Na podlagi
61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP
(106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A,109/12 in
35/13 – Skl. US: U-I-43/13-8), 122. in 159. člena Odloka o
Občinskem prostorskem načrtu Občine Grosuplje
(Uradni list RS, št. 8/13) ter 18. člena
Statuta Občine Grosuplje
(Uradni list RS, št. 1/10) je Občinski svet Občine Grosuplje na 12.
redni seji dne 26. oktobra 2016 sprejel |
|
O D L O K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu Grosupeljščica 1 |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
S tem
odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine
Grosuplje (Uradni list RS, št. 8/13 in 59/15; v nadaljevanju: OPN)
sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Grosupeljščica 1 (v
nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelal Topos d.o.o., pod št. 03/13 – OPPN
v oktobru 2016. |
|
2. člen |
(vsebina
OPPN in njegovih prilog) |
OPPN je
sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela ter prilog: |
A.
TEKSTUALNI DEL (ODLOK) |
B.
GRAFIČNI DEL |
1 Izsek iz
grafičnih prilog izvedbenega dela OPN Občine Grosuplje s prikazom lege
prostorske ureditve na širšem območju, M 1:5000 |
2.1 Prikaz
območja urejanja v širšem prostoru (TTN), M 1:10000 |
2.2
Pregledna situacija (DOF), M 1:5000 |
3 Prikaz
vplivov in povezav s sosednjimi območji, M 1:5000 |
4 Priloga:
Karta razredov poplavne nevarnosti – obstoječe stanje, M 1:2000 |
5 Prikaz
obstoječega parcelnega stanja, M 1:2000 |
6.1
Ureditvene enote, M 1:2000 |
6.2.1
Ureditvena situacija, M 1:1000 |
6.2.2
Ureditvena situacija, M 1:1000 |
6.2.3
Ureditvena situacija – izsek območja GC Rožna dolina, M 1:500 |
6.3 Prikaz
protipoplavnih ukrepov na karti javnih površin, M 1:2000 |
6.4
Karakteristični prečni prerezi vzdolž območja, M 1:200 |
7.1 Prikaz
ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, M 1:1000 |
7.2 Prikaz
ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, M 1:1000 |
7.3 Prikaz
ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – izsek območja GC Rožna
dolina, M 1:500 |
8 Prikaz
ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje
narave s prikazom ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, M 1:2000 |
8.1
Priloga: Karta razredov poplavne nevarnosti – po izvedenih ukrepih, M
1:2000 |
9 Načrt
parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličbo, M 1:500 |
C.
POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI
UREDITVI |
D. PRILOGE |
1. Planska
podlaga za OPPN |
2. Prikaz
stanja prostora |
3. Seznam
strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta |
4. Smernice nosilcev urejanja prostora |
5. Mnenja
nosilcev urejanja prostora |
6. Obrazložitev in utemeljitev OPPN |
7. Povzetek za javnost |
8. Odločba
Ministrstva za okolje in prostor (prej MKO) glede CPVO. |
|
3. člen |
(pomen
izrazov) |
(1) Celostna
protipoplavna ureditev potoka Grosupeljščica zajema tri etape, in sicer
izgradnjo zadrževalnika Veliki potok, protipoplavne ureditve v sklopu
OPPN Grosupeljščica 1 ter protipoplavne ureditve v sklopu OPPN
Grosupeljščica 2. Zadrževalnik mora biti izveden pred vsemi ostalimi
ukrepi – I. faza. V II. fazi se začnejo izvajati ukrepi v sklopu OPPN
Grosupeljščica 1, prioritetno s posegi dolvodno in nato po posameznih
odsekih gorvodno. V III. fazi se izvedejo ukrepi iz OPPN Grosupeljščica
2. Izgradnja ukrepov je lahko tudi sočasna. Če se pokaže potreba ali
interes za izvedbo posameznega ukrepa, ki odstopa od vrstnega reda, ga
je možno izvesti predhodno, pri čemer pa morajo biti s hidrološko
hidravličnim izračunom preverjene posledice na ostalem delu območja
OPPN. Le-te pa ne smejo poslabšati stanja gor ali dolvodno. Morebitni
dodatni ukrepi ne smejo poslabšati celostni koncept urejanja
protipoplavnih ureditev. |
(2) Zadrževalnik Veliki potok je lociran na potoku Veliki potok gorvodno
od lokalne ceste Grosuplje–Polica. Z zadrževanjem visokih voda izven
naselja se pretočne količine precej zmanjšajo. Za protipoplavno ureditev
Grosuplja so poleg zadrževalnika potrebni še protipoplavni ukrepi v
sklopu OPPN Grosupeljščica 1 in OPPN Grosupeljščica 2. |
(3) Predmet tega OPPN je OPPN Grosupeljščica 1. Območje urejanja OPPN je
zaokroženo območje, ki zajema območje južnega dela potoka Grosupeljščice
(v nadaljevanju besedila tudi Grosupeljščica) z obvodno vegetacijo ter
zemljišči namenjenimi za izvedbo protipoplavnih ukrepov, vključno z
razlivnim območjem na jugovzhodu ter površino predvidene gospodarske
cone Rožna dolina na jugozahodu OPPN. OPPN Grosupeljščica 1 je izdelan
skladno s projekti: |
– HH
elaborat: Analiza poplavnosti na območju ureditve Grosupeljščice (OPPN
Grosupeljščica 1 in OPPN Grosupeljščica 2), št. 05a-S/16, |
– Idejni
projekt: Ureditev Grosupeljščice v območju OPPN Grosupeljščica 1, št.
načrta 05.1-S/16, IDP, junij 2016. |
(4) OPPN
Grosupeljščica 2 je poseben OPPN, ki določa protipoplavne ukrepe
severnega dela Grosupeljščice. |
(5) Protipoplavni ukrepi so ukrepi, katerih izvedba zmanjša poplavno
nevarnost in tako omogočajo prostorske ureditve (gradnja objektov s
spremljajočimi ureditvami, izvajanje dejavnosti skladno s tem odlokom)
kot tudi ureditve na območjih v neposredni bližini. Vsi protipoplavni
ukrepi v območju OPPN se izvedejo za varnost pred 100-letno visoko vodo. |
(6) Visokovodna zaščita je visokovodni zid ali nasip, ki se načrtujeta
na izravnan potek gladine Q100 z upoštevanjem varnostne višine 0.5 m. |
(7) Razlivna površina je večja površina, izven gosto poseljenega dela
naselja, namenjena razlivu in zadrževanju visokih voda Grosupeljščice.
Razlivna površina se ohranja v primarni rabi, na njej pa je možno
postaviti objekte, skladno z določbami podrobnejših prostorsko
izvedbenih pogojev za posamezno podrobno namensko rabo, določenih v
planskih aktih občine, vendar le tiste vrste objektov, ki jih v skladu z
razvrstitvijo v določeni razred poplavne nevarnosti določajo predpisi s
področja zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda na
podlagi tabel iz priloge 1 in 2 Uredbe o pogojih in omejitvah za
izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi
poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, Uradni list
RS, št. 89/08 (v nadaljevanju tudi: Uredba). |
(8) Retenzijska površina je namenjena zadrževanju zalednih voda znotraj
naselja. Na njej se lahko predvidijo izključno ureditve kot so:
parkirišče, parkovna ureditev (zasaditev posamičnih dreves) ipd., ki so
kompatibilne z izvedbo in delovanjem retenzijskih površin in ne ovirajo
poplavne varnosti. |
(9) Ureditev odvoda notranjih voda v naselju: Odvod padavinskih voda, ki
v času večjih padavin ne stečejo v meteorno kanalizacijo, se rešuje z
umeščanjem retenzijskih površin s prepusti s protipovratnimi zaklopkami
ali s prečrpavanjem oziroma kombinacijo obeh skladno s projektom
Odvodnja notranjih voda iz območja Grosuplja ob Grosupeljščici, št.
načrta 68-S/15, IDZ, junij 2016. |
(10) Ureditvena enota je sklop zemljiških parcel oziroma gradbenih
parcel s skupnimi značilnostmi glede vrste dejavnosti ter
urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih
ureditev. Ureditveni enoti sta prikazani v grafičnem delu odloka, list
6.1 Ureditvene enote. |
(11) Podenota je del ureditvene enote s posebnimi značilnostmi, za
katero veljajo tudi določila in pogoji za načrtovanje v sklopu
ureditvene enote, katere del je. Podenota je prikazana v grafičnem delu
odloka, list 6.1 Ureditvene enote. |
(12) Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več
zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na
katerem je predviden objekt in na katerem so utrjene površine, ki
služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo
služile takšnemu objektu. |
(13) Površina za gradnjo stavbe je del gradbene parcele v UE2, ki
predstavlja omejitveni prostor za gradnjo nestanovanjskih stavb in je
prikazana v grafičnem delu, list 6.2.1 Ureditvena situacija – izsek
območja GC Rožna dolina. Določena je z odmiki, ki zagotavljajo gradnjo,
redno rabo in vzdrževanje objektov in zunanjih površin, požarno varnost,
intervencijo, zaščito pred rušitvami itn. Na površini za gradnjo stavbe
je poleg stavbe dovoljena tudi gradnja gradbeno inženirskih objektov,
nezahtevnih in enostavnih objektov ter spremljajoče zunanje ureditve
(manipulativne površine, parkirišče, zelenice ipd.). Izven površine za
gradnjo stavb lahko segajo, če je zagotovljen razpoložljiv prostor,
funkcionalni elementi stavb (nadstreški, balkoni, loggie, nastopne
stopnice, komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi in podobno), vse
zunanje ureditve v sklopu stavbe ter enostavni in nezahtevni objekti. |
(14) Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med zazidano
površino in celotno površino zemljiških parcel namenjenih gradnji. |
(15) Faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno
površino etaž nad nivojem terena nad terenom in površino gradbene
parcele. Pomožni objekti se v izračunu FI ne upoštevajo. |
|
II.
