New Page 1

Na podlagi določil 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO; v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt) in na podlagi 30. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 67/2009, 87/2012) je župan Občine Bled sprejel

 

SKLEP

O ZAČETKU PRIPRAVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA KAMP V VELIKI ZAKI

 

1. člen

S tem sklepom se začne postopek priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje enote urejanja prostora (EUP) BJ - 9 (Kamp v Veliki Zaki), v nadaljevanju OPPN.

 

2. člen

(ocena stanja in razlogi za pripravo prostorskega akta)

Kamp Zaka predstavlja edini kamp v Občini Bled. Z umeščenostjo v globel med okoliške osamelce Stan, Ojstrica in Velika Osojnica predstavlja pravzaprav naravni podaljšek zaliva Velika Zaka. Njegova umeščenost v prostor nudi široke možnosti tako v fizičnem kot programskem smislu.  Obstoječe površine kampa poleg površin za kampiste vključujejo območje vstopnega dela kampa (gostinsko trgovski objekt, objekt recepcije, več sanitarnih objektov in večjo rekreacijsko površino s športnimi igrišči in napravami).

Območje vstopnega dela kampa predstavlja obenem vstop v naravno oblikovano globel kampa, ki je vrezana med okoliške osamelce. Osrednji del vstopnega dela kampa predstavlja gostinsko trgovski objekt.  Objekt je postavljen na delno dvignjenem terenu, zaradi česar prostor kampa tako v vizualnem kot tudi fizičnem smislu še bolj razdeli od sicer enotne poteze, ki jo kamp tvori z zalivom v Veliki Zaki. Objekt restavracije in trgovine je dotrajan, se poseda, funkcionalno ne nudi zadovoljivih površin, zaradi nivojske diferenciranosti pa je neprimeren tudi za gibalno ovirane osebe. V okolici objekta je v sezonskem času postavljeno večje število neskladnih pomožnih gostinskih objektov ter začasnih objektov in naprav za šport. Namen OPPN je predvideti odstranitev obstoječega gostinsko trgovskega objekta ter vseh pomožnih gostinskih in športnih objektov, ter podati pogoje in rešitve za umeščanje in oblikovanje novega večnamenskega objekta, ki bo združeval gostinstvo, trgovino, prostore za druženje kampistov, wellnes,… ter v okolici objekta na sonaraven način uredil tematske parkovne in športne površine. Umeščanje novega objekta mora v največji meri upoštevati pretočnost globeli, tako da bo prostor med kampom in obalo jezera ponovno vzpostavljen kot enovit. V območju neposredno ob obstoječem gostinsko trgovskem objektu je hudourniški potok, ki se v severnem delu zaliva Velika Zaka izliva v Blejsko jezero. Potok ima potencial, da v območje urejanja vnese naravno tematiko vode, zato je ob umeščanju novega večnamenskega objekta potrebno predvideti rešitve za njegovo renaturacijo in umestitev v parkovne ureditve, za kar se dopušča tudi njegova prestavitev.   

Ob gostinsko trgovskem objektu je organizirano večje makadamsko parkirišče, preko katerega sicer vodi gozdna cesta, ki povezuje Veliko Zako in Bohinjsko Belo. Funkcija gozdne ceste se z OPPN ohranja. Parkirišče je v smislu ohranjanja jezerske sklede in dolgoročnega načrta umikanja mirujočega prometa iz nje, umeščeno neustrezno. Obstoječe vozišče Kidričeve ceste na obodu območja OPPN kamp fizično loči od obale jezera. Cilj urejanja prometa v tem delu Bleda je vzpostavitev enosmernega prometnega režima in ukinitev tranzitnega avtobusnega prometa. Namen OPPN je ob ukrepih za povečanje količine javnega prometa in zmanjšanje obremenitev osebnih vozil dnevnih obiskovalcev, površine ceste preoblikovati na način deljenega prostora pešcev in omejenega nabora vozil. Priobalni prostor zaliva Velika Zaka se tako v programskem smislu kot tudi fizično bolj uspešno poveže v površinami predvidenega večnamenskega objekta. Namen OPPN glede mirujočega prometa je zagotoviti parkirne površine za potrebe obiskovalcev kampa, pri čemer mora biti del parkirnih prostorov namenjen avtodomom.

Območje recepcije je v obstoječem obsegu omejeno in predstavlja ozko grlo pri prihodu in odhodu gostov iz kampa. Delovanje recepcije se zato predvideva posodobiti na način »leteče« recepcije, zato je potrebno predvideti tudi ustrezne površine mirujočega prometa, kjer gost uredi vse potrebno v zvezi s prijavo prihoda v avtomobilu. Objekt recepcije in bližnjih sanitarij ter servisnega objekta je potrebno oblikovno poenotiti.

V območju za kampiste je bilo v preteklosti postavljenih več lesenih glamping hišk ter štiri samostojne nastanitvene enote – bungalovi. Lesene glamping hišice tako v urbanistično arhitekturnem kot tudi v poslovnem smislu predstavljajo zelo uspešno obliko sodobnega bivanja kampistov. Naknadno postavljeni bungalovi kljub očitni želji razvoja novih tržnih produktov kampa oblikovno ne dopolnjujejo začetega programa glamping namestitev. Bungalovi arhitekturno s preostalim delom namestitev ne predstavljajo skladne celote. Namen OPPN je začrtati smer razvoja, oblikovanja in načina umeščanja novih namestitvenih enot v območju za kampiranje, conirati površine glede na vrste kampiranja ter posodobitev obstoječih pripadajočih objektov (sanitarije, letne kuhinje, kurišča, igrala,…).

