Na podlagi 27. člena
Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1; Uradni list RS, št. 110/02,
8/03 - popr. in 58/03),
Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS,
št. 76/04) ter 30. člena
Statuta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 23/99, 47/01 in 77/02) je
župan Občine Tišina sprejel |
P R O G R A M P R I P R A V E |
Strategije prostorskega razvoja Občine Tišina in Prostorskega reda
Občine Tišina |
Strategija prostorskega razvoja občine (v nadaljevanju
Strategija) je temeljni občinski akt, ki določa usmeritve za razvoj
dejavnosti v prostoru in njegove rabe tako, da so zagotovljeni pogoji za
vzdržen in usklajen razvoj na območju občine. |
Prostorski red občine (v nadaljevanju Prostorski red) je
prostorski akt, v katerem se prikaže podrobnejša namenska raba prostora
in določijo merila in pogoji ter ukrepi za načrtovanje v prostoru.
|
1. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo
Strategije in Prostorskega reda Občine Tišina. |
1.1. Ocena stanja |
Splošno |
Občina Tišina je nastala kot Občina Cankova - Tišina z
delitvijo bivše občine Murska Sobota, ki je bila z Zakonom o lokalni
samoupravi prvotno deljena na 19, pozneje pa na 21 občin. Dve samostojni
občini Cankova in Tišina sta nastali leta 1999. Občina Tišina meji na
sosednje občine: Cankova, Puconci, Mestna občina Murska Sobota in
Radenci ter na sosednjo državo Avstrijo, s katero je povezana preko
mejnega prehoda Gederovci. |
Središče občine je naselje Tišina, v osrednjem delu
združeno z naseljem Tropovci. Je pomembno tranzitno naselje ob glavni
cesti Murska Sobota-Maribor in upravno središče občine. Skupaj s
Tropovci šteje 940 prebivalcev. V naselju je osnovna šola in nekatere
druge javne funkcije, ni pa delovnih mest v gospodarstvu. |
Občina leži na ravninskem delu Prekmurja, kjer zaradi
naravnih danosti prevladuje kmetijska dejavnost, ki pa ne zadovoljuje
potreb po delovnih mestih in ne zagotavlja preživetja. Zaposlenih je
41,48% celotnega prebivalstva, kar je na povprečju Slovenije (41,66% -
podatki iz Popisa 2002), v kmetijstvu je zaposlenih le 179 prebivalcev
ali 4,27% vsega prebivalstva. Zato občina usmerja razvoj v pridobitev
novih delovnih mest izven osnovne kmetijske dejavnosti, predvsem v
panogah, ki kmetijsko dejavnost podpirajo. Osnovni namen razvoja občine
je zadržati ljudi v domačem kraju in poleg kmetijstva razviti tudi druge
dejavnosti. |
Poselitev |
V vseh naseljih je že določena struktura urbane rabe,
zagotovljene so javne funkcije in javne površine, ni pa delitve
podrobnejše namenske rabe. Vsa naselja so mešana s stanovanjsko,
kmetijsko in poslovno funkcijo. Ločene so le obrtno-servisne cone v
Tišini. V vseh naseljih je v posameznih vrzelih in notranjih območjih še
dovolj nezazidanih stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo. Nove
širitve za stanovanjsko gradnjo so predvidene le v romskem naselju v
Vanča vasi in kot posamične pobude lastnikov parcel v območjih, kjer je
zagotovljena javna gospodarska infrastruktura in kjer so zemljišča
prilagojena morfološkim pogojem naselja. Poleg širitev so v posameznih
naseljih predvidene tudi spremembe sedanjih stavbnih zemljišč v
kmetijska zemljišča. |
Gospodarske dejavnosti |
Občina Tišina ima rezervne površine za ureditev obrtnih in
servisnih dejavnosti, vendar so površine v neposredni bližini naselja
Tišina oziroma Tropovci in zato primerne le za mirne dejavnosti. Ker v
občinskem središču ni večjih prostih površin za stanovanjsko gradnjo, bo
občina te površine namenila za stanovanjsko gradnjo, za agresivnejše
