Na podlagi 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84 in 33/89) 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. 1. RS. št. 44/97) in 33. člena Statuta občine Pesnica (MUV, št. 10/95) je Občinski svet občine Pesnica na svoji 32. redni seji dne 29. januarja 1998 sprejel

ODLOK

o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Pesnica

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Na območju občine se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih, določenih s tem odlokom plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).

Na območju občine Pesnica se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo).

2. člen

Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.

Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oz. poslovne površine stavbe.

Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile.

Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.

Kot poslovna površina se štejejo tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti.

Za poslovne površine se po tem odloku štejejo tudi nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, peskokopi, glinokopi, vodna zajetja za pridobivanje električne energije, površine, na katerih so grajeni daljnovodi za proizvodnjo in distribucijo električne energije, površine za obratovanje bencinskih servisov, avtocesta, površine za dejavnosti ob avtocesti, odlagališča odpadkov in druge površine namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.

Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.

Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo:

- tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in

- tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.

Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:

1. pri stanovanjskih prostorih površina stanovanjskih prostorov (površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov) ter tlorisna površina prosto stoječih garaž

2. pri poslovnih prostorih etažna - tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.

Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.

Za ostala zazidana stavbna zemljišča se poleg površin iz drugega odstavka tega člena za določitev nadomestila štejejo poslovne površine, ki so namenjene za izvajanje poslovnih dejavnosti , v kolikor ne gre za objekte gospodarske javne infrastrukture in sicer:

- površine nepokritih skladišč, internih parkirišč, manipulativne površine

- površine, namenjene delavnicam na prostem,

- površine, namenjene pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice

- peskokopi, glinokopi, kamnolomi

- površine za dejavnosti ob avtocesti

- površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov, trdih in nevarnih odpadkov

- celotne površine zemljišč, na katerih so zgrajeni bencinski servisi,

- odprte športno-rekreativne površine, namenjene pridobitni dejavnosti

- površine, na katerih so grajeni daljnovodi, telekomunikacijski objekti, površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti, transporta plinastih goriv ter vsi ostali infrastrukturni objekti, ki po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 103/2002 in 8/2003) niso objekti gospodarske infrastrukture

- druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti

Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je:

- na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in

- na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

Zemljiška parcela, ki se jo šteje kot nezazidano stavbno zemljišče, mora biti v velikosti najmanj 400 m² oziroma kot jo določa prostorsko izvedbeni akt.

3. člen

Nezazidana stavbna zemljišča so zemljišča, ki so po prostorskem izvedbenem načrtu določena za gradnjo, oz. za katere je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.

2. OBMOČJA ZA PLAČEVANJE NADOMESTILA

4. člen

Nadomestilo se plačuje:

1. v naslednjih naseljih oz. katastrskih občinah:

Doljna Počehova, Dragučova, Drankovcc, Flekušek, Gačnik, Jareninski dol, Jareninski vrh, Jelenče, Kušernik, Ložane, Mali dol, Pernica, Pesnica pri Mariboru, Pesniški dvor, Polička vas, Polički vrh, Počenik, Ranca, Ročica, Slatenik, Spodnje Dobrenje, Spodnje Hlapje, Spodnji Jakobski dol, Vajgen, Vosek, Vukovje, Vukovski dol, Zgornje Hlapje, Zgornji Jakobski dol.

Meje naselij so določene v dolgoročnem planu občine.

2. na območjih, ki so z dolgoročnim planom občine določena za kompleksno graditev;

3. na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt. Na območjih ali delih območij iz 1., 2. in 3. točke toga člena se nadomestilo ne plačuje, če stavbno zemljišče ni opremljeno z vodovodnim in električnim omrežjem.

Nadomestilo se plačuje na celotnem območju občine Pesnica.

Nadomestilo se ne plačuje, če stavbno zemljišče ni opremljeno vsaj z vodovodnim in električnim omrežjem. Šteje se, da je zemljišče opremljeno z vodovodnim in električnim omrežjem, če je omrežje oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve.