OBMOČJE UREJANJA |
|
4. člen |
(umestitev
OPPN v prostor) |
(1) OPPN
zajema južni del potoka Grosupeljščice, ki vključno z njenim obrežjem in
razlivnimi površinami, predstavlja linearni element vzhodnega dela
naselja Grosuplja. Ob železniški progi se območje urejanja razširi proti
zahodu na prazne površine predvidene gospodarske cone Rožna dolina,
proti vzhodu pa na travniške površine. |
(2) Grosupeljščica poteka skozi gosto poselitev naselja Grosuplje; od
stanovanjske pozidave na severu, mimo območja centralnih dejavnosti
(območje tržnice, trgovine, poslovne in gostinske stavbe itn.) ob Cesti
ob Grosupeljščici, Adamičevi cesti, ter skozi mešano območje
stanovanjskih in obrtno-proizvodnih objektov v Rožni dolini. |
|
5. člen |
(ureditveno območje OPPN) |
(1) Ureditveno območje OPPN, ki je prikazano v grafičnem delu odloka, je
z Adamičevo cesto ločeno na severni in južni del. Meja OPPN je na severu
definirana z večstanovanjsko pozidavo na Bevkovi ulici (Preska), na jugu
z železniško progo, na vzhodu in zahodu pa jo definira gosta pozidava,
ki se proti jugu območja redči. Jugovzhodni del OPPN zajema še razlivno
območje na kmetijskih površinah, jugozahodni del pa območje predvidene
gospodarske cone Rožna dolina. |
(2) Območje predvidenega OPPN je določeno v OPN, in sicer kot površine
namenjene za zelene površine – parki (ZP), stanovanjske površine za eno-
in dvostanovanjske hiše (SSe), stanovanjske površine za večstanovanjske
hiše (Ssv), območja centralnih dejavnosti z obrtnimi in stanovanjskimi
dejavnostmi (Cos), območja centralnih dejavnosti s stanovanjskimi
površinami (Cs), površine cest (PC), območja energetske infrastrukture
(E), površine gospodarske cone (IG), območje najboljših kmetijskih
zemljišč (K1). V območje OPPN so zajete sledeče ureditvene enote: K1: GR
123; ZP: GR 268, 270, 271, 277; IG: GR 95, 106, 89; Cos: GR 39, 40; Cs:
GR 50; CD: GR 17; SSe: GR 213; SSv: GR: 240, 242, 243, 238; PC: GR 180;
E: GR 78. |
(3) V
območje OPPN, ki obsega površino velikosti približno 17 ha, so vključena
naslednja zemljišča oziroma deli zemljišč s parc.št.: |
k.o.
Grosuplje-naselje: |
1664/9,
1664/13, 1664/15, 1665/6, 1666/7, 2135/27, 2135/30, 2135/28, 2135/31,
1903/13, 1903/7, 1905/32, 1905/31, 1905/24, 1905/22, 1904/1, 1905/23,
1905/17, 1905/1, 2135/24, 1903/6, 2135/26, 1905/21, 1905/20, 1905/25,
1905/25, 1905/36, 1905/35, 1905/9, 1905/11, 1905/12, 1906/2, 1910/141,
1910/142, 1910/6, 1910/144, 1910/152, 1906/8, 1906/9, 1910/143,
1910/145, 1905/30, 1904/2, 1903/10, 1905/30, 1905/3, 1903/12, 1903/5,
1666/11, 1903/9, 1905/16, 2135/22, 2135/33, 1667/13, 1667/6, 1667/2,
1671/16, 1902, 2135/33, 1668/2, 1667/6, 1673/7, 1671/1, 1671/15, 1898,
1897/3, 1896, 1897/1, 1673/5, 1673/6, 1895/3, 1674, 1675/1, 1687/24,
1687/21, 1687/8, 1687/22, 1686, 1685, 1684/4, 1684/17, 1684/21, 1684/8,
1684/18, 1687/1, 1687/13, 1684/7, 1684/15, 1684/14, 1684/6, 1677/3,
1677/4, 1684/19, 2135/34, 1687/14, 1687/16, 1611/4, 1630/5, 1630/4,
1611/3, 1611/2, 1610/1, 1625, 1622/2, 1622/1, 1620/7, 1613/5, 2135/32,
1604/1, 1606, 1609, 1608/1, 1613/3, 1600/2, 1600/1, 1596/6, 1596/2,
872/2, 2220/3, 788, 2220/4, 2209/1, 872/13, 872/10, 872/7, 873/3,
2135/6, 874/2, 2209/13, 2134/9, 1596/9, 873/1, 873/2, 2135/25, 872/2,
871/2, 871/1, 874/9, 879/5, 879/16, 879/15, 2135/21, 879/2, 2209/13,
851/5, 825, 2135/1, 879/4, 879/6. |
k.o.
Grosuplje: |
359/2,
1657/8, 1704/3, 361/1, 361/2, 360/4, 1655/3, 362/1, 371, 373/5, 373/2,
372/2, 372/1, 1657/9, 389/12, 389/11, 389/8, 389/7, 389/4, 389/3, 388/1,
387/2, 386/4, 373/1, 1697/2, 375/7, 376/1, 1697/2, 377/15, 376/1,
377/15. |
(4) Parcele v območju OPPN so povzete iz geodetskega načrta GN, št.
RTL-32/2013, Geodetski biro RTL, Peter Rejec s.p., december 2013. V
primeru, da znotraj območja OPPN pride do zemljiško-lastniških sprememb,
se parcelacija smiselno nadomesti z novimi parcelami, ob upoštevanju
meje OPPN. |
|
III.
NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE |
|
6. člen |
(prostorske ureditve) |
(1) Ureditve
ob Grosupeljščici so v prvi vrsti namenjene izvedbi protipoplavnih
ukrepov, pri čemer se upošteva tudi krajinski in
arhitekturno-urbanistični vidik skozi celotno območje. Jugozahodni del
OPPN se nameni gradnji objektov in ureditvam za potrebe gospodarske
cone. |
(2) Predmet obravnave v OPPN je določitev: |
– protipoplavnih ukrepov ob Grosupeljščici vzdolž celotnega območja; |
– gradbenih parcel za gradnjo nestanovanjskih stavb v UE2 z
opredelitvijo: |
– odprtih
površin za skladiščenje, površin za parkiranje osebnih in tovornih
motornih vozil ter drugih manipulacijskih površin v sklopu gradbene
parcele; |
– površin
za prometne ureditve; |
– površin
komunalne in energetske infrastrukture; |
– zelenih
površin. |
– urbanistično-arhitekturnih pogojev in vseh ostalih pogojev, ki jih
bodo morali investitorji upoštevati pri umestitvi novih objektov in
ureditev v prostor. |
|
7. člen |
(ureditvene enote) |
(1) Območje
urejanja je razdeljeno na dve ureditveni enoti, in sicer: |
– UE1-območje ureditev ob Grosupeljščici; |
– UE2-območje gospodarske cone Rožna dolina. |
(2) UE1
vključuje podenoto UE1a–območje kmetijskih površin (razlivna površina). |
|
IV.
UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR |
|
8. člen |
(medsebojni vpliv in povezave s sosednjimi območji) |
(1) Grosupeljščica, ki poteka skozi celotno naselje Grosuplja,
predstavlja enkratno kvaliteto v prostoru in nase veže območja različnih
ambientalnih kvalitet (pogledi vzdolž potoka, brv ljubezni, območje
okljuke pri tolmunu v Rožni dolini). Grosupeljščica na skrajnem jugu
poteka skozi odprte naravne zelene površine, v osrednjem in severnem
delu pa skozi urbanizirano območje mesta. |
(2) Grosupeljščica, kot potok, ki občasno poplavlja, predstavlja
omejitev v prostoru. In obratno, pozidava ob vodi (objekti in površine
ter lastništvo le-teh) omejujejo ureditev potoka in njegove obvodne
vegetacije. Še posebej je potrebno poudariti naslednje probleme oziroma
konflikte v prostoru: novogradnje so postavljene preblizu vode, veliko
število izpustov v Grosupeljščico, preozko korito oziroma premajhni
prepusti vode, zaradi brvi in mostov, degradirano območje ob potoku
(obrtna cona Rožna dolina – privatiziran del ob javni površini).
Grosupeljščica predstavlja tehnično urejen vodotok, pri čemer je
spremenjena njena naravna struktura. S tem se je na določenih delih
zmanjšala biotska, estetska in rekreacijska vrednost potoka. |
(3) Potok
Grosupeljščica seka kar nekaj prometnic, na katerih so izvedeni prehodi
(mostovi/brvi), in sicer: Cesto ob Grosupeljščici, Adamičevo cesto,
cesto v Rožni dolini, Gasilsko cesto in čisto na jugu železniško progo.
Na prometnicah so čez potok urejeni prehodi (mostovi/brvi), ki pa
oblikovno niso poenoteni in po večini tehnično neustrezni. Pešpot ob
Grosupeljščici je vzpostavljena po dobri polovici, manjka le v manjšem
delu severno od Adamičeve ter v delu od okljuke pri tolmunu v Rožni
dolini do železnice, kjer se nadomesti z ulico Rožna dolina. Pot je
delno asfaltirana in delno makadamska. Redko je urejena z drobno urbano
opremo, deloma le z javno razsvetljavo in koši za smeti. |
(4) Območje OPPN je danes v celoti poplavno. Po izvedbi načrtovanih
protipoplavnih ukrepov bo znotraj OPPN in v njegovi neposredni bližini
možno izvajati prostorske ureditve skladno z določili tega odloka. Ob
izvedbi posameznega protipoplavne ureditve kjerkoli na celotni dolžini
potoka je potrebno preveriti posledice na ostalem območju OPPN, kot tudi
posledice na celotnem vplivnem območju gorvodno in dolvodno izven OPPN. |
(5) Predvidena realizacija programov v območju urejanja ne bo imela
negativnih vplivov na okolje z vidika varstva pred požarom,
zdravstvenega varstva ter ostalega varstva in zaščite okolja. Vplivno
območje OPPN bo v času gradnje zajemalo zemljišča znotraj ureditvenega
območja ter zemljišča izven območja OPPN, ki so namenjena za gradnjo
prometne, komunalne in energetske infrastrukture. Pri in po izvedbi
prostorskih ureditev bo dodatno obremenjeno obstoječe infrastrukturno
omrežje. |
|
V.
