu odpadkov na osnovi pogodbe med
izvajalcem in povzročiteljem. Pogodbo mora pravna oseba skleniti pred
začetkom opravljanja dejavnosti. Če ne sklene pogodbe v 30 dneh,
nadomesti to pogodbo odločba pristojnega organa občine, ki je pristojen
za komunalno dejavnost. |
5.
Povzročiteljem, ki pripeljejo odpadke sami na odlagališče se stroški
odlaganja odpadkov obračunavajo po m3 pripeljanih odpadkov po redni
ceni, ki je določena po veljavnem ceniku. |
6. Če
povzročitelj odpadkov ne zbira ločeno, so izvajalci upravičeni
zaračunati stroške tudi za tiste odpadke, ki so nesortirani. |
|
35.
člen |
Pri
določanju smetiščne takse je upoštevati razlike med lokalnimi skupnostmi
za pokrivanje nastalih stroškov za realizacijo nalog pri ravnanju s
komunalnimi odpadki. |
|
36.
člen |
Spremembe podatkov |
Za
obračunavanje stroškov ravnanja z odpadki sporočijo povzročitelji
odpadkov izvajalcu vse podatke in njihove spremembe v roku enega meseca
(naslov, dejavnost, velikost zabojnikov itd.). |
Lastniki, ki oddajajo v najem stanovanjske in druge prostore so dolžni v
najemni pogodbi z najemnikom določiti, kdo bo plačnik komunalnih
storitev in ob prijavi ali spremembi najemnika en izvod pogodbe izročiti
izvajalcu komunalne storitve. |
|
37.
člen |
Pridobivanje podatkov |
Če
povzročitelji v roku, ki ga določijo izvajalci, ne sporočijo zahtevanih
podatkov, si izvajalci pridobijo podatke iz razpoložljivih uradnih
evidenc. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja lahko izvajalci
določijo izvedenca. Stroški v zvezi s pridobivanjem podatkov in stroški
izvedenskega mnenja bremenijo povzročitelja odpadkov. |
|
38.
člen |
Obveznost plačila |
Obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki nastane za
povzročitelje z dnem, ko začnejo izvajalci opravljati storitve na
njihovem območju ali ko se povzročitelji vselijo v stanovanje ali prično
uporabljati poslovne prostore. |
Obračun
stroškov ravnanja z odpadki je mesečen. |
|
VII.
NADZOR |
|
40.
člen |
Izvajanje nadzora |
Nadzor
nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo pristojna komunalna
inšpekcija občine ter pristojni organi lokalne skupnosti (služba
komunalnega nadzora), vsak v okviru svojega delovnega področja in
zakonskih pooblastil. |
Organi,
navedeni v prvem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju nadzora
izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti
izvrševanje določb tega odloka. |
Izvajalci in povzročitelji so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z
odpadki v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja tega odloka so
dolžni kršitelje prijaviti pristojni inšpekciji ali službi komunalnega
nadzora v občini. |
|
VIII.
KAZENSKE DOLOČBE |
|
41.
člen |
Denarne kazni za izvajalce |
Z
denarno kaznijo do 50.000 do 200.000 tolarjev se kaznuje za prekrške
pravna oseba – izvajalec, če: |
1. ne
izvaja odvoza odpadkov v skladu s 6. členom; |
2. ne
vzdržuje skupnih odjemnih mest (12. člen); |
3. ne
očistijo odjemnega mesta, če so ga pri praznjenju posod za odpadke
onesnažili (19. člen); |
4. po
potrebi ali na zahtevo ustrezne službe v občini ali pristojne
inšpekcijske službe ne čistijo, razkužujejo in vzdržujejo zabojnikov za
odpadke (22. člen); |
5. ne
praznijo zabojnikov za odpadke, skladno z razporedom odvoza (24. člen); |
6. ne
opravijo odvoza komunalnih odpadkov najkasneje v dveh dneh po prenehanju
ovire ali višje sile (24. člen); |
7.