obrtno-servisne dejavnosti pa predlaga spremembo rabe kmetijskih
zemljišč ob gramoznici med Rankovci in Gederovci. V neposredni bližini
je predvidena tudi širitev gramoznice in ureditev betonarne za
proizvodnjo betonskih izdelkov. V Gederovcih pa je pred naseljem
predvidena ureditev kmetijskega centra. S temi ureditvami ima občina
zagotovljene površine za razvoj gospodarskih dejavnosti. |
Gospodarska javna infrastruktura |
V občini in naseljih je že zasnovana prometna
infrastruktura, potrebna je sanacija in ureditev posameznih odsekov
lokalnih cest. Zbiranje in čiščenje komunalnih odplak je rešeno le v
južnih naseljih, za ostala je dokumentacija v pripravi. Vodooskrba je
rešena iz vaških zajetij, ki bodo z izgradnjo enotnega regionalnega
vodovodnega sistema opuščena. Predvidena je posodobitev posameznih
odsekov omrežja in zagotovitev požarne vode. |
Krajina |
Na področju kmetijstva, gozdarstva, vodnega gospodarstva
in drugih krajinskih struktur občina ne načrtuje novih prostorskih
posegov. Namakanje kmetijskih zemljišč je že opredeljeno v sedanjih
planskih aktih in jih občina povzema tudi v Strategiji. Omogočena bo
gradnja in postavitev kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih.
Južni del občine ob Muri leži v območju varstva narave, v vseh naseljih
so objekti kulturne dediščine. |
1.2. Razlogi za pripravo Strategije in Prostorskega reda
|
Strategija in Prostorski red Občine Tišina bosta temeljna
prostorska razvojna dokumenta, ki bosta nadomestila prostorske sestavine
planov iz leta 1986, sprejete še v bivši občini Murska Sobota in večkrat
spreminjane tudi v Občini Tišina. Zadnje spremembe in dopolnitve so bile
sprejete v letu 2003, ko je občina uveljavljala številne spremembe
namenske rabe kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča, predvsem zaradi
gradnje stanovanjskih objektov. Tako so v občini zagotovljene površine
za stanovanjsko gradnjo v vseh naseljih, razen v občinskem središču in v
romskem zaselku. V novih planskih dokumentih pa želi občina zagotoviti
tudi možnost razvoja gospodarskih dejavnosti. Predvsem je treba
zagotoviti zemljišča za obrtne in servisne dejavnosti izven strnjenih
delov naselij, omogočiti širitev gramoznice in ureditev betonarne. Ne
glede na to, da so v vseh naseljih še nezazidana stavbna zemljišča, bo
dana možnost širitve naselij v delih, kjer je zgrajena komunalna
infrastruktura. V strokovnih podlagah, izdelanih za pripravo novih
prostorskih aktov je namreč ugotovljeno, da nezazidana zemljišča niso na
razpolago graditeljem, saj trg stavbnih zemljišč v občini še ni stekel,
poleg tega nekatere parcele predstavljajo zeleni rob naselja in so
neprimerne za gradnjo. Z možnostjo gradnje na lastnih parcelah želi
občina tudi zadržati ljudi v domači občini. |
Z novimi prostorskimi akti želi občina, poleg širitev
naselij, določiti tudi podrobnejšo namensko rabo v naseljih ter merila
in pogoje za urejanje in posege v prostor tako v naseljih kot zunaj
njih. |
Priprava Strategije in Prostorskega reda občine je
potrebna tudi zaradi uskladitve občinskih prostorskih dokumentov s
Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskim redom
Slovenije. |
1.3. Pravna podlaga za pripravo Strategije in Prostorskega
reda |
Pravna podlaga za pripravo Strategije in Prostorskega reda
Občine Tišina so predpisi iz prostorske zakonodaje, in sicer:
|
- Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1, Uradni list RS, št.
110/2, 8/03 in 58/03); |
- Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije
(Uradni list RS, št. 76/04); |
- Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št.