LOKACIJSKI POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO OBJEKTOV |
|
9. člen |
(vrste
gradenj) |
V območju
urejanja so glede na načrtovane programe dovoljene gradnje novih
objektov, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje, rekonstrukcije
objektov, redna in investicijska vzdrževalna dela na zgrajenih objektih,
vzdrževalna dela v javno korist ter odstranitve objektov. Dovoljene so
tudi spremembe namembnosti dela ali celotnih objektov znotraj dopustnih
dejavnosti, določenih s tem odlokom. Gradnja GJI, vključno s priključki
nanjo, je dopustna na vseh ureditvenih enotah, če ni v nasprotju z
režimi varstva ali varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih
območij okolja in narave. |
|
10. člen |
(vrste
ureditev) |
V območju
urejanja so v vseh ureditvenih enotah dovoljene vodnogospodarske
ureditve (protipoplavni ukrepi), krajinske ureditve (urejanje odprtih
površin kot so zelenice, parki, sprehajalne poti, otroška igrišča,
pešpoti in trgi oziroma ploščadi) ter postavitev turističnih oznak,
spominskih obeležij, urbane opreme, reklamnih panojev in neprometnih
znakov ob upoštevanju veljavnih zakonskih in podzakonskih aktov, ki
urejajo to področje, če niso v nasprotju z režimi varstva ali
varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij okolja in
narave. |
|
11. člen |
(vrste
objektov) |
(1) V
posameznih ureditvenih enotah so dovoljene naslednje vrste zahtevnih in
manj zahtevnih objektov (povzeto po Uredbi o klasifikaciji vrst objektov
in objektih državnega pomena, Uradni list RS, št. 109/11). |
V
UE1-območje ureditev ob Grosupeljščici: |
1 /
Stavbe: |
– 127
druge nestanovanjske stavbe: le12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene
drugje: javne sanitarije, vodnjaki in podobno. |
2 /
Gradbeni inženirski objekti: |
21 /
Objekti prometne infrastrukture: |
– 211
Ceste, |
– 214
Mostovi, viadukti, predori in podhodi, |
– 215
Pristanišča, plovni kanali, jezovi in vodne pregrade; razen 2151
Pristanišča in plovni kanali. |
22 /
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; |
24 / Drugi
gradbeni inženirski objekti: |
– 241
Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, |
– 242
Drugi gradbeni inženirski objekti; le 24205 Drugi gradbeni inženirski
objekti, ki niso uvrščeni drugje; 24122 Drugi gradbeni inženirski
objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. |
V
UE1a-območje razlivnih površin: |
Na K1 so
dovoljeni objekti skladno z določbami podrobnejših prostorsko izvedbenih
pogojev za kmetijsko namensko rabo, določenih v planskih aktih občine
(OPN). |
V
UE2-območje gospodarske cone Rožna dolina: |
1 /
Stavbe: |
12 /
Nestanovanjske stavbe: |
– 121
Gostinske stavbe; |
– 122
Poslovne in upravne stavbe; |
– 123
Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; |
– 124
Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij; |
– 125
Industrijske stavbe in skladišča; |
– 126
Stavbe splošnega družabnega pomena; le 1265 Stavbe za šport; |
– 127
Druge nestanovanjske stavbe: le 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene
drugje: sanitarije, vodnjaki in podobno. |
2 /
Gradbeni inženirski objekti: |
21 /
Objekti transportne infrastrukture: |
– 211
Ceste; le 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in
gozdne ceste; |
22 /
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; |
24 / Drugi
gradbeni inženirski objekti: |
– 242
Drugi gradbeni inženirski objekti; le 24205 Drugi gradbeni inženirski
objekti, ki niso uvrščeni drugje. |
(2) Gradnja objektov znotraj OPPN na območjih, ki so poplavno ogrožena,
ni dovoljena dokler niso izvedeni ukrepi v taki meri, da je zmanjšana
poplavna ogroženost, oziroma je dovoljena skladno z Uredbo o pogojih in
omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in
morja, Uradni list RS, št. 89/90. |
(3) V
primeru spremembe zakonodaje se vrste objektov iz prve točke dopuščajo
skladno s trenutno veljavno zakonodajo, veljavnim planskim aktom občine
in s smiselnim upoštevanjem tega člena odloka. |
(4) Poleg
stavb iz predhodnih alinej so za namen predvidenih posegov po tem OPPN v
območju urejanja, kjer je dovolj razpoložljivega prostora, dovoljene
tudi gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov na osnovi zakonskih in
podzakonskih aktov v povezavi z določili o razvrščanju objektov glede na
zahtevnost gradnje skladno s podrobnejšo namensko rabo površin,
določenih v planskih aktih občine. |
|
12. člen |
(vrste
dejavnosti) |
(1) V vseh
ureditvenih enotah se izvajajo protipoplavni ukrepi, ki so opredeljeni v
13. členu tega odloka. |
V
UE1-območje ureditev ob Grosupeljščici
je
namenjeno protipoplavnim ureditvam vključno z ureditvami prometnic
(ceste, pešpoti in kolesarske steze) in premostitev (most, brv) ter
ostalim ureditvam kot so; obvodne, zelene in tlakovane površine ipd. |
V
UE1a-območje kmetijskih površin (razlivna površina)
se ohrani
v primarni rabi in je namenjeno razlivu in zadrževanju visokih voda
Grosupeljščice. Na njej se dopušča kmetijska dejavnost. |
V
UE2-območje za poslovne, proizvodne in skladiščne dejavnosti
so po
Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni
list RS, št. 69/07 in 17/08) dovoljene naslednje dejavnosti: |
– (C)
PREDELOVALNE DEJAVNOSTI; vse razen: 19 Proizvodnja koksa in naftnih
derivatov; |
– (D)
OSKRBA Z ELEKTRIKO, PLINOM IN VODO; le: Druga proizvodna električne
energije (35.119); Distribucija z električno energijo (35.13), Trgovanje
z električno energijo (35.14) in Oskrba s paro in toplo vodo (35.30); |
– (F)
GRADBENIŠTVO; |
– (G)
TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL; |
– (H)
PROMET IN SKLADIŠČENJE; |
– (I)
GOSTINSTVO; |
– (J)
INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI; |
– (K)
FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI; |
– (L)
POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI; |
– (M)
STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI; |
– (N)
DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI; |
– (O)
DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI;
le: 84.2 Posebne dejavnosti za celotno družbeno skupnost (84.24
Dejavnosti za javni red in varnost, 84.25 Zaščita in reševanje pri
požarih in nesrečah, 85.6 Pomožne dejavnosti za izobraževanje); |
– (P)
IZOBRAŽEVANJE; le: Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
(85.5), Pomožne dejavnosti za izobraževanje (85.6); |
– (R)
KULTURNE, RAZVEDRILNE in REKREACIJSKE DEJAVNOSTI; le: Športne in druge
dejavnosti za prosti čas (93); |
– (S)
DRUGE DEJAVNOSTI. |
(2) Umeščanje
dejavnosti znotraj OPPN na območja, ki so poplavno ogrožena ni
dovoljena, dokler niso izvedeni ukrepi v taki meri, da je zmanjšana
poplavna ogroženost oziroma je dovoljena skladno z Uredbo o pogojih in
omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in
morja, Uradni list RS, št. 89/90. |
(3) V
primeru spremembe zakonodaje se vrste dejavnosti dopuščajo skladno s
trenutno veljavno zakonodajo, veljavnim planskim aktom občine in s
smiselnim upoštevanjem tega člena odloka. |
|
13. člen |
(protipoplavni ukrepi oziroma ureditve v OPPN) |
(1) Vsi
protipoplavni ukrepi v območju OPPN se izvedejo za varnost pred
100-letno visoko vodo skladno s strokovnimi rešitvami: HH elaborat:
Analiza poplavnosti na območju ureditve Grosupeljščice (OPPN
Grosupeljščica 1 in OPPN Grosupeljščica 2), št. 05a-S/16; Idejni
projekt: Ureditev Grosupeljščice v območju OPPN Grosupeljščica 2, št.
načrta 05.1-S/16, IDP, junij 2016; Idejni projekt: Delna rekonstrukcija
in delna novogradnja ceste ob Grosupeljščici, št. projekta: IDP –
331110092, Elea iC, december 2014. |
(2)
Splošni protipoplavni ukrepi, ki veljajo za celotno območje OPPN, ob
upoštevanju konkretnih ukrepov določenih pod točko tri: |
– posegi
načrtovanih protipoplavnih ukrepov na privatna lastništva naj bodo
kolikor se da minimalni in skladni s tehničnimi rešitvami; |
– vzdolž
celotne trase se zniža niveleta dna, korito struge se razširi; |
– kjer se
izkaže potreba po stabilizaciji dna, se umeščajo talni pragovi, nekateri
se obložijo s kamni na način, da se teren razgiba, kar je primerno za
ribe, tok vode pa se umiri; |
– premostitve čez potok (mostovi, brvi), ki zmanjšujejo odtočnost
visokih voda se, kjer je to potrebno, odstranijo oziroma dvignejo na
ustrezno višino; |
– izvedba
visokovodnih zaščit (nasip ali visokovodni zid) je odvisna od
razpoložljivega prostora in lastniške strukture ter nasipanje terena, in
sicer večinoma naj se izvedejo protipoplavni nasipi, kjer pa so omejitve
s prostorom ali z lastništvom ali drugo pa se predvidijo potipoplavni
zidovi; |
– kota
visokovodne zaščite (niveleta nasipa, višina zidu) je pogojena s
projektirano niveleto gladine Q100 + 0.5 m; |
– namesto
nasipa ali zidu se lahko predvidi mobilna zaščita (ali katera druga
vrsta zaščite, ki je in preverjena in se uporablja …) kjerkoli znotraj
OPPN, če se za to pokaže potreba in interes in gre za funkcionalno in
oblikovno izboljšavo; |
– odvod
notranjih voda se uredi po celotnem območju z načrtovanjem retenzijskih