3. MERILA ZA DOLOČANJE NADOMESTILA ZA ZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA

5. člen

Za določitev višine nadomestila se upoštevajo:

1. opremljenost stavbnega zemljišča z objekti in napravami javne infrastrukture in možnost priključitve na to objekte in naprave,

2. lega stavbnega zemljišča,

3. namen uporabe stavbnega zemljišča oz. vrsta dejavnosti,

4. izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih.

3.1. OVREDNOTENJE OPREMLJENOSTI STAVBNEGA ZEMLJIŠČA

6. člen

Opremljenost stavbnega zemljišča z objekti n napravami javne infrastrukture in možnosti priključka na to objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:

1. Cesta v protiprašni izvedbi 20 točk

2. Javno vodovodno omrežje 20 točk

3. Javno kanalizacijsko omrežje 20 točk

4. Javno električno omrežje 10 točk

5. Telefon 10 točk

Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na vodovodno in električno omrežje, če je omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 min obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja teh komunalnih objektov.

Pri telefonu se upošteva samo dejanska priključenost objekta na telefonsko omrežje.

Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na javno kanalizacijo, vodovod in električno omrežje ter druge javne komunalne priključke, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključevanja in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.

3.2. LEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA

7. člen

Glede na lego se stavbna zemljišča razdelijo na tri območja:

Prvo območje obsega naselje Pesnica pri Mariboru znotraj ureditvenih območij in območje ob avtocesti (objekti in naprave).

Drugo območje obsega ureditvena območja znotraj naselij Jakob, Jarenina, Pernica in Dolnja Počehova.

Tretje območje obsega vsa ostala naselja in dole naselij, ki niso zajeta v prvem in drugem območju.

Glede na lego se stavbna zemljišča razdelijo na tri območja:

1. območje: ureditveno območje naselja Pesnica pri Mariboru in območje ob avtocesti (objekti in naprave),

2. območje: ureditvena območja znotraj naselij Dolnja Počehova, Jakob, Jarenina in Pernica

3. območje: obsega vsa ostala naselja in dele naselij, ki niso zajeta v 1. in drugem območju.

Meje območij iz toga člena odloka so vrisane v kartah v merilu 1 : 5000. Karte so občanom na vpogled pri občinskem uradu občine.

3.3. NAMEN UPORABE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA OZIROMA VRSTA DEJAVNOSTI

8. člen

Glede na namen uporabe oz. vrsto dejavnosti so zazidana stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena:

A - na stavbna zemljišča za stanovanjske objekte

B - na stavbna zemljišča za poslovne namene gospodarskih dejavnosti (standardna klasifikacija dejavnosti)

C - na stavbna zemljišča za poslovne namene obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti, trgovine na drobno in kmetijstvo

D - na stavbna zemljišča za poslovne namene bančništva, poštnih in telekomunikacijskih storitev, upravne dejavnosti

E - na stavbna zemljišča za poslovne namene ostalih dejavnosti

F - na stavbna zemljišča za počitniške objekte ali druge objekte, če je objekt priključen vsaj na ono komunalno napravo.

9. člen

Število točk za m' površine se glede na namen uporabe oz. vrsto dejavnosti ter lego, določi po naslednji tabeli:

10. člen

Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih.

Dodatne točke za vrednotenje nadomestila za izjemne ugodnosti iz prejšnjega odstavka se obračunavajo za naslednje vrste dejavnosti:

Glede na izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v posameznih gospodarskih dejavnostih se obračunavajo dodatne točke in sicer:

4. MERILA ZA DRUGA OSTALA ZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA

11. člen

Nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, peskokopi, glinokopi, vodna zajetja za pridobivanje električne energije, površine, na katerih so zgrajeni daljnovodi za proizvodnjo in distribucijo električne energije, površine potrebne za obratovanje bencinskih servisov, avtocesta, površine za dejavnosti ob avtocesti, odlagališče kislega gudrona, odlagališča odpadkov in druge površine, potrebne za opravljanje poslovne dejavnosti se točkujejo po kriterijih za nezazidana stavbna zemljišča.

