Na
podlagi 11. in 61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07,
70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 –
ZUPUDPP-A in 109/12, 35/13 Skl. US: U-I-43/13-8 in 14/15 – ZUUJFO) in
17. člena
Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/07 –
uradno prečiščeno besedilo, 49/10 in 39/15) je Mestni svet Mestne občine
Murska Sobota na 16. redni seji dne 20. oktobra 2016 sprejel |
|
O D L
O K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za kamenšnico ob Bakovski ulici v
Murski Soboti |
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
|
S tem
odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem
besedilu: OPPN) za kamenšnico ob Bakovski ulici v Murski Soboti, ki
določa prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN, območje OPPN,
arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
načrt parcelacije, etapnost izvedbe prostorskih ureditev, rešitve in
ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za
varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in
ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja objektov
na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, vplive in
povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora ter dopustna odstopanja
od načrtovanih rešitev. |
2. člen
(sestavni deli OPPN)
|
(1) OPPN
vsebuje tekstualni in grafični del. |
(2) Tekstualni del vsebuje besedilo odloka. |
(3) Grafični del vsebuje: |
– Izsek
iz občinskega prostorskega načrta (OPN) s prikazom lege prostorske
ureditve na širšem območju |
– Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem |
– Vplivi
in povezave s sosednjimi območji |
– Ureditvena situacija |
– Prikaz
ureditvenih območij znotraj prostorskega načrta |
– Ureditev s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo (GJI) ter grajeno javno dobro (GJD) |
– Prikaz
ureditev, potrebnih za varovanje okolja, obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
– Načrt
parcelacije. |
3. člen
(priloge OPPN)
|
Priloge
OPPN: |
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, ki se nanaša na
obravnavano območje |
– Prikaz
stanja prostora |
– Strokovne podlage |
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora |
– Obrazložitev in utemeljitev |
– Povzetek za javnost. |
4. člen
(izdelovalec OPPN)
|
OPPN je
izdelalo podjetje IB STUDIO, d.o.o., Kampel 114, Koper, v oktobru 2016,
pod številko naloge 10/15. |
II. OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA
PROSTORSKEGA NAČRTA
5. člen
(območje OPPN)
|
(1) Območje OPPN (ureditveno območje) obsega širše območje Soboške
kamenšnice, in sicer omejuje območje na zahodu lokalna cesta Bakovska
ulica, na severu in vzhodu območje najboljših kmetijskih zemljišč z
oznako prostorske enote MS 25 in na jugu avtocesta, odsek Vučja
vas–Beltinci. Velikost ureditvenega območja je okvirno 103 ha. |
(2) Ureditveno območje obsega parcele ali dele parcel št.: |
k.o.
Murska Sobota: |
4583/10,
4583/15, 4583/16, 5366/3, 5366/8, 5366/9, 4924/1, 4583/6, 4583/11,
4583/12, 4583/13, 5366/6, 5366/7, 4583/4, 4583/3, 4920/1, 4919/3,
5360/5, 5069/3, 5069/2, 5455, 5360/4, 5050/2, 5051/2, 5067/2, 5067/1,
5064/3, 5057/3, 5029/8, 5029/2, 5057/2, 4937/3, 5470, 5367/2, 5471,
5082/1, 5082/3, 5472, 4927/3, 5083, 4919/1, 4909/2, 4908/2, 4907/2,
4906/2, 4905/2, 4904/2, 4903/2, 4902/4, 4902/3, 4898/2, 4897/2, 4895,
4893/4, 4893/3, 4892/2, 4890/3, 4889/3, 4888/3, 4887/3, 4885/3, 4883/3,
4881/3, 4879/3, 4877/3, 4877/1, 4879/1, 4881/1, 4883/1, 4885/1, 4887/1,
4888/1, 4889/1, 4890/1, 4892/1, 4893/1, 4893/2, 4897/1, 4898/1, 4902/1,
4902/2, 4903/1, 4904/1, 4905/1, 4906/1, 4907/1, 4908/1, 4909/1, 5357,
4928/2, 4929/2, 4929/1, 4928/1, 4890/2, 4889/2, 4888/2, 4887/2, 4885/2,
4883/2, 4881/2, 4879/2, 4877/2, 5360/7, 5360/6, 4923/10, 4923/15,
4923/9, 4923/17, 4923/18, 4923/12, 4923/16, 4923/8, 4923/14, 4923/13,
5080/8, 5080/11, 5080/5, 5080/6, 5080/10, 5080/4, 5080/9, 5080/2,
5080/7, 5076/7, 5076/6, 5076/3, 5080/3, 5076/4, 5081/4, 5081/1, 5081/5,
5081/2, 5076/2, 5076/5, 5079, 5078, 4924/2, 4924/7, 4924/4, 4924/6,
4923/4, 4923/2, 4923/5, 4923/19, 4924/1, 5366/2, 5076/1, 5080/1, 5071/2,
5071/1, 5072, 5074, 5086, 5081/3, 5367/4, 5070/3, 5070/1, 5065/1, 5065/2 |
k.o.