površin s prepusti s protipovratnimi zaklopkami in/ali s prečrpavanjem; |
– na
obstoječe iztoke je potrebno namestiti protipovratne ventile, ki bodo
onemogočali dotok voda Grosupeljščice po meteorni kanalizaciji; |
– prestavitev posamezne obstoječe infrastrukture, kjer je tangirana s
protipoplavnimi ureditvami, se izvede pod pogoji upravljavca. |
(3) Območje urejanja je razdeljeno na pet manjših območij (1–5) znotraj
katerih so opisani posamezni ukrepi. V kolikor se ne bodo izvajala vsa
dela iz posameznih območij (1–5) sočasno, je ob izvedbi posamezne
protipoplavne ureditve potrebno preveriti posledice na ostalem območju
OPPN v kateremkoli območju (1–5) kot tudi posledice na celotnem vplivnem
območju gorvodno in dolvodno. To pomeni, da če je predvidena izvedba
ukrepa v kateremkoli območju (1–5), je pred izvedbo le-tega potrebna
ponovna izdelava hidrološko hidravličnega izračuna, v katerem je
potrebno prikazati vpliv eventualne fazne izvedbe. |
Ukrepi so
detajlneje opredeljeni v grafičnem delu, list št. 6.2 Ureditvena
situacija ter v nadaljevanju opisani gorvodno tj. od juga proti severu: |
Območje 1:
Južna točka OPPN / Železniška proga (Ljubljana–Novo mesto) – Gasilska
cesta |
– povečanje obstoječih prepustov pod železniško progo in pod cesto Rožna
dolina; |
– večje
razlivno območje na jugovzhodu se ohranja v kmetijski rabi; |
– umestitev retenzijske površine s prepusti s protipovratnimi zaklopkami
in/ali s prečrpavanjem; |
– izvedba
visokovodnega nasipa; |
– kota
platoja zunanje ureditve (platoja) predvidene cone mora biti nižja od
nivelete Gasilske ceste; |
– obstoječi most (P«a«) se ohranja. |
Območje 2:
Gasilska cesta – Most v Rožni dolini(premostitev »Pd«) |
– visokovodna zaščita (zid ali nasip); |
– nadvišanje terena; |
– obstoječi most se ohranja (P«b«); |
– obstoječa brv (P«c«) se odstrani in nadomesti, pri čemer se dvigne na
ustrezno višino. |
Območje 3:
Most v Rožni dolini (premostitev »Pd«) – Adamičeva cesta |
– obstoječi most se odstrani ali dvigne na ustrezno višino (P«d«). |
– odstranitev praga, visokovodna zaščita (levo); |
– nadvišanje ceste Rožna dolina do profila P46 z navezavo na obstoječe
stanje; |
– visokovodna zaščita (zid ali nasip); |
– umestitev retenzijske površine s prepusti s protipovratnimi zaklopkami
in/ali s prečrpavanjem; |
– nadvišanje intervencijske poti ali visokovodna zaščita. |
Območje 4: Adamičeva cesta – Tržnica (premostitev »Pg« ob tržnici) |
– novogradnja ceste kot visokovodni nasip; |
– visokovodna zaščita (zid ali nasip); |
– obstoječi most (P«e«) se ohranja; |
– predvidi
se nov most (P«f«); |
– retenzijo je znotraj tega območja potrebno predvideti le, če se ne
znižajo brežine skladno s predvidenimi ukrepi. |
Območje 5:
Tržnica (premostitev »Pg«) – severna točka OPPN |
– predvidena rekonstrukcija ceste, ki je sočasno tudi visokovodni nasip; |
– mestoma
dvig makadamske poti; |
– obstoječi most (P«g«) se odstrani, brv se dvigne na ustrezno višino; |
– obstoječa brv (P«h«) se ohrani. |
|
14. člen |
(pogoji za
umestitev in oblikovanje protipoplavnih elementov v območju OPPN) |
(1) Elementi
urejanja, kot so oblike nasipov, zaščita bregov in profila struge, vrste
zasaditev, talnih ureditev, oblikovanje premostitev in drobna urbana
oprema se načrtujejo skladno z značilnostmi posameznih območij, ki jih
Grosupeljščica prečka. Elementi ureditve in njihovo oblikovanje naj bo
enostavno tako, da niso izpostavljeni v prostoru oziroma da učinkujejo
lahkotno ter ne ovirajo naravnih tokov. |
(2) Za
umeščanje in oblikovanje protipoplavnih elementov v prostor je eno od
izhodišč, da prostor ob Grosupeljščici ostane sprehajališče. Praviloma
se kot visokovodne zaščita izvedejo visokovodni nasipi, kjer pa so
omejitve s prostorom pa visokovodni zid v betonski izvedbi. Pri
protipoplavnih nasipih naj se ob priključku na obstoječ teren in na
robovih krone nasipa brežina mehko zaokroži zaradi sonaravnega videza,
kolikor to dopuščajo omejitve v prostoru. Poleg klasične gradnje
visokovodnih zaščit se lahko ob Grosupeljščici, kjer je to dopustno z
Idejnim projektom, vključuje tudi elemente urbane opreme (klopi, korita
za okrasne rastline, ograje, dostopi, tlaki ...). Le-ti morajo biti
izvedeni na način, da nudijo enako protipoplavno zaščito kot nasip ali
zid. Brežine se urejajo naklonu 1:1,5–2 oziroma 5:1, kjer je obrežni
zid, pri čemer se obstoječa zarast ohranja v čim večji možni meri. |
(3) Razširitev struge je v veliki večini predvidena enostransko, na
način, da na drugi strani ostane obstoječa brežina, pri čemer je
predvidena tudi zatravitev brežin in vgradnja potaknjencev. Na nobenem
odseku ni betonskega korita. Takšna rešitev omogoča vzpostavitev zarasti
in življa v vodi. |
(4) Oblikovanje retenzijskih površin izhaja iz zahtevane velikosti,
razpoložljivega prostora ter funkcije območja, kjer se bo retenzija
nahajala. |
(5) Grosupeljščica predstavlja življenjski in migracijski koridor
zavarovani živalski vrsti vidri, zato je pri načrtovanju in izvedbi
protipoplavnih ureditev potrebno upoštevati sledeče naravovarstvene
usmeritve: |
– protipoplavne ureditve na vodotoku in njegovih premostitvah naj se
izvede na način, da bodo vidri zagotovljene vsaj enake aktivnosti kot
jih ima v sedanjih razmerah (prehajanje vzdolž vodotoka in dostopanje na
in z brežine vodotoka, prehranjevanje, označevanje teritorija idr.), še
posebej na območju 2 (Gasilska cesta – Rožna dolina), kjer je predviden
zid na obeh brežinah in na območju 5 (Tržnica), kjer je predvidena
rekonstrukcija ceste; |
– protipoplavne ureditve pod mostovi in brvmi naj se načrtujejo, tako da
bo omogočen varen prehod vidre pod mostovi in brvmi tudi ob višjem
vodostaju (suhe brežine ali police); |
– nove
mostne opornike naj se postavi dovolj narazen, da bo omogočen prehod
vidri po suhi brežini oziroma v kolikor to ni mogoče, naj se pod mostom
zgradijo suhe police (vsaj enostransko) za prehod vidre, ki morajo biti
sestavni del PGD; |
– ob
cestnih mostovih naj se vidri prepreči dostop do ceste; |
– pri
pripravi projektne dokumentacije za izvedbo konkretnih ukrepov v okviru
PGD naj sodeluje strokovnjak za vidre; |
– večja,
starejša drevesa na brežinah vodotoka naj se prednostno ohrani; |
– za
preprečitev razrasti invazivnih tujerodnih vrst, kot so topinambur,
japonski dresnik, kanadska zlata rozga in žvrklja, naj se na območje ne
dovaža in nasipa neavtohtone prsti, ki bi lahko vsebovala dele navedenih
in drugih tujerodnih rastlinskih vrst. |
(6) Ostale
usmeritve pri oblikovanju: |
– pri
urejanju in utrjevanju brežin naj se v čim večji meri uporabi naravne
materiale (les, kamen, avtohtona zarast in kombinacija le-teh); |
– pri
izvedbi utrjevanja morajo biti vzdolžna zavarovanja izvedena v
neporavnani obliki; |
– dno
struge naj ne bo poravnano po celotni širini struge, ostane naj naravno
in se naj ne oblaga s kamnom v betonu; |
– morebitni talni pragovi namenjeni stabilizaciji struge morajo imeti
znižana prelivna polja. |
|
15. člen |
(pogoji za
arhitekturno oblikovanje v UE2) |
(1) Jugozahodni
del območja OPPN se nameni za gradnjo nestanovanjskih objektov za
potrebe gospodarske cone v Rožni dolini. Poleg izvedbe protipoplavnih
ukrepov se na tem območju predvidijo objekti in ureditve namenjene
trgovskim, storitvenim, poslovnim proizvodnim dejavnostim ter
dejavnostim drobnega gospodarstva, prometu in skladiščenju. |
(2) Podrobnejši pogoji za umestitev in oblikovanje stavb: |
Tipologija: |
– Definirana je kot večja ali manjša prostostoječa enota oziroma več
manjših enot. Stavba je lahko poljubno razgibana z izzidki, dodajanjem
prizidkov, tudi z zamikom dveh enakovrednih ali različnih enot. |
Velikost
in zmogljivost: |
– Horizontalni gabarit: Tlorisne dimenzije osnovnih enot so praviloma
pravokotne, v odvisnosti od funkcije stavbe in velikosti gradbene
parcele. |
– Vertikalni gabarit: Stavbe ne smejo presegati višine 15 m.
Dopustni so višji gabariti, od 15 m, posameznih delov objekta oziroma
samostojnih tehnoloških objektov (dimnik, stolp, silos in podobno),
zaradi tehnoloških zahtev. Klet se ne dopušča. |
Oblikovanje zunanje podobe: |
– Konstrukcija: Dovoljene so vse vrste konstrukcij. |
– Streha:
Ravna ali poševna (enokapna, simetrična dvokapnica) z nižjim naklonom
strešin, do 20º oziroma prilagojena obliki, velikosti in funkciji
objekta (v tem primeru lahko tudi večji naklon strehe do 45º) ter novim
trendom oblikovanja streh (dopuščajo se tudi zelene strehe). Možna je
kombinacija streh. Na strehah je dovoljeno postavljati sončne
zbiralnike, oddajnike, reklame, vendar naj bodo postavljeni zadržano in
ob upoštevanju vpliva na podobo območja in širše okolice. |
– Kritina:
Kritina je pogojena s tehnološko rešitvijo strehe. Dovoljeni so temnejši
toni, zaželeni v sivi ali rjavi barvi. Prepovedana je uporaba svetlečih
in bleščečih materialov. |
– Fasada:
Pri oblikovanju fasad je dovoljena uporaba sodobnih materialov na način,
da se doseže oblikovno in funkcionalno kvalitetna arhitektura. Barve naj
bodo umirjenih tonov. Uporaba fluorescentnih barv ni dovoljena.