odvažajo odpadke z neprimernimi vozili v nasprotju s 25. členom; |
8. ne
postavijo zabojnikov na primerna odjemna mesta, odjemnih mest ne čistijo
in vzdržujejo ter zabojnikov ne odvažajo skladno s 27. členom; |
9.
odlagajo odpadke izven določenega odlagališča oziroma mesta na
odlagališču, ki ga določijo upravljalci, odlagajo na odlagališče
komunalnih odpadkov nekomunalne odpadke in odpadke, za katere si niso
pridobili strokovnega mnenja (28. člen); |
10. če
sežiga komunalne in druge odpadke v nasprotju z določili 17. člena. |
Z
denarno kaznijo od 15.000 do 60.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna
oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
|
42.
člen |
Denarne kazni za povzročitelje |
Z
denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
posameznik, če kot povzročitelj: |
1. ravna
v nasprotju s 5. in 6. členom tega odloka; |
2. ne
vzdržuje zbirnega in odjemnega mesta v skladu z navodili izvajalcev (12.
člen); |
3. ne
odlaga odpadkov v zabojnike za odpadke, določene v 14. členu; |
4.
odlaga odpadke izven zabojnikov za odpadke ali izven odlagališča
odpadkov (15. člen); |
5.
odlaga odpadke v nasprotju s 16. členom; |
6. v
času odvoza ne pripelje zabojnika za odpadke na odjemno mesto ali jih po
izpraznitvi ne vrnejo na izbirno mesto (18. člen); |
7. ne
vzdržuje čistoče na zbirnih, odjemnih mestih, dovoznih poteh ali v
zimskem času ne omogoči dostopa do zabojnika za odpadke (19. člen); |
8.
odvaža odpadke v nasprotju s tretjim odstavkom 25. člena; |
9.
odlaga odpadke izven določenega odlagališča (31. člen tega odloka). |
Z
denarno kaznijo od 15.000 do 60.000 tolarjev se kaznuje pravna ter
fizična oseba, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost, če kot
povzročitelj stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
Z
denarno kaznijo od 15.000 do 60.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba
ali delavec povzročitelja iz drugega odstavka tega člena, če stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
|
43.
člen |
Denarne kazni za organizatorje javnih prireditev |
Z
denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna
oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim
opravljanjem dejavnosti organizatorja kulture, športne ali druge
prireditve in aktivnosti na prostem, če ne poskrbi, da so prireditveni
prostori v času trajanja prireditve opremljeni z ustreznimi posodami za
odpadke, po končani prireditvi pa ne poskrbi za čiščenje prostora in
odvoza odpadkov na odlagališče (20. člen). |
Z
denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba
pravne osebe – organizatorja, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega
člena. |
|
IX.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
44.
člen |
Rok
za prehod na način ravnanja z odpadki |
Izvajalci preidejo na način ravnanja z odpadki na celotnem območju
ravnanja z odpadki v skladu s tem odlokom v roku enega leta. |
|
45.
člen |
Rok
za pripravo programa ravnanja z odpadki |
Izvajalci pripravijo program iz 7. člena tega odloka najkasneje v 6
mesecih po uveljavitvi tega odloka. V tem programu se določijo tudi roki
in pogoji za prehod iz delnega v popolno ločeno zbiranje odpadkov na
določenih območjih ali na celotnem področju občine. |
|
46.
člen |
Veljavnost novega odloka |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
47.
člen |
Prenehanje veljavnosti starega odloka |
Z dnem
uveljavitve tega odloka, preneha veljati odlok o obveznem ravnanju s
komunalnimi odpadki na območju Občine Ljutomer (Uradni list RS, št.
8/91). |
|
Št.
032-06-05/01 |
Ljutomer, dne 27. februarja 2001. |
|
Župan |
Občine
Ljutomer |
Jožef
Špindler, inž. kmet. l. r. |