Rakičan: |
1830/6,
1830/1, 1803, 1804/1, 1805/1, 1806/1. |
(3) Posamezni načrtovani komunalni vodi, objekti in naprave ter
kolesarske in peš povezave se navezujejo na obstoječe objekte in
naprave, ki potekajo po zemljiščih izven območja OPPN. |
(4) Meja
ureditvenega območja je prikazana na vseh grafičnih prilogah. |
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN
OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
6. člen
(funkcije in oblikovanje območja OPPN)
|
(1) V
ureditvenem območju je predvidena gradnja nestanovanjskih stavb ter
gradbeno inženirskih objektov. |
(2) Dopustni so naslednji posegi: |
– gradnja novih objektov, |
– urejanje odprtega prostora, |
– gradnja prometne, energetske, telekomunikacijske in komunalne
infrastrukture, |
– rekonstrukcije, dozidave in nadzidave obstoječih objektov in naprav, |
– sprememba namembnosti rabe objekta in sprememba namembnosti
posameznega dela objekta ob upoštevanju določil 7. člena tega odloka, |
– rušitev obstoječih objektov in naprav, |
– postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov. |
7. člen
(vrste osnovnih objektov glede na
namen)
|
(1) Zemljišča gramoznice se uporabljajo v sedanje namene. Po končanem
izkoriščanju se skladno z veljavnim občinskim prostorskim načrtom (v
nadaljevanju: SD OPN 1; Uradni list RS, št. 54/16) območje uredi v
športno-rekreacijske in turistične namene. |
(2) Po
končanem izkoriščanju sona območju 01 in 03 pod pogoji tega odloka
dopustni naslednji objekti iz razreda 2 GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI |
211 Ceste |
215 Pristanišča, plovni kanali, jezovi in vodne pregrade ter drugi vodni
objekti |
221 Daljinski cevovodi, daljinska komunikacijska omrežja in daljinski
elektroenergetski vodi |
222 Lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna
komunikacijska omrežja |
241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas |
Po
končanem izkoriščanju so na območju 02, 04 in 05 pod pogoji tega odloka
dopustni naslednji objekti iz razreda 1 STAVBE: |
121 Gostinske stavbe |
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti |
126 Stavbe splošnega družbenega pomena |
Iz
razreda 2 GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI so pod pogoji tega odloka dopustni
naslednji objekti: |
211 Ceste |
215 Pristanišča, plovni kanali, jezovi in vodne pregrade ter drugi vodni
objekti |
221 Daljinski cevovodi, daljinska komunikacijska omrežja in daljinski
elektroenergetski vodi |
222 |
Lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna
komunikacijska omrežja |
241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. |
(3) Na
območju 05 so pod pogoji tega odloka dopustne ureditve skladno z
veljavno Uredbo o lokacijskem načrtu za smer avtoceste
Maribor–slovensko-madžarska meja na odseku Vučja vas–Beltinci (Uradni
list RS, št. 63/99, 73/04, 79/04). |
(4) Skladno z enotno klasifikacijo objektov so na območju 06 in 07 pod
pogoji tega odloka dopustni naslednji objekti iz razreda 1 STAVBE: |
121 Gostinske stavbe |
122 Poslovne in upravne stavbe |
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti |
124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij |
126 Stavbe splošnega družbenega pomena |
127 Druge nestanovanjske stavbe |
Iz
razreda 2 GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTIsopod pogoji tega odloka dopustni
naslednji objekti: |
211 Ceste |
215 Pristanišča, plovni kanali, jezovi in vodne pregrade ter drugi vodni
objekti |
221 Daljinski cevovodi, daljinska komunikacijska omrežja in daljinski
elektroenergetski vodi |
222 Lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna
komunikacijska omrežja |
241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas |
242 Drugi gradbeni inženirski objekti. |
(5) Skladno z enotno klasifikacijo objektov so na območju 08 pod pogoji
tega odloka dopustni naslednji objekti iz razreda 1 STAVBE: |
122 Poslovne in upravne stavbe |
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti |
125 Industrijske stavbe in skladišča |
127 Druge nestanovanjske stavbe |
Iz
razreda 2 GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTIsopod pogoji tega odloka dopustni
naslednji objekti: |
211 Ceste |
215 Pristanišča, plovni kanali, jezovi in vodne pregrade ter drugi vodni
objekti |
221 Daljinski cevovodi, daljinska komunikacijska omrežja in daljinski
elektroenergetski vodi |
222 Lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna
komunikacijska omrežja |
230 Industrijski gradbeni kompleksi. |
(6) Gradnja stanovanjskih stavb ni dopustna. |
(7) V
posameznih objektih se določi maksimalna tlorisna dimenzija trgovskih
objektov v velikosti do 200 m2. |
8. člen
(pogoji glede velikosti in oblikovanja
objektov)
|
(1) Območje OPPN je sestavljeno iz osmih območij. |
(2) Za
območja 02, 06 in 07 je predviden faktor zazidanosti, ki se določi kot
razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene
gradnji. |
(3) Območje 01 obsega severni del gramoznice. Na severni brežini je
predvidena ureditev tribun ter sodniškega stolpa. Dopustna je postavitev
pontonskih pomolov za prireditve, velikosti max. 150 m2.
Predvidena je ureditev veslaške proge, dimenzij 8 x 15 x 1.150 m in
kajak/kanu proge, dimenzij 8 x 9 x 1.000 m ter ostalih objektov in
naprav skladno s 7. členom tega odloka. |
(4) Območje 02 obsega dva razgledna stolpa na kopnem ter stavbo za
center vodnih športov (na primer za surfanje, jadranje, kayak, kanu,
spuščanje plovil v vodo, in podobno) in stavbo za ribiče ter gostinstvo.
En razgledni stolp se nahaja na zahodnem in eden na vzhodnem delu
gramoznice. Med njima sta napeti dve jekleni – zipline vrvi za
obojestransko spuščanje po vrvi. Maksimalna višina stolpa je 20 m.
Dopustna je umestitev tudi drugih objektov in naprav skladno s 7. členom
tega odloka. Faktor zazidanosti na tem območju je 0,4. Višina slemena
stavb je max. 10 m. Predvidena je ureditev dostopa in parkirnih površin. |
(5) Območje 03 zajema del vzhodnega in del južnega dela gramoznice.
Predvidena je sonaravna ureditev območja in je opredeljeno kot mirna
cona. Na razdalji 100 m od brežine je prepovedana plovba vseh vrst
plovil. Območje se lahko fizično označi z bojami. Vse ureditve in posegi
na območju mirne cone (to je del območja 03) se ureja v sodelovanju s
pristojnim zavodom za varstvo narave. Ribištvu je namenjena polovica
območja 03 z gojiščem in drstiščem. Predvideni so še drugi objekti in
naprave skladno s 7. členom tega odloka. |
(6) Območje 04 se nahaja na jugu gramoznice. Predvidena je ureditev
motorik parka z opremo za vadbo na prostem. Dopustna je tudi ureditev
območja za piknik ter objektov in naprav skladno s 7. členom tega
odloka. Predvidena je ureditev dostopa in parkirnih površin. |
(7) Območje 05 se nahaja na jugu ureditvenega območja. Predvidene so
ureditve skladno z veljavno Uredbo o lokacijskem načrtu za smer
avtoceste Maribor–slovensko-madžarska meja na odseku Vučja vas–Beltinci
(Uradni list RS, št. 63/99, 73/04, 79/04). |
(8) Območje 06 in 07 zajema jugozahodni del območja gramoznice.
Predvidena je umestitev objektov in naprav za turizem, skladno s 7.
členom tega odloka. Predvideni objekti ne smejo presegati višine 16 m.
Nad maksimalno dovoljeno višino je na streho možna postavitev terase.