Oblikovanje stavbe naj bo sodobno, ob upoštevanju njene funkcije in
tehnologije. |
– Linija
oblikovanja glavne fasade: Niz fasad orientiranih na Gasilsko cesto naj
odraža občutek mestne ulice. Te fasade naj bodo izčiščene, z večjimi
steklenimi površinami, še posebej pa naj se poudari vhod v stavbo. |
Lega na
zemljišču: |
– Lega:
Ena ali več stavb se glede na prostorske potrebe dejavnosti locira na
površini za gradnjo stavb, pri čemer je treba zagotoviti zadostne
manipulativne in parkirne površine. Stavbe morajo biti umeščene tako, do
so zagotovljeni ustrezni odmiki, ki zagotavljajo požarno varnost,
ustrezne sanitarno-higienske pogoje (osončenje, prevetritev ipd.) ter
ustrezno površino za normalno vzdrževanje posamezne stavbe. |
– Dostopi
na parcelo: Objekti v območju gospodarske cone se v napajajo z osrednje
dostopne ceste, ki poteka po sredini območja v smeri sever–jug in se
priključuje na Gasilsko cesto. Dostopi se uredijo glede na končno
organizacijo stavbe na parceli ter njeno zasnovo. V primeru dveh ali več
stavb na parceli se dostop zagotovi znotraj gradbene parcele. |
– Kota
urejenega platoja se prilagodi koti Gasilske ceste in ne sme biti višja
od 330,50 m nmv. |
Zunanja
ureditev: |
– Parkirne
in manipulativne površine ter zelenice se uredijo odvisno od potreb
dejavnosti in razpoložljivega prostora na parceli. Število parkirnih
mest je za posamezne dejavnosti določeno v 20. členu odloka. |
– Del
nepozidanih površin znotraj gradbene parcele se, ob zagotovitvi zadostne
manipulacije in parkirišč, zazeleni (zatravi, zasadi z drevesi,
grmovnicami itn.) v kombinaciji s tlakovanimi površinami oziroma uredi
tako, da bo omogočeno kakovostno okolje z upoštevanjem širšega koncepta
krajinske ureditve območja. |
Dopustna
izraba prostora na gradbeni parceli: |
– FZ
(faktor zazidanosti): do 0,50, najmanj 0,20; |
– FI
(faktor izrabe):do 1,50. |
Ostalo: |
– Stavbe
morajo biti projektirane in izvedene v skladu s predpisi o zahtevah za
zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni
rabi ter večstanovanjskih stavb. |
– Pred
pričetkom gradnje je potrebno izdelati geološko geomehansko poročilo,
kjer bo opredeljen način temeljenja in končna kota pritličja. |
|
16. člen |
(pogoji za
gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) |
Za
določitev velikosti in zmogljivosti ter oblikovanja nezahtevnih in
enostavnih objektov na območju urejanja OPPN se uporabljajo določila
predpisov o vrstah objektov glede na zahtevnost in smiselno določila
veljavnega OPN o nezahtevnih in enostavnih objektih. |
|
17. člen |
(rušitve
objektov) |
Za gradnjo
protipoplavnih ukrepov se odstranijo pomožni objekti zgrajeni na
zemljiščih s parc. št.: 1897/3, 1898, 1902, 2135/33 vse k. o. Grosuplje
– naselje. |
|
18. člen |
(usmeritve
za ureditev zelenih površin) |
(1) Zelene
površine v območju urejanja sestavljajo obstoječe zelene površine ob
Grosupeljščici in območje razlivnih površin (UE1), ki se ohranjajo v
primarni rabi ter predvidene zelenice v sklopu posameznih gradbenih
parcel v UE2. |
(2) Obstoječa obrežna vegetacija se mora ohranjati v največji možni
meri; sečnja naj bo selektivna. Odstranjena zarast naj se nadomesti z
avtohtono drevesno in grmovno zarastjo. |
(3) Znotraj OPPN se ob Grosupeljščici in javnih površinah lahko predvidi
linijska zasaditev drevesne vegetacije kot dopolnitev ali nadaljevanje
obstoječe. Avtohtono drevesno vegetacijo se izbira v skladu z želenim
učinkom ter namenom zasaditve in pri tem upošteva vegetacijsko podobo v
okolici. |
(4) V
sklopu posamezne gradbene parcele v UE2 je potrebno zagotoviti 10 %
zelenic, kjer se uredijo zatravljene površine, cvetličnjaki in (ali)
zasaditev nizkega grmičevja. Na zelenicah je dovoljena poleg
hortikulturne ureditve ureditev pešpoti, dostopov na parcele, postavitev
informativnih in reklamnih tabel za lastne potrebe ter infrastrukturnih
objektov. Enakomerna zasaditev se predvidi tudi na območju vseh
parkirnih mest. |
|
VI.
ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
19. člen |
(pogoji za
izvedbo prometnega omrežja) |
(1) Območje
Grosupeljščice tangira obstoječo prometno infrastrukturo na katerih so
potrebne rušitve oziroma nadvišanja in zamenjave obstoječih (danes
poddimenzioniranih) premostitev (most, brv), in sicer: |
– obstoječi most se ohranja (P«a«); |
– obstoječi most se ohranja (P«b«); |
– obstoječa brv se odstrani in dvigne na ustrezno višino (P«c«); |
– obstoječi most se odstrani ali dvigne na ustrezno višino (P«d«); |
– obstoječi most se ohranja (P«e«); |
– predviden most (P«f«); |
– obstoječi most se odstrani, brv se dvigne na ustrezno višino (P«g«); |
– obstoječa brv (brv ljubezni) se ohrani (P«h«). |
(2) V UE1
se skladno z Idejnim projektom predvidi več nadvišanj obstoječih poti. V
območju 4 in 5 se na lokaciji med Hribarjevo cesto in ulico Ane Galetove
izvede rekonstrukcija lokalne ceste LC-111171. Jugovzhodno od ulice Ane
Galetove pa je predvidena novogradnja ceste ob desni strani
Grosupeljščice in navezava na krak krožnega križišča z državno cesto R3
647/1151 Grosuplje. Cesta je dvopasovna, širina posameznega prometnega
pasu znaša 3,00 m, robni pas znaša 0,25 m, bankina pa 1,00 m. Hodnik za
pešce je širine 1,50 m, od mostu P«g« do krožnega križišča pa so
površine za pešca urejene v sklopu površine za mešan promet pešcev in
kolesarjev v širini 2,75 m. Obstoječi most P«g« se poruši, na isti
lokaciji pa se zgradi nov most za pešce in kolesarje. Na krožno križišče
z Adamičevo cesto se načrtuje nov armiranobetonski most. Vozišče lokalne
ceste z nasipom predstavlja varovalni nasip v času poplav, zato je
niveleta vozišča dvignjena nad koto Q100+0,50 m. Na mestih, kjer
ustrezne višine ni možno zagotoviti, se vgradi vodovarstveni AB zid. Za
rekonstrukcijo in novogradnjo prometnic z obema mostovoma in sistemom
odvodnjavanja, je izdelan IDP-331110092, Elea iC, december 2014,
dopolnitev september 2015. Pri izvedbi navezave na krožno križišče bodo
upoštevane projektne rešitve po dokumentaciji, na katero bodo
pridobljeni pogoji in soglasje Direkcije RS za infrastrukturo, po
postopku kot ga predpisuje Pravilnik za izvedbo investicijskih
vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah
(Uradni list RS, št. 7/12). |
(3) Tehnični pogoji za gradnjo mostov na območju OPPN: |
– Investitor ne sme z nobenimi posegi posegati v vodotok, v kolikor bi
imeli le-ti za posledico zmanjševanje ali spreminjanje pretočnega
profila oziroma zmanjševanje pretočne prevodnosti. |
– Za
prevodnost mostnih konstrukcij je potrebno priložiti hidravlično
hidrološko študijo, iz katere bo razvidna dejanska prevodnost svetle
odprtine mostne konstrukcije in ki mora prevajati 100 letne vode z
varnostno višino. |
– Širina
pretočnega profila se v območju mostu ne sme bistveno spreminjati glede
na širino struge gor in dol vodno. Prav tako se mora niveleta struge v
območju mostu smiselno priključiti na niveleto struge gor in dol vodno
od mostne konstrukcije. |
– Temeljenje mostu mora biti takšno, da bo objekt varen v vseh
hidroloških pogojih. |
– Zavarovanje oziroma stabilizacija dna struge v območju mostu mora
zagotavljati stabilnost struge. Niveleta struge mora biti zaključena z
dol in gor vodnim pragom. |
– Projekt
mora vsebovati tudi: natančen prikaz premostitvene konstrukcije glede na
strugo vodotoka (prikaz v situaciji, ki mora biti odraz dejanskega
stanja v naravi oziroma predvidenega – projektiranega stanja na odseku
vodotoka, ki se ureja). |
(4) V UE2
se območje gospodarske cone Rožna dolina priključuje na Gasilsko cesto
(LC – lokalno cesto), ki poteka čez potok in se priključuje na Adamičevo
ulico. Osrednja dostopna cesta, ki poteka vzdolž območja, omogoča
napajanje parcel vzdolž cone z obeh strani. |
(5) Površine
za potrebe parkiranja v UE2 so opredeljene na gradbenih parcelah
posameznih objektov glede na razpoložljiv prostor. Investitorji so
dolžni zagotoviti zadostno število parkirnih mest za svoje dejavnosti v
okviru svoje gradbene parcele tako za stranke kot za zaposlene skladno z
veljavnim planskim aktom občine. V primeru, da le-te ne zadoščajo
potrebam konkretne dejavnosti, jih je potrebno zagotoviti na v okviru
načrtovanega objekta ali/in jih zagotoviti v neposredni bližini (manj
kot 200 m) od nameravane gradnje. Zagotovljena morajo biti tudi mesta za
invalide in za parkiranje koles. |
(6) Kot
požarne poti se v UE2 opredelijo vse notranje ceste, ki so za ta namen
označene v grafičnem delu (list 8: Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo
ter varstvo okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom). |
(7) Peš
pot, ki je mestoma hkrati tudi kolesarska steza, je po večjem delu
speljana ob Grosupeljščici. Nanjo se lahko navežemo kjerkoli in omogoča
kontinuirano prehodnost OPPN pri čemer povezuje različna programska
območja ob Grosupeljščici, kot so brv ljubezni, tržnica, okljuk
Grosupeljščice itn. Sprehajalno pot ob Grosupeljščici je potrebno na
določenih mestih na novo vzpostaviti ter jo po celotni potezi urediti s
poenoteno urbano opremo in označbo poti. |
|
20. člen |
(splošni
pogoji za komunalno in energetsko urejanje in priključevanje) |
(1) Vzdolž
območja urejanja poteka obstoječa infrastruktura, ki jo je v času
izvedbe protipoplavnih ukrepov potrebno ustrezno ščititi oziroma
prestaviti. Vse zaščite in prestavitve morajo biti v nadaljnjih fazah
projektno obdelane in izvedene v skladu s pogoji pristojnih služb. |
(2) Pred
pričetkom posega v prostor je potrebno pristojnemu upravljavcu naročiti
morebitno zakoličbo, umike in ustrezno mehansko zaščito infrastrukturnih
vodov in naprav, kjer je to potrebno skladno s tehničnimi normativi in
standardi pod pogoji upravljavca. |
(3) Objekti na območju gospodarske cone v UE2 se priključijo na
komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje, priključitev se izvede
skladno s pogoji upravljavcev komunalnih in energetskih vodov in naprav.