Kot površina za nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in gostinske vrtove se upoštevajo dejanske površine, ki jih zavezanec uporablja za poslovne namene.

Površine peskokopov in glinokopov ter vodnih zajetij za pridobivanje električne energije so površine, ki jih zavezanec uporablja za izkoriščanje rudnin.

Površine določi občinski urad na osnovi dovoljenja za izkoriščanje rudnin.

Površine, na katerih so zgrajeni daljnovodi so površine pod daljnovodnimi stebri in površine, ki so potrebne za normalno rabo kar znaša 100 m2 za vsak posamezni daljnovodni steber. Površine za normalno rabo objektov in stebrov za distribucijo električne energije v naseljih se določijo v površini 5 m2 po stebru, kar velja tudi za transformatorje. Nadomestilo se obračuna po tem kriteriju le za stebre primernega omrežja in trafopostaje, ne pa za stebre omrežja, namenjene za priključevanje posameznih objektov.

Površina za normalno rabo bencinskega servisa predstavlja celotno funkcionalno zemljišče bencinskega servisa.

Površine za dejavnosti ob avtocesti predstavljajo vse površine, ki so ob avtocesti namenjene dejavnosti ali parkiranju. Površino avtoceste predstavlja celotno funkcionalno zemljišče avtoceste.

Površina odlagališča kislega gudrona predstavlja celotno funkcionalno zemljišče gudronske jame.

Kot druge površine za opravljanje poslovne dejavnosti se štejejo tudi odlagališča odpadkov in površine, ki so potrebne za normalno obratovanje poslovne dejavnosti in niso točkovane po drugih kriterijih iz tega člena.

Za določitev površin za ostala zazidana zemljišča iz petega odstavka 2. člena tega odloka se uporabijo sledeči kriteriji:

a) Površine nepokritih skladišč, internih parkirišč, delavnic na prostem, manipulativne površine ipd. se določijo po vrsti rabe iz zemljiškega katastra, pri čemer se šteje za zazidano zemljišče vsako zemljišče, ki je opredeljeno po Pravilniku o vodenju vrste rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 41/82 in Uradni list RS, št. 52/2000 - ZENDMEP) z vrsto rabe 210 do vključno 215 ali pa je bilo za takšno zemljišče izdano lokacijsko, gradbeno ali enotno dovoljenje za gradnjo pri pristojni upravni enoti. V primeru dvoma se določi površina, ki je razvidna iz drugih uradnih evidenc ali pa se površina določi v posebnem ugotovitvenem postopku.

b) Površine peskokopov, glinokopov in kamnolomov se določijo od dela pridobivalnega prostora po Zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99) in sicer od površin za pisarne, skladiščenje in drugo opravljanje poslovne dejavnosti ter od drugih urejenih površin kot so interne ceste, odprta skladišča in podobno.

c) Površine za dejavnosti ob avtocesti predstavljajo vse površine, ki so ob avtocesti namenjene za dejavnosti in parkiranje in niso objekti gospodarske infrastrukture.

d) Površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov, trdih in nevarnih odpadkov (kisli gudron) predstavljajo celotno funkcionalno površino odlagališča odpadkov.

e) Površine zemljišč, na katerih so zgrajeni bencinski servisi, predstavljajo celotno zemljišče bencinskega servisa

f) Odprte športno rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti so vse površine namenjene tej dejavnosti, kot so n.pr. igralne površine (površine igrišč) s površinami spremljajočih objektov.

g) Površine temeljev daljnovodnih stebrov ter površine objektov za prenos in distribucijo električne energije, ki po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 103/2002 in 8/2003) niso objekti gospodarske javne infrastrukture, se določijo v povr?ini 25m² po stebru oziroma objektu, kar velja tudi za transformatorje, ne pa za stebre omre?ja, namenjenega za priključevanje posameznih objektov.

h) Površine, na katerih so zgrajene bazne postaje mobilne telefonije predstavljajo celotno gradbeno parcelo bazne postaje (ograjeni del zemljišča), pri baznih postajah, ki so montirane na gradbene objekte (hiše gospodarska poslopja, poslovne stavbe) pa se upošteva površina 20 m² po bazni postaji.