122/04); |
- Pravilnik o podrobnejši vsebini, obliki in načinu
priprave Strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih
strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 24/04); |
- Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave
prostorskega reda občine ter vrstah njegovih strokovnih podlag (Uradni
list RS, št. 17/04); |
- Strokovne podlage za pripravo prostorskih aktov Občine
Tišina. |
V primeru, da se v času priprave Strategije in
Prostorskega reda Občine Tišina spremenijo zgoraj navedene pravne
podlage, se za pripravo prostorskih aktov smiselno upoštevajo
spremenjene pravne podlage. |
2.0. Predmet in programska izhodišča za Strategijo in
Prostorski red |
Predmet Strategije in Prostorskega reda Občine Tišina je
določen v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije in v Prostorskem
redu Slovenije ter pripadajočih pravilnikih. |
Osnovni poudarek v Strategiji in v Prostorskem redu bo dan
spremembi namenske rabe kmetijskih zemljišč zaradi ureditve kmetijskega
centra v Gederovcih, širitve obstoječe gramoznice v Rankovcih, ureditve
betonarne in manjše obrtne cone ob gramoznici ter širitvi romskega
naselja v Vanča vasi. Možne so še manjše spremembe namenske rabe v vseh
naseljih, ki bodo kot pobude podane v javni razgrnitvi v postopku
priprave strategije in prostorskega reda. |
Za posamezna območja spremembe osnovne namenske rabe bodo
izdelane posebne strokovne podlage, s katerimi bo občina utemeljila
nameravane posege |
3.0. Opis načrtovanih ureditev |
Vsa zemljišča, ki so predmet sprememb namenske rabe, so
najboljša kmetijska zemljišča, trajno namenjena kmetijski rabi. Večji
navedeni posegi (kmetijski center, obrtna cona, širitev gramoznice in
širitev romskega naselja) so izven območij varstva narave. Sicer so vsa
območja, ki bodo predmet spremembe namenske rabe, izven naselij in brez
komunalne opreme. |
Za vsa naselja v občini bo v Prostorskem redu predlagana
delitev območja naselja na prostorske enote, v katerih bodo glede na
prevladujočo dejavnost podani pogoji in merila za urejanje. Določi se
vrsta objektov in drugih posegov v prostor ter funkcionalna in tehnična
zasnova objektov. Podana bodo oblikovna merila in pogoji za urejanje
parcel in gradnjo objektov, pri čemer je treba v stanovanjskih območjih
upoštevati značilno tipologijo zazidave in značilno oblikovanje
objektov. |
Prostorski red bo določil tudi merila in pogoje glede
komunalnega urejanja zemljišč za gradnjo ter druga merila in pogoje za
urejanje prostora v naseljih in izven njih, predvsem pa v območjih, ki
bodo naseljem priključena na novo. Podani bodo tudi ukrepi za izvajanje
Prostorskega reda, in sicer programi in projekti za opremljanje zemljišč
za gradnjo, ukrepi za faznost izvedbe posegov na posameznih območjih ter
drugi ukrepi, določeni s predpisi o urejanju prostora. |
4.0. Nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice in
mnenja in drugi udeleženci, ki sodelujejo pri pripravi strategije in
prostorskega reda |
1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za
prostor, Urad za prostorski razvoj, Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana -
področje prostorskega razvoja; |
2. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za
okolje, Sektor za upravljanje z vodami, Vojkova 1/b, 1000 Ljubljana;
|
3. Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor,
Pobreška cesta 20a, Maribor; |
4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana; |
5. Zavod za gozdove Slovenije, OE Murska Sobota, Ulica
arh. Novaka; |
6. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za notranji
trg, Sektor za preskrbo in blagovne rezerve, Kotnikova 5, 1000
Ljubljana; |
7. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
Kotnikova 5, 1000 Ljubljana; |
8. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Območje
Murska Sobota, Lipovci 256b, 9231 Beltinci; |
9. Javna agencija za železniški promet RS, Kopitarjeva 5,
2000 Maribor; |
10. Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo,
Langusova 4, 1000 Ljubljana; |
11. Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000
Ljubljana; |
12. Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, Območna enota
Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor; |
13. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve,
Sektor za civilno obrambo, 14. Kardeljeva ploščad 25, 1000 Ljubljana;
|
15. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in
reševanje, Kardeljeva ploščad 21, 1000 Ljubljana; |
16. Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova 2, 1000
Ljubljana; |
19. ELEKTRO Maribor, Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor;
|
20. Geoplin, Cesta Ljubljanske brigade 1, 1000 Ljubljana;
|
21. Telekom, Trg zmage 6, 9000 Murska Sobota; |
22. UPC Telemah d.o.o., Lendavska ulica 29, 9000 Murska
Sobota. |
Če se v fazi priprave strategije in prostorskega reda
ugotovi, da je treba v postopek vključiti dodatne udeležence, ki niso
navedeni v tem programu, lahko pripravljavec povabi tudi druge organe in
organizacije. |
Nosilci urejanja prostora so v skladu z določili ZureP-1
zadolženi, da: |
- sodelujejo z občino pri pripravi prostorske strategije
in prostorskega reda |
- izdelajo in posredujejo občini strokovne podlage razvoja
ali varstva s svojega področja za pripravo strategije in prostorskega
reda |
- pripravijo smernice v skladu z 29. členom ZureP-1.