Pobudo za izdelavo OPPN je podal investitor in lastnik obravnavanih zemljišč.

 

2.            Pravna podlaga za pripravo prostorskega akta

 

Pravna podlaga za pripravo prostorskega akta je 57. člen ZPNačrt.

 

3.            Območje prostorskega akta in program

 

V območju OPPN BJ - 9 so zajeta naslednja zemljišča in deli zemljišč: 1132/26 (del), 1132/69, 1132/70, 1132/71, 1132/72, 1132/73, 1132/74, 1132/76, 1132/77, 1132/84, 1132/85, 1132/86, 1135/1, 1138/3, 1138/4, 1138/5, 1138/6, 1138/7, 1138/8, 1138/9, 1138/10, 1138/11, 1138/12, 1138/13, 1193/3, vse k.o. Želeče (2191) in parc. št. 481/3, 464/81 obe k.o. Rečica (2189) v skupni površini cca. 9,4 ha. Meja OPPN je določena z OPN.

Sestavni del OPPN so lahko tudi zemljišča izven ureditvenega območja, ki so potrebna za neposredno priključevanje na omrežja javne komunalne in gospodarske infrastrukture.

Z OPPN je predvidena celovita prenova območja kampa, kar vključuje novogradnjo vstopnega dela kampa s spremljajočimi objekti (recepcija, večnamenski objekt, površine za parkiranje, parkovne ter športne površine), na območju površin za kampiranje opredelitev poti razvoja in umeščanja ter oblikovanja novih namestitvenih kapacitet, ter dopolnitev GJI.

 

4.            Način pridobitve strokovnih rešitev

 

Skladno s podrobnimi prostorsko izvedbenimi pogoji OPN za pripravo OPPN so bile za obravnavano območje izdelane variantne prostorske preveritve. Osnovo za pričetek postopka predstavlja ena od že izdelanih variantnih rešitev, ki se nanaša na vstopno območje kampa. Strokovno podlago za območje kampa, namenjeno kampistom, bo pobudnik zagotovil do faze priprave osnutka OPPN. 

Kolikor se bo v postopku priprave akta ugotovilo, da je potrebno izdelati dodatne strokovne podlage, bodo te pridobljene med postopkom. Izbrani izdelovalec OPPN koordinira izdelavo strokovnih podlag.

Strokovne podlage za svoja področja posredujejo tudi nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci pri pripravi akta.

Prostorske ureditve v OPPN je potrebno sprotno usklajevati s sprejetim nadrejenim aktom, Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Bled (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/2014, 40/2014, 14/2015, 48/2016).

 

5.            Roki izdelave OPPN

 

Objava sklepa o začetku priprave OPPN

februar 17

Izdelava strokovnih podlag, variantnih rešitev in osnutka OPPN

februar, marec 2017

Pridobivanje smernic NUP

april 17

Izdelava dopolnjenega osnutka OPPN

maj 17

Javna razgrnitev in obravnava na OS

junij17

Sprejem stališč do pripomb in priprava predloga odloka OPPN

julij17

Pridobivanje mnenj NUP

avgust 17

Izdelava usklajenega predloga OPPN

september 17

Sprejem odloka na OS

september 17

 

V primeru, da pristojno ministrstvo v fazi podaje smernic ugotovi potrebo po izvedbi celovite presoje vplivov na okolje, se aktivnosti s tega področja smiselno vključijo v faze izdelave OPPN ter se izvajajo skladno z določili Zakona o varstvu okolja in Zakona o prostorskem načrtovanju, posledično pa se podaljšajo tudi roki izdelave in sprejema OPPN.

 

6.            Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi OPPN

 

Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice na osnutek OPPN, k predlogu akta pa mnenje, so:

1.      Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana;

2.      Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova 61, 1000 Ljubljana;

3.      Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Ul. Mirka Vadnova 5, 4000 Kranj;

4.      Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana;

5.      Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj, PC Planina 3, 4000 Kranj;

6.      RS, Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana;

7.      Slovenske železnice, Kolodvorska 11, 1506 Ljubljana;

8.      Občina Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled;

9.      Elektro Gorenjska d.d., Ul. Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj;

10.    Telekom Slovenije d.d., Ul. Mirka Vadnova 13, 4000 Kranj;

11.    Telemach d.o.o., C. Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana;

12.    Adriaplin d.o.o., Dunajska c. 7, 1000 Ljubljana.

ter drugi nosilci urejanja prostora, organi ali organizacije, za katere se v postopku priprave OPPN izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.

Osnutek OPPN se pošlje na Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za CPVO, ki odloči, ali je za načrtovano prostorsko ureditev potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje.

Drugi nosilci urejanja prostora oziroma organi in organizacije, ki so nosilci javnih pooblastil, kolikor bi se v postopku priprave prostorskega akta izkazalo, da so njihove smernice in mnenja potrebni, oziroma rešitve posegajo v njihovo delovno področje.

 

7.            Obveznosti financiranja priprave OPPN

 

Sredstva v zvezi s financiranjem postopka sprejemanja OPPN zagotovi pobudnik.

 

8.            Veljavnost sklepa o pričetku postopka

 

Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletnih straneh Občine Bled ter začne veljati naslednji dan po objavi.

 

Številka: 3505-6/2016-2

Datum: 30. 1. 2017

 

 

Občina Bled

 

Janez Fajfar, župan