Faktor zazidanosti tega območja je 0,6. Predvidena je ureditev dostopa
in parkirnih površin. |
(9) Območje 08 se nahaja na zahodu gramoznice in zajema prostorsko enoto
IG. Namenjeno je industrijskemu kompleksu SGP Pomgrad. Dopustna je
gradnja objektov in naprav skladno s 7. členom tega odloka. |
Splošni
pogoji |
(1) Na
celotnem ureditvenem območju je dopustna postavitev enostavnih in
nezahtevnih objektov ter nadstrešnic do maksimalno 100 m2 ter
pontonskih pomolov in otokov. |
(2) Na
območju sonaravne ureditve (območje 03) je dopustna gradnja opazovalnic
za ptice. |
(3) Etažnost stavb se prilagaja glede na program objekta in se določa
znotraj določila glede maksimalne višine. |
(4) Etažnost v kletni nivo pri objektih ni omejena pod pogojem, da je
klet v celoti vkopana, z izjemo prve kletne etaže (vkopana s treh
strani). |
(5) Tlorisna oblika stavb je lahko pravokotna ali kvadratna ali
sestavljena. |
(6) Strehe so lahko štirikapne, dvokapne, enokapne in ravne ali njihova
kombinacija. |
(7) Kota
pritličja objektov se prilagaja obstoječemu okoliškemu terenu. |
9. člen
(pogoji za gradnjo enostavnih in
nezahtevnih objektov)
|
(1) Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov se izvaja skladno z
veljavno zakonodajo. Upoštevati je treba vse zahteve glede načina
gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov, ki se urejajo v skladu s
predpisom, ki urejajo to vrsto objektov glede na zahtevnost, če s tem
odlokom ni določeno drugače. |
(2) Pri
lociranju enostavnih in nezahtevnih objektov je treba upoštevati vse
predpisane varstvene, varovalne in prometno-varnostne režime. |
10. člen
(pogoji glede lege objektov)
|
(1) Novi
objekti in dozidave objektov morajo biti odmaknjeni od meje parcele,
namenjene gradnji tako, da ni motena sosednja posest, da je možno
vzdrževanje objekta in da so upoštevani varnostni pogoji. Minimalni
odmik objekta od meje parcele, namenjene gradnji, je 4 m. Manjši odmik
od ene meje parcele, namenjene gradnji objekta, je možen do polovice
predvidene višine objekta (od kote pritličja do kote venca) in s
soglasjem lastnika oziroma lastnikov mejnih zemljišč. |
(2) V
vseh območjih pozidave je gradnja stavb dovoljena do gradbenih mej, ki
so prikazane v grafični prilogi. Gradbene meje objekti ne smejo
presegati, lahko pa se jo dotikajo s fasado ali pa so od nje odmaknjeni
v notranjost zemljišča. Gradbeno mejo lahko presegajo napušči,
nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča, manjši oblikovni poudarki
fasade, in podobno. |
(3) Gradnja gradbenih inženirskih objektov je dovoljena tudi preko
gradbenih mej in izven meje območja OPPN. |
11. člen
(ureditev zunanjih in vodnih površin)
|
(1) Zunanje ureditve morajo biti prilagojene terenu in višinskim potekom
obodnih cest. |
(2) Ob
upoštevanju določil tega odloka je na celotnem ureditvenem območju
dopustna ureditev peš in kolesarskih poti, ki se navezujejo na okoliške
poti in ustvarjajo krožno povezavo okrog gramoznice. |
(3) Pri
urejanju brežin velja usmeritev, da morajo biti urejene z naklonom, ki
zagotavlja stabilnost zemljišč, obstoj razmnoževanja živih organizmov in
ohranjanje samočistilne sposobnosti (razvoj obrežne in vodne
vegetacije). Material, kateri se bo uporabil pri formiranju brežin pod
vodno gladino, ne sme vsebovati ostanke rastlin, humus ali druge
organske snovi, ki so prisotne v vrhnjih slojih tal (zaradi
preprečevanja evtrofikacije). |
(4) Rob
gramoznice se uredi tako, da se prilagodi predvidenim dejavnostim.