Gradnja vodov in naprav komunalne in energetske infrastrukture mora
potekati usklajeno z gradnjo stavb znotraj posamezne ureditvene enote in
lahko poteka tudi sočasno. Objekti na območju gospodarske cone se
priključijo na komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje,
priključitev se izvede skladno s pogoji upravljavcev komunalnih in
energetskih vodov in naprav. Gradnja vodov in naprav komunalne in
energetske infrastrukture mora potekati usklajeno z gradnjo stavb
znotraj posamezne ureditvene enote in lahko poteka tudi sočasno. |
|
21. člen |
(vodovod) |
(1) Območje
OPPN v UE2 se bo oskrbovalo s pitno vodo preko javnega vodovodnega
sistema Grosuplje. V koridorju osrednje napajalne ceste se predvidi
glavno napajalno vodovodno infrastrukturo. Kot sekundarne vode se
obravnavajo cevovodi, ki potekajo v manipulativnih površinah posameznih
gradbenih parcel. Hidrantno omrežje je predvideno na dostopnih mestih,
in sicer pokrivajo največ 80 m oddaljenosti. |
(2) Pri
projektiranju in izvedbi vodovoda je potrebno upoštevati določila o
odmikanju in križanju z drugo infrastrukturo ter vse potrebne predpise o
tehnični izvedbi in uporabo objektov in naprav javnih in zasebnih
vodovodov. |
|
22. člen |
(kanalizacija) |
(1) V
Grosupljem je v večini zgrajen mešan kanalizacijski sistem, zato v času
intenzivnejših padavin Grosupeljščica predstavlja odvodnik prelivnih
odpadnih in predvsem padavinskih vod. Izbere naj se take rešitve
pretočnosti Grosupeljščice, ki ne bodo predvidevale dviga kritičnih
nivojev (širitev struge, dodatne možne poglobitve itn.). Pri načrtovanju
protipoplavne ureditve Grosupeljščice je potrebno upoštevati obstoječe
kanalizacijske jaške ter jih višinsko prilagoditi novim ureditvam. Na
obstoječe iztoke je potrebno montirati ventile, ki bodo onemogočali
dotok voda Grosupeljščice po meteorni kanalizaciji. |
(2) Odvodnja zalednih voda je načrtovana z odvodom do retenzij in
težnostno pod nasipom v Grosupeljščico oziroma s prečrpavanjem v času
visokih voda. Zajem zalednih površinskih meteornih vod vzdolž
rekonstrukcije dela Ceste ob Grosupeljščici in ob novi Kettejevi cesti
pa je predviden z odprtim meteornim kanalom z izpustom v Grosupeljščico.
V primeru visokih voda je predvideno prečrpavanje iz kanala v
Grosupeljščico. Za odtok proste vode se izvedejo ukrepi ob Gasilski
cesti z izpustom v odprt jarek med Gasilskim centrom in bodočim
proizvodnim objektom v GC Rožna dolina. Poleg tega se sanira tudi
obstoječa mešana kanalizacija s povečanjem njene prepustnosti in
ločitvijo sistema. Dodatni ukrepi se predvidijo tudi s povečanjem
prepustov pred novim mostom na Gasilski cesti. |
(3) V UE2
se kanalizaciji izvede v ločenem sistemu. |
(4) Odvodnjavanje komunalnih odpadnih vod je predvideno s priključitvijo
na centralno čistilno napravo. |
(5) V UE2
se odvodnjavanje zalednih meteornih vod iz zadrževalnega bazena, ki se
predvidi na jugovzhodnem delu cone, izvedejo preko protipovratnih
zaklopk na Radensko polje. Meteorne vode iz streh in tlakovanih, a
nepovoznih površin, se odvedejo direktno, le preko peskolovov, medtem pa
je potrebno cestne, parkirne in druge vozne površine odvesti v odvodnik
preko lovilca olj. |
(6) Pri
projektiranju in izvedbi kanalizacije je potrebno upoštevati
horizontalne in vertikalne odmike skladno z določili tehničnega
pravilnika o objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih in
padavinskih voda na območju Občine Grosuplje. |
|
23. člen |
(električno omrežje) |
(1) V
območju OPPN poteka vzdolž brežine Grosupeljščice SN zemeljski vod, ki
pomeni del izvoda KB 20 kV Mizarstvo. SN vod prečka Grosupeljščico na
mestu prehoda Gasilske ceste in na mestu vključitve izvoda v TP 20/0,4
kV Grosuplje bencinska črpalka. Znotraj območja urejanja poteka tudi
številni NN izvodi namenjeni napajanju okoliških objektov. |
(2) V
območju 4 in 5, na lokaciji predvidene rekonstruirane ceste, potekajo
elektroenergetski vodi v obstoječi kabelski kanalizaciji, za katere je,
med potekom gradnje ceste, potrebno zagotoviti ustrezno zaščito oziroma
jih po potrebi prestaviti. Morebitne prestavitve, križanja in
približevanja z elektroenergetskimi objekti morajo biti izvedena v
skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi. Pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje na projektne
rešitve. |
(3) Za
oskrbo objektov z električno energijo v UE2 se predvidi nova
transformatorska postaja TP 20/0,4 kV prehodne izvedbe s pripadajočim
nizkonapetostnim omrežjem do posameznega odjemnega mesta. Predvidena TP
mora po konstrukcijski zasnovi in energetski velikosti ustrezati
potrebam območja tako, da se predvidi tip postaje, ki omogoča vgradnjo
dveh transformacijskih enot v isto TP. TP se umesti v središču obtežbe
na lastni gradbeni parceli in se gradi v montažni izvedbi kot samostojen
objekt. |
(4) Vključitev omenjenih TP 20/0,4 kV v distribucijsko omrežje se
zagotovi z vzankanjem v srednjenapetostni 20 kV zemeljski izvod KB 20 kV
Mizarstvo, ki poteka po severnem robu OPPN. Zaradi visoke obremenjenosti
transformacije RTP 110/20 kV Grosuplje bo potrebno na območju
gospodarske cone Rožna dolina vse do izgradnje RTP 110/20 kV Ivančna
Gorica, pred priklopom odjema v distribucijsko omrežje posebej preučiti
možnost zagotovitve celotne predvidene moči v višini 1,6 MW. |
(5) NN
izvodi do novih odjemnih mest morajo biti izvedeni z zemeljskimi kabli
tipiziranih prerezov po predhodno izdelani projektni dokumentaciji. Vsi
predvideni zemeljski vodi, ki bodo potekali pod povoznimi površinami
oziroma bodo križali komunalne vode, se uvlečejo v njim namenjeno
kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij. |
(6) Na
območju urejanja se izvede klasična javna in cestna razsvetljava.
Medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m. Višina
kandelabrov in tipi svetilk naj bodo skladni z namembnostjo površin, pri
čemer mora biti izgled svetilk usklajen z obstoječo razsvetljavo v
prostoru. Kable naj se vodi ob nizkonapetostnem razvodu in v kabelski
kanalizaciji. Razsvetljava mora biti izvedena s svetilkami, ki ne
povzročajo t. i. svetlobnega onesnaževanja, in sicer v skladu s predpisi
o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Pri ureditvi
cestne razsvetljave in osvetlitve križišč je potrebno upoštevati
Priporočila SDR-Cestna razsvetljava PR 5/2 – 2000 (Slovensko društvo za
razsvetljavo, Maribor 2000). |
(7) Kot
zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo je ničenje.
Poleg ničenja se ozemljitev izvede tudi s pocinkanim valjancem FeZN. |
|
24. člen |
(telekomunikacijsko omrežje in sistem zvez) |
Za
napajanje objektov v UE2 se predvidijo telekomunikacijski razvodi v
kabelski kanalizaciji. Osnovni medij prenosa so optična vlakna, kar je
potrebno upoštevati pri nadaljnjem projektiranju. Priključni vodi in
odjemna mesta se morajo temu primerno izvesti. |
|
25. člen |
(ogrevanje) |
Ogrevanje
stavb v UE2 je predvideno preko vročevodnega omrežja in skupinske
kotlovnice ob upoštevanju Lokalnega energetskega koncepta Občine
Grosuplje. |
|
26. člen |
(odpadki) |
(1) Na
območju OPPN v UE2 se uvede individualen odvoz ločenih komunalnih
odpadkov iz prevzemnih mest v tipiziranih zabojnikih, lociranih ob
dovoznih poteh, na predvidenih gradbenih parcelah. |
(2) Nevarni odpadki in industrijski odpadki niso predmet odvoza
izvajalca javne gospodarske službe za ravnanje s komunalnimi odpadki. V
primeru, da se bo izvajala proizvodna dejavnost z industrijskimi
odpadki, ki sodijo na centralno deponijo, je ob sklenjenem dogovoru z
JKP Grosuplje d.o.o. možna postavitev zabojnikov za odvoz omenjenih
industrijskih odpadkov. |
(3) V času
izvajanja gradbenih del mora investitor z gradbenimi odpadki ravnati in
jih sanirati na način skladno s predpisi o ravnanju z odpadki, ki
nastanejo pri gradbenih delih ter predpisi o obremenjevanju tal z
vnašanjem odpadkov. |
(4) Vsi
posegi se morajo izvajati tako, da bo preprečeno onesnaževanje vodotokov
s strupenimi snovmi, ki se uporabljajo v gradbeništvu. Na vodna in
priobalna zemljišča se ne odlaga odpadkov, gradbenega materiala ipd.
Začasne deponije morajo biti urejene na način, da je preprečeno
onesnaževanje voda. |
|
VII.
REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
27. člen |
(kulturna
dediščina) |
Obravnavano območje ne posega na območje registriranih enot kulturne
dediščine, vendar je skladno s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine potrebno omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala
zemeljska dela in opravljanje strokovnega konservatorskega arheološkega
nadzora nad posegi. Lastnik zemljišč/investitor mora najmanj 10 dni pred
začetkom zemeljskih del z nameravanimi posegi pisno seznaniti Zavod za
varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območno enoto Ljubljana. |
|
VIII.
REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE
NARAVE |
|
28. člen |
(varovanje
pred prekomernim hrupom) |
(1) Glede
na mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju spada območje OPPN v različne
stopnje varstva pred hrupom skladno z določili o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju, in sicer: |
– območje
ureditev ob Grosupeljščici: III. stopnja varstva pred hrupom; |
– območje
razlivnih površin: IV. stopnja varstva pred hrupom (kmetijska, gozdna
zemljišča); |
– območje
namenjeno za poslovne, proizvodne in skladiščne dejavnosti: IV. stopnja
varstva pred hrupom (gospodarske cone, objekti v kmetijski proizvodnji). |
V primeru
prekoračitve mejnih vrednosti hrupa v okolju po izvedbi načrtovanih
ureditev in gradenj je umestitev novih hrupnejših dejavnosti dopustna
le, če je moč izvesti smiselne protihrupne ukrepe oziroma zaščito na
objektih oziroma zmanjšati vpliv hrupa na dovoljeno raven. |
(2) Za
načrtovane objekte in zunanje površine v območju OPPN je potrebno
upoštevati obremenitve s hrupom na predmetnem območju ter načrtovati
ustrezno zvočno zaščito stavb skladno z določili predpisa o zvočni
zaščiti stavb. |
(3) V
primeru prekoračene obremenitve okolja zaradi povečanega hrupa z nove
ceste (povečana frekventnost prometa) jugovzhodno od ulice Ane Galetove,
je treba opraviti ustrezne meritve in na podlagi le-teh izvesti smiselne
protihrupne ukrepe, ki bodo zagotovili znižanje hrupa na z veljavno
zakonodajo predpisano raven. |
|
29. člen |
(varovanje
pred onesnaženjem zraka) |
(1) Predvidena obremenitev zraka zaradi izvedbe načrtovanih ureditev in
izgradnje nestanovanjskih objektov na jugozahodnem delu območja ne bo
presegala dovoljenih koncentracij v skladu z določili o mejnih,
opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku. |
(2) Pri
ogrevanju stavb znotraj gospodarske cone je treba upoštevati določila
predpisov o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav.
Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, da imajo dobro
vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino. |
(3) Vsi
izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z
ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami. |
|
30. člen |
(varovanje
pred onesnaženjem voda) |
(1) Vsi
objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo,
vključno z morebitno ograjo morajo biti, skladno določili zakonodaje o
vodah, odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba
brežine potoka Grosupeljščica, najmanj 5 m. |
(2) Območje gospodarske cone je delno poplavno ogroženo, zato so na teh
območjih prepovedane vse dejavnosti in posegi v prostor, ki imajo lahko
ob poplavah škodljiv vpliv na vode, priobalna zemljišča ali povečujejo
poplavno ogroženost. |
(3) Kanalizacijsko omrežje znotraj v UE2 se predvidi v ločenem sistemu.
Odvodnjavanje komunalnih odpadnih vod je predvideno s priključitvijo na
centralno čistilno napravo, zaledne padavinske vode pa se iz
zadrževalnega bazena izvedejo preko protipovratnih zaklopk na Radensko
polje. Padavinske vode iz obravnavanega območja (iz strehe, parkirišča,
ceste itn.) ne smejo pritekati na cesto ali na njej zastajati, za kar
mora biti urejeno ustrezno odvodnjavanje, in sicer če ne obstaja možnost
priključitve na javno kanalizacijo, jih je potrebno prioritetno
ponikati, pri tem pa morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva
povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, je treba
padavinske vode speljati v bližnji potok. Onesnažene padavinske vode se
lahko odvaja le preko lovilcev olj in maščob. |
(4) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih
odpadnih voda mora biti usklajena z določili predpisov, ki urejajo
izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Projektna rešitev
odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti
skladna z določili predpisa o emisiji snovi pri odvajanju padavinske
vode z javnih cest in določili predpisa o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo na način, da bo v
čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih
površin, pri čemer se predvidi zadrževanje padavinskih voda pred iztokom
v površinske odvodnike ali padavinsko kanalizacijo (zatravitev, travne
plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ipd.). |
(5) V času
gradnje mora investitor zagotoviti vse varnostne ukrepe in tako
organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje
nevarnih tekočin ali prost pretok) v zemljo. |
|
31. člen |
(varovanje
pred elektromagnetnim sevanjem) |
Za
zagotavljanje povečanih potreb po električni energiji je predvidena
postavitev novih transformatorskih postaj na območju GC Rožna dolina
(severozahodni del OPPN), ki predstavljajo nizkofrekvenčni vir sevanja.
Za postavitev in obratovanje le-teh se morajo upoštevati določila
predpisa o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju
ter določila predpisa o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za
vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje. |
|
32. člen |
(osončenje
fasad in odprtih površin) |
Pri
umestitvi stavb znotraj gradbene parcele je treba upoštevati medsebojne
odmike, ki bodo zagotovili ustrezen kot osončenja fasad in odprtih
površin preko celega leta. Lega stavb oziroma organizacija notranjih
prostorov mora biti predvidena tako, da se v največji možni meri
zagotovi dobro osončenost oziroma naravno osvetlitev pisarniških
prostorov. |
|
33. člen |
(varovanje
krajinskih značilnosti) |
(1) Z
ureditvami Grosupeljščice se načrtujejo protipoplavni ukrepi ter
arhitekturne, krajinske in ekološke ureditve vode in obvodnega prostora.
Gre za kompromis med varstvenim in oblikovalskim pristopom na način, da
se predvideni hidrotehnični posegi, kolikor je to mogoče, prilagodijo
krajinskemu jeziku (ureditev brežin, poenotenost vodnih objektov
(mostovi, brvi, zidov ipd.), vzpostavitev sprehajalne poti ter urbane
opreme ob poti, povečanje kakovosti vode s samočistilnimi procesi itn.). |
(2) Osnovno
izhodišče krajinske zasnove območja je, da pot ob Grosupeljščici ostaja
sprehajališče, da se ohranjajo in izkoriščajo naravne kvalitete prostora
kot zeleni predahi med grajeno strukturo. Protipoplavni ukrepi se
izvajajo na način, da se v čim večji možni meri ohranja obstoječa zarast
na vseh brežinah, ki niso prizadete zaradi novih ureditev. |
(3) Pri
zasaditvi kompleksa GC Rožna dolina, predvsem njenega severnega roba, je
potrebno upoštevati krajinske značilnosti odrtega prostora. Zelene
površine se zasadi z avtohtono vegetacijo. Višinske razlike se morajo
prednostno reševati z izvedbo zazelenjenih brežin. |
|
34. člen |
(varovanje
plodne zemlje in tal) |
(1) Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi (goriva,
olja, kemikalije, barve, laki, topila itn.) se mora izvajati v pokritih
prostorih, urejeni pa morajo biti tako, da se ob morebitnem razlitju
snovi celotna vsebina prestreže in zadrži. |
(2) Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine in
zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Vse izkopane plasti tal je
potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju
gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, višine do
2 m ter nato uporabi pri končni ureditvi območja. |
(3) Potrebno je upoštevati predpise o varstvu tal. |
|
35. člen |
(usmeritve
Zavoda za ribištvo) |
(1) Grosupeljščica
sodi v Grosupeljski ribiški okoliš in ima v delu OPPN status ribolovnega
revirja. Po podatkih Ribiškega katastra poseljuje sedem vrst rib. |
(2) Izvedba protipoplavnih ureditev Grosupeljščice naj, kolikor to
dopuščajo tehnične in ekonomske zahteve, v čim večji možni meri
zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, tako da se struge
obrežja in dna vodotokov ohranja v čim bolj naravnem stanju, da se
ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost
vodotokov, da se objekti gradijo na način, ki ribam omogoča prehod ter
se ohranja naravna osenčenost oziroma osončenost struge in brežin. Dela
naj bodo načrtovana in izvedena tako, da se ohranja povezanost oziroma
celovitost vodnega prostora. |
(3) Pri
gradbenih delih naj se ne posega oziroma vznemirja ribe na drstiščih v
času drstenja. |
|
IX.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
36. člen |
(varovanje
pred naravnimi omejitvami) |
(1) Območje
urejanja leži izven območja erozivnosti ali plazovitosti terena, zato
dodatni ukrepi za zagotovitev potrebnega varstva s tega področja pri
gradnji stavb in ostalih ureditev niso potrebni. |
(2) Območje urejanja se nahaja znotraj poplavnega območja. Večji del,
predvsem južni del (prazne travniške površine) se nahaja znotraj razreda
srednje nevarnosti (Ps) in majhne nevarnosti (Pm), manjši del pa posega
na območje razreda preostale nevarnosti (Pp). |
(3) Posegi
znotraj OPPN so dopustni le skladno s predpisi s področja zaščite pred
poplavami in z njimi povezane erozije voda. V skladu z zakonodajo o
vodah so na poplavnih območjih prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi
v prostor, ki imajo lahko ob poplavah škodljiv vpliv na vode, vodna in
priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen
posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Posegi
so dovoljeni s soglasjem organa, pristojnega za upravljanje z vodami. |
(4) Za
zagotovitev varstva s področja zaščite pred poplavami pri obstoječi
pozidavi, gradnji stavb in ostalih ureditev, je potrebno izvesti
protipoplavne ukrepe skladno s 14. členom in ostalimi določili tega
odloka. |
(5) Zacevitev
ali prekrivanje vodotokov je strogo prepovedano, razen na krajših
razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma preko vodotoka, v primeru, da gre
za objekt prometne infrastrukture (mostovi, prepusti na javnih cestah
oziroma poteh). |
(6) Gradnja obrežnega zavarovanja je dopustna le v primeru, da gre za
preprečitev škodljivega delovanja voda, in sicer kot utrditev obstoječe
brežine. |
(7) Izvedeni ukrepi morajo zagotoviti, da vpliv načrtovanega posega v
prostor ni bistven. V kolikor so na območju urejanja že prisotni
elementi poplavne ogroženosti, se z načrtovanjem nove rabe ne sme
povečati stopnja ogroženosti na območju ali izven njega. Zato je treba
skupaj z načrtovanjem novih objektov, posegov, v primeru faznosti del,
načrtovati celovite ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo
izvedbo pa končati pred začetkom gradnje novih objektov. |
|
37. člen |
(protipoplavni ukrepi) |
(1) Območje urejanja se nahaja znotraj poplavnega območja. |
(2) Za
zagotovitev varstva s področja zaščite pred poplavami pri gradnji stavb
in ostalih ureditev so potrebni sledeči protipoplavni ukrepi, določeni v
13. členu odloka. V 5 metrski varovalni pas vodotoka se ne sme posegati,
razen s protipoplavnimi ukrepi. |
|
38. člen |
(zaklanjanje) |
Glede na
določila predpisa o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, zaklonilnikov ali
drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji, le-teh
ni potrebno predvideti. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve
plošče. |
|
39. člen |
(varstvo
pred požarom) |
(1) Požarno varstvo vseh objektov in ureditev na območju urejanja mora
biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarstvenimi predpisi.
Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi (živali) in
premoženja (če niso podani s posebnim predpisom, se do izdaje
slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice
primerljive tuje države). Notranji prometni sistem cest omogoča dostop
do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za
intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce v skladu z določbami
Odloka o uporabi slovenskega nacionalnega standarda SIST DIN 14090
(Uradni list RS, št. 117/03). Na območju urejanja je obstoječe hidrantno
omrežje, ki zagotavlja zadostne količine požarne vode po določilih
predpisa o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.
Razmik med samostoječimi objekti mora biti najmanj 8 m, da se ne omogoča
prenos požara z objekta na objekt (če odmiki niso določeni s posebnim
predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni odmiki
med stavbami). |
(2) Za
zagotovitev ustrezne požarne varnosti na območju OPPN se morajo
upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo
nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških
postopkov z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi
območji. |
(3) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti.
Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o
zasnovi in študiji požarne varnosti. |
|
40. člen |
(potresna
varnost) |
(1) Predvidene stavbe in ureditve morajo biti projektirane za projektni
pospešek tal, ki znaša 0,200 g. V skladu z določili predpisa o mehanski
odpornosti in stabilnosti objektov morajo biti le-ti projektirani,
grajeni in vzdrževani tako, da vplivi, ki jim bodo verjetno
izpostavljeni med gradnjo in uporabo, ne bodo povzročili: |
– porušitve celotnega ali dela gradbenega objekta; |
– deformacij, večjih od dopustnih ravni; |
– škode na
drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi in vgrajeni opremi zaradi
večjih deformacij nosilne konstrukcije ali |
– škode,
nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede
na osnovni vzrok. |
(2) Intervencijske in evakuacijske poti so zagotovljene po obstoječih
prometnicah, parkiriščih in pešpoteh. Tako bodo zagotovljeni pogoji za
varen umik ljudi, živali ali premoženja. |
|
X. NAČRT
PARCELACIJE |
|
41. člen |
(podatki
za parcelacijo) |
(1) V UE1
se ohranja obstoječe parcelno stanje oziroma se novo parcelno stanje
izvede skladno z izvedenimi ukrepi na način, da bo omogočena nemotena
uporaba in vzdrževanje objektov. |
(2) V UE2
so gradbene parcele določene tako, da omogočajo gradnjo ter nemoteno
uporabo in vzdrževanje objektov ter zagotavljanje požarne varnosti,
vključno z manipulativnimi površinami, parkiriščem, zelenicami ter
dostopom z javne oziroma interne ceste. |
(3) Velikosti gradbenih parcel v UE2 so določene v grafičnem delu, list
10.1.1 Načrt parcelacije – Izsek območja GC Rožna dolina. Mejne točke
parcel so opredeljene po Gauss-Krugerjevem koordinatnem sistemu in so
razvidne iz istega načrta. |
(4) Za
potrebe razlastitve in omejitve lastninske pravice v javno korist so v
območjih javnih površin, dopustne delitve in drugi geodetski postopki
vseh zemljiških parcel, ki so potrebne za izvedbo protipoplavnih
ureditev, gradnjo javnih cest in druge infrastrukture, namenjenih
izvajanju gospodarskih javnih služb. |
|
XI.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
42. člen |
(faznost) |
(1) Faznost je možna in dovoljena pod pogojem, da parcialne rešitve ne
poslabšujejo pretočnosti Grosupeljščice in ne protipoplavnih razmer
kjerkoli vzdolž OPPN kot tudi ne izven njega, pri čemer pa mora biti
izvedba ukrepov sočasna tako na levem kot na desnem bregu. Prioritetni
so ukrepi južno od Adamičeve ceste, po izvedbi le-teh pa še ukrepi
severnega dela. |
(2) Skupaj
z načrtovanjem novih objektov, posegov, v primeru faznosti del, je
potrebno načrtovati celovite ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti,
njihovo izvedbo pa končati pred začetkom gradnje novih objektov. |
(3) V
kolikor se ne bodo izvajali vsi protipoplavni ukrepi sočasno, je ob
izvedbi posameznega protipoplavne ureditve potrebno preveriti posledice
na ostalem območju OPPN v kateremkoli območju (1–5), kot tudi posledice
na celotnem vplivnem območju gorvodno in dolvodno. To pomeni, da če je
predvidena izvedba ukrepa v kateremkoli območju (1–5), je pred izvedbo
le-tega potrebna ponovna izdelava hidrološko hidravličnega izračuna, v
katerem je potrebno prikazati vpliv eventualne fazne izvedbe. |
|
XII.
VELIKOST DOPUSTNH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH
REŠITEV TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN |
|
43. člen |
(velikost
dopustnih odstopanj) |
(1) Pri
izvedbi protipoplavnih ukrepov so dovoljena odstopanja, če se pojavijo
utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč oziroma ustreznejše
tehnološke ali bolj ekonomične rešitve, če te rešitve ne poslabšajo
obstoječega oziroma predvidenega stanja. Če so spremembe tako velike, da
niso v skladu z idejnim projektom, je le-tega potrebno ponovno
preveriti. |
(2) Retenzijske površine se izvedejo na za to označenih območjih,
skladno z rešitvami Idejnega projekta pa jih je možno izvajati kjerkoli
v OPPN. |
(3) Dovoljeno je odstopanje od trase pešpoti. |
(4) V UE2
so podane maksimalne višine stavb, vendar so dovoljeni tudi nižji
gabariti. Zaradi tehnoloških zahtev posamezne dejavnosti so za manjše
dele stavb oziroma samostojne tehnološke objekte (dimnik, stolp, dvigalo
ipd.) dopustne tudi višje višine. |
(5) Gradbene parcele v UE2 je možno združevati in deliti oziroma jih
oblikovati na novo pod pogojem, da je omogočen dostop s prometnih
površin, pri čemer pa je v fazi projektiranja potrebno zagotoviti
velikost parcele, ki bo omogočila gradnjo stavb in pripadajočih ureditev
za nemoteno funkcioniranje programa, rabo in vzdrževanje objektov. Z
združevanjem gradbenih parcel se lahko združuje tudi površina za gradnjo
stavb in dostopi (uvozi), pri delitvi pa se površina za gradnjo stavb
opredeli z odmiki od parcelnih mej, ki so določeni v 16. členu odloka. |
(6) V
primeru, da se znotraj gradbene parcele v UE2 ustvari zasnova z več
objekti, je potrebno znotraj gradbene parcele zagotoviti dostopno cesto
ter med stavbami upoštevati ustrezne odmike. |
(7) FZ
(faktor zazidanosti) je lahko tudi večji, in sicer do vključno 0,60, pri
čemer se mora v sklopu gradbene parcele zagotavljati zadostne
manipulativne in zelene površine ter površine za normalno obratovanje in
vzdrževanje stavbe. |
(8) Zaradi
lastništva je možno tudi drugačna organiziranost dostopa na gradbeno
parcelo, ki pa ne sme poslabšati končne organizacije kompleksa. |
(9) V obeh
ureditvenih enotah je dovoljeno odstopanje od kot določenih po tem OPPN,
vendar ob upoštevanju obvezne minimalne kote skladno z Idejnim projektom
(Ureditev Grosupeljščice v območju OPPN Grosupeljščica 1, št. načrta
05.1-S/16, IDP, junij 2016). Novim kotam se prilagodijo vse ostale
tangirane kote oziroma ureditve. |
(10) Pri
gradnji ali prenovi prometnih ureditev, komunalne in energetske
infrastrukture, sistemu zvez so dovoljena odstopanja od predvidenih tras
in lokacij infrastrukturnih objektov ter naprav, če se pojavijo
utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč oziroma ustreznejše
tehnološke ali bolj ekonomične rešitve, če te rešitve ne poslabšajo
obstoječega oziroma predvidenega stanja. Če so spremembe pri urejanju
komunalne infrastrukture tako velike, da niso v skladu s smernicami in
pogoji, podanimi s strani nosilcev urejanja prostora v postopku
sprejemanja tega OPPN, je potrebno v fazi izdelave projektne
dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne
pogoje in soglasja pristojnih upravljavcev. |
|
44. člen |
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
Obveznosti
investitorjev in izvajalcev pri prostorskih ureditvah so tudi: |
– Pred
pričetkom zemeljskih del je potrebno pravočasno obvestiti upravljavce
energetskih, telekomunikacijskih, komunalnih naprav in cest zaradi
uskladitve posegov oziroma zakoličbe in ustrezne zaščite tangiranih
podzemnih vodov ter nadzora nad izvajanjem del. |
– Pri
gradnji infrastrukturnih omrežij in gradnji objektov je potrebno
izpolnjevati zahteve v skladu s tehničnimi predpisi oziroma z navodili
upravljavca glede varnostnih (vertikalnih in horizontalnih) odmikov in
križanj, neposredne spremembe nivelete cestišča in globine
infrastrukturnih vodov. |
– Stroške
ogleda, izdelava projektne zaščite in prestavitve TK omrežja, zakoličbe,
zaščite in prestavitve TK omrežja ter nadzora krije investitor gradnje
na določenem območju. |
– Objekti
se priključujejo na infrastrukturno omrežje pod pogoji upravljavca. |
– Zagotovljeni morajo biti vsi potrebni varnostni ukrepi in gradbišče
organizirano tako, da bo preprečeno onesnaženje okolja. |
– Omogočiti je potrebno dovoze in dostope do vseh zemljišč v času
gradnje in po njej. |
– Vse
izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo
sestavo. |
– Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma
posamezne lokacije. |
– Izgradnja in financiranje javne infrastrukture bo potekala v dogovoru
med investitorji, upravljavci energetskih, komunalnih naprav in cest ter
Občine Grosuplje, za kar se sklene pogodba o opremljanju na osnovi 78.
člena ZPNačrt-a, v kateri se podrobneje definirajo obveznosti posameznih
pogodbenih strank. |
– Varstvo
pred škodljivimi delovanjem, ki presega obseg varstva, ki ga
zagotavljata država, zagotavlja lokalna skupnost sama ali skupaj z
drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami, ob soglasju ministrstva. |
|
45. člen |
(pogoji in
zahteve za gradnjo v varovalnem pasu železnice) |
(1) Območje OPPN se nahaja v 100 metrskem varovalnem pasu železniške
proge št. 80, d.m. Metlika–Novo mesto–Ljubljana, od km 130+500 do km
131+250. |
(2) Površine za gradnjo stavb v gospodarski coni Rožna dolina so
načrtovane tako, da bodo predvideni objekti in naprave, visoki od 3–15
m, odmaknjeni minimalno 12 m od osi skrajnega tira. V primeru, da se
predvidi nova javna ali nekategorizirana cesta v bližini tira, se med
njima zagotovi odmik, najmanj 8 m (merjeno od osi skrajnega tira)
oziroma tak, da je možno postaviti vse naprave, potrebne za opravljanje
železniškega prometa na progi in cestnega prometa na cesti. |
(3) Pri
nadaljnjem projektiranju se mora upoštevati Zakon o varnosti v
železniškem prometu (ZVZeIP-UPB3, Uradni list RS, št. 56/13), Pravilnik
o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev
drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in varovalnem
pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87 in 25/88) ter
Pravilnik o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge (Uradni list
RS, št. 85/08). |
(4) Za
izdajo soglasja h gradnji je potrebno izdelati PGD, PZI dokumentacijo,
ki mora upoštevati zgoraj navedene pogoje, ter jo predložiti v pregled
in soglasje nosilcu urejanja prostora za področje železniškega prometa. |
|
XIII.
KONČNE DOLOČBE |
|
46. člen |
(1) Po
prenehanju veljavnosti tega OPPN, ko so vsi predvideni objekti zgrajeni
in v uporabi ter izvedene vse ostale ureditve, se območje ureja s
prostorsko izvedbenimi pogoji Občinskega prostorskega načrta Občine
Grosuplje. |
(2) Z
dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Program priprave za
Občinski lokacijski načrt Rožna dolina II, Uradni list RS, št. 76/05. |
|
47. člen |
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega OPPN opravljajo pristojne
inšpekcijske službe. |
|
48. člen |
Občinski
podrobni prostorski načrt Grosupeljščica 1 se v analogni in digitalni
obliki hrani na sedežu Občine Grosuplje ter na sedežu Upravne enote
Grosuplje. |
|
49. člen |
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
3505-0011/2013 |
Grosuplje, dne 26. oktobra 2016 |
|
Župan |
Občine Grosuplje |
dr. Peter Verlič l.r. |
|