Površine iz 1. odstavka tega člena se tudi po pridobitvi uporabnega dovoljenja oziroma začetku obratovanja točkujejo kot ostala zazidana stavbna zemljišča.

12. člen

Število točk za m2 površine iz 11. člena se določi na naslednji način:

5. MERILA ZA NEZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA

13. člen

Število točk za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na namen uporabe oz. vrsto dejavnosti ter lege po naslednji tabeli:

Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se točkuje celotna površina zemljišča namenjena za gradnjo, ne točkuje pa se komunalna opremljenost zemljišča po 6. členu. Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča.

Kadar je na nezazidanem stavbnem zemljišču predvidena kombinirana dejavnost (stanovanjska in poslovna) se upošteva kriterij, ki je za zavezanca za plačilo nadomestila ugodnejši.

6. ZAVEZANCI ZA PLAČILO NADOMESTILA

14. člen

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča mora plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali deli stavbe (lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora,...)

7. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA

15. člen

Razen oprostitev plačila nadomestila, določenih z 59. členom Zakonom o stavbnih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 18/84), se lahko oprostijo plačila nadomestila tudi:

- fizične osebe, ki prejemajo: stalno socialno pomoč, varstveni dodatek k pokojnini, nadomestilo za brezposelnost in občani, katerih skupni mesečni prejemki na družinskega člana ne presegajo zajamčene plače, kot minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno varnost,

- zavodi, katerih ustanoviteljica je občina Pesnica,

- humanitarna društva in organizacije, s sedežem na območju občine Pesnica.

Oprostitev plačila nadomestila je mogoča tudi v drugih primerih, ko fizična oseba zaide v izjemno težak položaj (elementarne in druge nesreče) in če bi bila s tem ogrožena njegova socialna varnost.

Oprostitev plačila nadomestila uveljavlja zavezanec z vlogo in dokazili, ki jo vloži na občinski upravi najkasneje do 31. januarja tekočega leta. Prepozno vložene vloge za oprostitev se zavržejo. Pri odločanju o oprostitvi plačila občinska uprava upošteva celotno premoženjsko stanje zavezanca in njegove družine. O oprostitvi odloči občinska uprava z odločbo.

Oprostitev plačila nadomestila je možna za največ eno leto in jo lahko zavezanec pred iztekom tega roka ponovno zahteva.

15. člen

Nadomestilo se ne plačuje za zemljišča in poslovne prostore, ki jih za opravljanje dejavnosti uporabljajo javni zavodi, društva, politične stranke ter druge organizacije, ki opravljajo nepridobitno dejavnost in se financirajo iz občinskega proračuna.

16. člen

Poleg primerov, navedenih v 2. odstavku 59. člena Zakona o stavbnih zemljiščih lahko občinski urad odloči, da se zavezanca v celoti ali demo oprosti plačila nadomestila, če hi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.

Vlogo za oprostitev ali demo oprostitev mora zavezanec vložiti pri občinskem uradu.

K vlogi mora predložiti dokazila o svojih dohodkih in premoženjskem stanju ter o dohodkih in o premoženjskem stanju družinskih članov.

Občinski urad na podlagi vloge in dokazil odloči o oprostitvi plačila.

17. člen

Demo so oproščeni plačila nadomestila občani, ki izpolnjujejo pogoje po merilih iz samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, določenih za demo nadomestitev stanarine (Ur. 1. SRS, št. 26/84) in sicer v enakem odstotku kot subvencioniranje stanarine.

18. člen

Plačila nadomestila so oproščeni tudi občani, ki jim je kmetijska dejavnost edini vir preživljanja. Oprostitev predlaga Komisija za kmetijstvo na podlagi zahtevka zavezanca. Zavezanec mora zahtevku predložiti dokazila, da se vsi družinski člani preživljajo izključno iz kmetijstva in nimajo drugih virov dohodka.