|
5.0. Seznam potrebnih strokovnih podlag |
Osnova za izdelavo strategije in prostorskega reda občine
so obvezne strokovne podlage, in sicer: |
- analiza stanja v prostoru (analiza fizičnega stanja
prostorskih struktur, analiza pravnega stanja iz predpisov urejanja
prostora in varstva okolja ter analiza trga zemljišč); |
- analiza teženj prostorskega razvoja občine; |
- analiza razvojnih pobud; |
- analiza razvojnih potreb in možnosti dejavnosti v
prostoru; |
- analiza ranljivosti prostora. |
Po potrebi se izdelajo še strokovne podlage za utemeljitev
širitve posameznih območij in druge strokovne podlage, ki jih bodo v
postopku priprave zahtevali nosilci urejanja prostora. |
6.0. Geodetske podlage in način njihove pridobitve
|
Geodetske podlage za izdelavo kartografskega dela
strategije in prostorskega reda zagotovi pripravljavec na Geodetski
upravi RS, Območna geodetska uprava Murska Sobota in jih posreduje
izdelovalcu. |
7.0. Rok za pripravo SPRO |
Priprava Strategije in Prostorskega reda Občine Tišina bo
ob sodelovanju nosilcev urejanja prostora potekala po naslednjem
terminskem planu: |
- prva prostorska konferenca - izvedena 21. marca 2007
|
- sprejem in objava programa priprave - april 2007
|
- priprava strokovnih podlag - že izvedeno |
- izdelava osnutka Strategije in Prostorskega reda -
april, maj 2007 |
- druga prostorska konferenca - april 2007 |
- pridobivanje smernic nosilcev urejanja prostora - april
2007 |
- pridobitev mnenja o ustreznosti okoljskega poročila in
njegove revizije - marec 2007 |
- izvedba celovite presoje vplivov na okolje - april, maj
2007 |
- javna razgrnitev predloga Strategije in Prostorskega
reda - junij 2007 |
- sprejem stališč do predlogov in pripomb - julij 2007
|
- priprava dopolnitev Strategije in Prostorskega reda -
julij 2007 |
- pridobivanje mnenj in usklajevanje z nosilci urejanja
prostora - julij, avgust 2007 |
- obravnava in sprejem Strategije in Prostorskega reda na
občinskem svetu Občine Tišina - avgust 2007. |
8.0. Financiranje |
Sredstva za pripravo strategije in prostorskega reda in
morebitnih dodatnih strokovnih podlag se zagotovijo iz proračuna Občine
Tišina. |
9.0. Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO)
|
Občina Tišina je v marcu 2007 obvestila Ministrstvo za
okolje in prostor o nameri izdelave Strategije prostorskega razvoja z
namenom pridobitve mnenja o postopku celovite presoje vplivov na okolje.
Če bo na podlagi odločbe ministrstva treba izvesti CPVO, bo v postopku
izdelave Strategije in Prostorskega reda izdelano okoljsko poročilo in
izvedena celovita presoja vplivov na okolje. |
10.0. Začetek veljavnosti |
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu RS in začne
veljati naslednji dan po objavi. |
|
Št. 350-0001/2007 |
Tišina, dne 26. marca 2007 |
|
Župan |
Občine Tišina |
Jožef Poredoš l.r. |