Potrebno je sprotno oblikovanje brežin na način, ki bo sprejemljiv za
končno rabo gramoznice oziroma razvoj dejavnosti ob njenem robu. Naklone
brežin se prilagaja sprotnim stabilnostnim razmeram. |
(5) Na
območju 03 ter delu območja 02 in 08 je predvidena sonaravna ureditev
brežin z naklonom max. 1:5. |
(6) Zasaditev brežin in ostalih zunanjih površin se prilagodi
predvidenim ureditvam. Uporablja se lokalno značilne vrste grmovnic in
drevja. Predvsem na območju brežin je prepovedan vnos in naseljevanje
tujerodnih rastlinskih vrst. Dopustna je zasaditev živih mej in/ali
drevoredov. |
(7) Ob
objektih je dopustna postavitev pergol in nadstreškov. S pergolami ali
podobnimi konstrukcijami je dovoljena oprema parkirnih mest, ki služijo
osenčenju, kot ogrodje za ozelenitev ali postavitev elementov sončne
elektrarne. |
(8) Pri
ureditvi obravnavanega območja je potrebno upoštevati naslednje
usmeritve in načela ureditve: |
– smiselna in s programom skladna zunanja ureditev in zasaditev, |
– poudarjanje osnovnih smeri, |
– strukturiranje večjih grajenih mas, |
– izboljšanje mikroklimatskih razmer (senca, hlad, varstvo pred hrupom), |
– zaščita nepozidanih in netlakovanih (nepohodnih) površin, |
– ustvarjanje smiselnih prehodov med posameznimi enotami. |
(9) Na
vodnih površinah je dopustna postavitev pontonskih pomolov ter izvajanje
vodnih aktivnosti (kot na primer wake park, surfanje, jadranje,
veslanje, in podobno). |
IV. NAČRT PARCELACIJE
12. člen
(načrt parcelacije)
|
(1) Načrt parcel, namenjenih gradnji, ki je prikazan v grafičnem delu
OPPN, temelji na določitvi posameznih gradbenih sklopov ter upošteva
potrebne prometne ureditve, odprte zelene površine in manipulativne
površine, funkcije stavb ter ločitev javnih in zasebnih površin. |
(2) Po
realizaciji posegov se parcele namenjene gradnji v smislu funkcionalnih
zemljišč lahko delijo ali združujejo, pri čemer se ne sme slabšati
koncepta pozidave in predvidenih ureditev javnih površin. |
(3) Parcele namenjene gradnji, ki so prikazane v načrtu parcelacije v
grafičnem delu OPPN, so določene kot največje funkcionalne enote, ki se
lahko v smislu prilagoditev prostorskim, funkcionalnim in tehnološkim
potrebam posameznih investitorjev, združujejo ali delijo na manjše
parcele. |
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV
GLEDE PRIKLJUČITVE OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN
GRAJENO JAVNO DOBRO
13. člen
(zasnova prometne infrastrukture)
|
(1) Na
območju je predvidena gradnja prometne infrastrukture. Objekti in
naprave prometne infrastrukture so razvidni iz grafičnega načrta. |
(2) Na
območju OPPN je načrtovana ureditev naslednjih prometnih površin: |
– navezava na obstoječe prometno omrežje, |
– urejanje notranjega prometnega omrežja, |
– urejanje mirujočega prometa, |
– urejanje dostave in intervencijskega prometa, |
– površine za kolesarski in peš promet. |
(3) Predvidena sta dva glavna dovoza: |
– na
zahodu je predviden nov cestni priključek iz Bakovske ulice, |
– na
vzhodu je predviden dovoz po obstoječi cesti. |
(4) Lahko se predvidijo novi cestni priključki, ki morajo biti
načrtovani skladno z veljavno zakonodajo. |
14. člen
(motorni promet)
|
(1) Ureditveno območje podrobnega načrta se nahaja v varovalnem pasu
avtoceste (AC) A5, na odseku Murska Sobota–Lipovci. Vse posege v
varovalni pas AC bo možno izvajati le po predhodnem soglasju DARS d.d. |
(2) Ureditveno območje podrobnega načrta ne sme posegati v cestni svet
AC oziroma na ostale ureditve izvedene v sklopu AC. |
(3) Rešitve morajo biti situativno in višinsko prilagojene AC, njenim
spremljajočim objektom in prometnicam ter komunalni, energetski in
telekomunikacijski infrastrukturi. |
(4) Posegi v varovalni pas AC ne smejo biti v nasprotju z njenimi
koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na
njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja
njenega videza. |
(5) Upoštevati je treba širitev AC za en vozni pas in odstavni pas, to
je minimalno 10 m od roba cestnega sveta obojestransko. |
(6) V
varovalnem pasu AC ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih
objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje. |
(7) Meteorna voda iz objektov in pripadajočih površin ne sme biti
speljana v naprave za odvodnjavanje AC. Izvedba odvodnjavanja ne sme
poslabšati ali ogroziti obstoječega sistema odvodnjavanja AC. |
(8) Razsvetljava mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in
svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi. |
(9) Zaradi načrtovanih ureditev ne sme biti ovirano ali onemogočeno