19. člen

Zavezanci za plačilo nadomestila - pravne osebe in samostojni podjetniki lahko pri občinskem uradu vložijo zahtevek za oprostitev plačila nadomestila, če hi nadomestilo predstavljalo znatno breme in bi bila s tem ogrožena njihova dejavnost, če so pričeli z opravljanjem dejavnosti in imajo večje obveznosti iz naslova vloženih sredstev, če bodo ali so to sredstva vložili v razširitev dejavnosti oziroma v novo zaposlovanje delavcev.

Komisija za obrt, podjetništvo in turizem izdela kriterije, na osnovi katerih ugotavlja upravičenost oprostitve plačila in predlaga občinskemu uradu, da se zavezanca v celoti ali demo oprosti plačila nadomestila.

Na osnovi predloga občinskega organa pristojni davčni urad izda odločbo o celotni oziroma delni oprostitvi plačevanja nadomestila.

Oprostitev je možna največ za dobo enega Ieta. Skupna oprostitev je možna največ za dobo treh let.

20. člen

Občan, ki je organizirano združeval sredstva v izgradnjo objektov javne infrastrukture se za dobo pet let oprosti plačila nadomestila za vrednotenje (točke) iz 6. člena tega odloka, za tiste objekte in naprave, za katere je združeval sredstva.

Petletno dobo oprostitve lahko zavezanec uveljavlja od dneva priklopa na objekt javne infrastrukture, upošteva pa se od 1. januarja naslednjega koledarskega leta.

O oprostitvi odloča občinski urad na podlagi zahtevka zavezanca. Zavezanec je dolžan zahtevku priložiti ustrezna dokazila o združevanju sredstev.

Plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se lahko oprosti občane, ki nimajo primernega dostopa po javni poti.

Občanu, ki je organizirano združeval sredstva za izgradnjo javne komunalne infrastrukture, se pri točkovanju za dobo 5 let odštejejo točke za komunalne objekte in naprave, za katere je prispeval sredstva.

O oprostitvi odloča občinska uprava na podlagi zahtevka zavezanca. Zavezanec je dolžan predložiti ustrezna dokazila o združevanju sredstev.

Petletno dobo oprostitve lahko zavezanec uveljavlja od dneva priklopa na objekt ali napravo javne infrastrukture, upošteva pa se od 1. januarja naslednjega koledarskega leta.

21. člen

Mesečna višina nadomestila po merilih iz 6., 7., 9., 10., 11 ., 12., in 13. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko oziroma poslovno površino zavezančevega objekta in površine, ki so potrebne za normalno obratovanje poslovne dejavnosti oz. s površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.

Letna višina nadomestila se določi:

- za zazidano stavbno zemljišče tako, da se skupno število točk (seštevek točk) pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta in ta zmnožek pomnoži z vrednostjo točke za izračun nadomestila krat 12,

- ostala zazidana stavbna zemljišča tako, da se število točk iz 12. člena pomnoži s površino zavezančevega zemljišča, zmnožek pomnoži z vrednostjo točke za izračun krat 12.

- za nezazidano stavbno zemljišče tako, da se skupno število točk (seštevek točk) pomnoži s površino nezazidanega stavbnega zemljišča in zmnožek z vrednostjo točke za izračun nadomestila krat 12.

22. člen

Glede postopka odmere, plačevanja, izterjave, odpisa oziroma oprostitev in zaračunavanja zamudnih obresti se smiselno uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku.

Občinski urad določi število točk za določitev obveznosti pravnih in fizičnih oseb - občanov, ki so zavezanci za plačilo nadomestila.

Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni davčni urad.

Zavezanci plačujejo nadomestilo po vsakokratni vrednosti točke:

- pravne osebe na podlagi zadnje odmerne odločbe v mesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo vsakega prvega dne v mesecu, plačani pa morajo biti v 15 dneh po zapadlosti,

- fizične osebe v štirih mesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo vsakega prvega v trimesečju, plačani pa morajo biti v 45 dneh po zapadlosti.

Odmero, pobiranje izterjavo in nadziranje plačevanja nadomestila opravlja pristojni davčni urad, v skladu iz davčno zakonodajo.