izvajanje rednih vzdrževalnih del na AC in na njenih spremljajočih
objektih in prometnicah. |
(10) Pri
gradnji objektov v varovalnem pasu AC, DARS d.d. ne prevzema nikakršne
finančne ali druge odgovornosti kot posledico hrupa, vibracij in ostalih
vplivov prometa, ki se pojavljajo zaradi ceste. |
(11) Neposredne prometne povezave med AC počivališčem in športno
rekreacijsko cono niso dopustne. |
(12) Nove posege je potrebno načrtovati skladno z veljavnimi predpisi
ter ob vedenju in poznavanju obstoječih in predvidenih obremenjenosti
okolja, da ne prihaja do nasprotja med rabami v prostoru. |
(13) Južni del območja podrobnega načrta je obremenjen s hrupom, zato
naj se v tem delu območja umestijo dejavnosti, ki za hrup niso
občutljive. |
(14) DARS, d.d. oziroma upravljavec AC ne bo zagotavljal dodatnih
ukrepov varstva pred hrupom za objekte in njihove funkcionalne površine,
kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo
posledica obratovanja AC, glede na načrtovane ukrepe zaščite v sklopu
njune gradnje. Izvedba vseh ukrepov za zaščito območja pred negativnimi
vplivi AC in objektov je obveznost lokalne skupnosti oziroma
investitorjev novih posegov. |
(15) Notranje cestno omrežje bo navezano na obstoječe obodne ceste.
Zasnovati ga je treba tako, da bo zagotavljalo dovoze do parkirnih
površin pred predvidenimi objekti ter dostavne in intervencijske dovoze
do vseh objektov. |
(16) Ustrezna zvočna zaščita predvidenih objektov mora biti izkazana v
skladu z veljavno zakonodajo. |
(17) Za
dostop do predvidenih objektov in ureditev se uporabljajo obstoječe
poti. |
(18) V
sklopu novih ureditev se lahko predvidi avtobusno postajališče ob
Bakovski ulici. |
15. člen
(mirujoči promet ter intervencija in
dostava)
|
(1) Potrebe parkiranja se prilagodi posameznim dejavnostim in objektom
skladno z veljavnimi predpisi. Parkirna mesta je možno urediti kot
obvoziščna parkirišča, parkirne ploščadi ali parkiranje v objektih. Del
parkirnih mest je treba urediti za vozila voznikov z invalidskimi
vozički. |
(2) Za
določitev minimalnega števila parkirnih mest v območju OPPN je potrebno
upoštevati določila SD OPN 1 (Uradni list RS, št. 54/16). |
(3) Poti
za intervencijska vozila so zagotovljene z dostopnimi cestami. Vse
intervencijske poti, dostavne poti, dostavna mesta in manipulativne
površine morajo biti primerno utrjene, dimenzionirane skladno s
programom investitorja in lastnostmi merodajnega vozila ter urejene brez
ovir. |
16. člen
(površine za kolesarje in pešce)
|
(1) Kolesarski in peš promet je predviden po obodnih cestah in sestavlja
krožno pot okrog kamenšnice. |
(2) Kolesarski in peš promet se lahko odvija po pločnikih, ploščadih,
voznih in manipulativnih površinah, katere so lahko asfaltirane ali
primerno utrjene. |
(3) Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje
po vseh površinah, ki so namenjene pešcem, ter dostop do vseh stavb. Te
površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir. |
VI. POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO
INFRASTRUKTURO
17. člen
(splošni pogoji)
|
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in
telekomunikacijske infrastrukture v območju OPPN so: |
– vsi
objekti znotraj območja OPPN morajo biti priključeni na obstoječo in
predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih
posameznih upravljavcev komunalnih vodov; |
– objekti so lahko priključeni na plinovodno in telekomunikacijsko
infrastrukturno omrežje po pogojih posameznih upravljavcev; |
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih
(prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi
tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav; |
– v
primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega
zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na
njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora
zato od lastnika pridobiti služnost; |
– trase
komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, objektov in naprav
morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih
odmikov in odmikov od ostalih naprav ali grajenih struktur; |
– gradnja komunalnih in energetskih naprav mora potekati usklajeno; |
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s
programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da
jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega
voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje; |
– obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se
nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati,