Davčni urad določi obveznost zavezancev za plačilo nadomestila na podlagi podatkov občinske uprave zavezancev in z letno odločbo.

Zavezanci za plačilo nadomestila plačujejo nadomestilo v skladu z določili Zakona o davčnem postopku.

Za neplačane ali nepravočasno plačane obveznosti se obračunavajo zamudne obresti skladno z zakonom o davkih občanov.

8. VREDNOST TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA

23. člen

Vrednost točke za izračun nadomestila določa občinski svet s sklepom.

Izhodišče za izračun vrednosti točke je vrednost točke v višini 0,069 SIT.

Vrednost točke se določi koncem leta za prihodnje Ieto in se usklajuje v skladu z rastjo cen komunalnih proizvodov in storitev.

Vrednost točke nadomestila na predlog župana določi občinski svet s sklepom, najkasneje do konca tekočega leta za naslednje leto.

9. PODATKI ZA IZRAČUN NADOMESTILA

24. člen

Za izračun nadomestila se uporabljajo podatki iz uradnih evidenc.

Zavezanci so dolžni prijaviti občinskemu uradu oz. drugemu pristojnemu organu podatke, potrebne za odmero nadomestila. Na zahtevo občinskega urada so zavezanci dolžni prijaviti podatke, potrebne za odmero nadomestila v I S dneh od dne, ko so prejeli pismeno zahtevo urada.

Zavezancu, ki podatkov občinskemu uradu ne prijavi, lahko to odmeri nadomestilo od 200 m2 stanovanjske površine, l00 m2 površine za počitniško dejavnost in 500 m2 za poslovne dejavnosti.

Če občinski urad oceni, da se poslovna dejavnost opravlja na več kot 500 m2 površine, pa zavezanec podatkov na zahtevo občinskega urada ne prijavi, lahko odmeri nadomestilo za površino celotne parcele, ki jo uporablja zavezanec.

Zavezanec je dolžan sporočiti občinskemu uradu vsako spremembo dejstev in okoliščin, ki vplivajo na odmero nadomestila v 15 dneh od dneva, ko je taka sprememba ali dejstvo nastalo.

Podatke o zavezancih in stavbnih zemljiščih oz. vse podatke, ki so potrebni po tem odloku za plačilo nadomestila pridobiva in ažurira občinska uprava iz uradnih evidenc ter na podlagi podatkov zavezancev.

24.a člen

Če zavezanci ne sporočijo zahtevanih podatkov za odmero nadomestila v roku iz prejšnjega člena, občinska uprava določi površino za odmero stavbnega zemljišča na podlagi uradnih evidenc, tako da lahko nadomestilo odmeri od površine zemljiške parcele, na kateri stoji objekt pomnoženo s številom nadstropij objekta.

10. KAZENSKE DOLOČBE

25. člen

Z denarno kaznijo do 40.000,00 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:

ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu potrebni z odmero nadomestila (20. člen)

ne prijavi spremembe v I5. dneh od dneva njenega nastanka (20. člen)

Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno kaznijo do 20.000,00 SIT.

Fizična oseba se kaznuje za prekrške iz 1. in 2. alinee toga člena z denarno kaznijo do 20.000,00 SIT.

Z denarno kaznijo 350.000,00 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, če ne sporoči podatkov oz. spremembe podatkov za odmero nadomestila v roku iz 19. člena.

Z denarno kaznijo 100.000,00 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo 50.000,00 tolarjev se kaznuje fizična oseba, če ne sporoči podatkov o nepremičnini oziroma spremembe iz 24. člena v roku 15 dni od njenega nastanka ali ne pošlje na zahtevo občinske uprave podatkov iz 24a. člena.

11. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

26. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka se na območju občine preneha uporabljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV, št. 15/96).

27. člen

Ta odlok se uporablja od 1. januarja 1998, veljati pa prične petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Predsednik občinskega sveta

Ivan Šabeder, s.r.

Številka: 462-1 138/98-IRH

Datum: 30. januar 1998

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Pesnica (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 31/2003) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

20. člen

21. člen

22. člen

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Medobčinskem uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2004.