dograjevati in jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in
okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod
pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci; |
– v
primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano komunalno,
energetsko ali telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti
dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih infrastrukturnih vodov; |
– poleg
s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena tudi
gradnja drugih podzemnih linijskih vodov lokalne gospodarske javne
infrastrukture in priključkov nanjo, kolikor jih je treba zgraditi
zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture
na širšem območju pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo
izvedbe ureditev po tem odloku. |
(2) Dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s
predpisi, ki urejajo to področje. |
18. člen
(pogoji za urejanje vodovodne
infrastrukture)
|
(1) Priklop vodovoda se predvidi iz primarnega voda Bakovci–Murska
Sobota s cevjo NL DN 100 mm ter PEHD DN 63 mm. |
(2) Upravljavec zagotovi minimalni obratovalni tlak 1,5 bar. |
19. člen
(pogoji za urejanje kanalizacijskega
omrežja)
|
(1) Zbiranje in odvajanje odpadnih voda mora biti ločeno za padavinske,
komunalne in industrijske odpadne vode in usklajeno z veljavnimi
predpisi s področja varstva okolja. |
(2) Prepovedano je odvajanje vseh vrst odpadnih voda v gramoznico
oziroma v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali
izkoriščanja mineralnih surovin in so v stiku s podzemno vodo. |
(3) Industrijske odpadne vode, predhodno ustrezno očiščene v lastni
čistilni napravi za industrijske odpadne vode, se morajo odvajati v
javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključi s komunalno čistilno
napravo in sicer, skladno s pogoji predhodno pridobljenega
okoljevarstvenega dovoljenja. |
(4) Komunalne odpadne vode se morajo po ločeni kanalizaciji odvajati v
javno kanalizacijsko omrežje Mestne občine Murska sobota, ki se zaključi
s komunalno čistilno napravo. |
(5) Padavinske vode, ki odtekajo s streh, očiščene skladno s predpisi s
področja varstva okolja, se lahko zbirajo v zbiralnikih deževnice in
ponovno uporabljajo oziroma jih je treba odvajati posredno v podzemne
vode (razpršeno odvajanje – na teren ali po odvodnih in ponikovalnih
jarkih). |
(6) Padavinske odpadne vode, ki odtekajo iz utrjenih površin
(parkirišča, dovozne ceste, okolica objektov), očiščene v skladu z
veljavnimi predpisi o emisiji snovi in toplote, se lahko odvajajo v vode
na enak način kot strešnica. |
(7) Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale,
pretakale in mešale okolju škodljive snovi, morajo biti izvedene tako,
da bo preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v
površinske vode ali v tla (neprepustnost, robniki, padci proti
požiralnikom, kanalizacija itd.). |
(8) Vgraditev standardiziranih lovilcev olj je predvidena na
asfaltiranih parkiriščih. |
(9) Kanalizacijski sistem vseh vrst odpadnih voda mora biti zgrajen v
neprepustni izvedbi. Izvesti je treba preizkus tesnosti v skladu z
veljavnimi standardi (kot na primer EN 1610, EN 805 in podobno). Vse
elemente kanalizacije je treba dimenzionirati na podlagi korektno
narejenega hidravličnega izračuna. |
(10) Prepovedano je odvajanje vseh vrst odpadnih voda v gramoznico
oziroma, v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali
izkoriščanja mineralnih surovin in so v stiku s podzemno vodo. |
(11) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij se
načrtuje na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok
padavinskih voda z urbanih površin. Predvidi se ukrepe za upočasnitev
odtoka padavinskih voda v površinske odvodnike (zatravitev, travne
plošče, zadrževalni bazeni, ponikanje ...). |
(12) Neposredno odvajanje odpadnih vod v podzemne vode (brez precejanja
skozi zemljino oziroma, skozi kamnine) je prepovedano. |
(13) Očiščena padavinska odpadna voda se v podzemne vode lahko odvaja le
posredno, in sicer razpršeno (odvodni jarki, zelenice) ali preko
ponikovalnic, ki morajo biti zgrajene skladno s področno zakonodajo o
emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest. Ponikovalnice
morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. |
(14) PonikovaInice morajo biti dimenzionirane na podlagi hidrogeološkega
poročila in izvedene skladno s področno zakonodajo o emisiji snovi pri
odvajanju padavinske vode z javnih cest, in sicer tako, da bo plast
neomočenih sedimentov ali kamnin debeline najmanj 1,0 m, pri čemer se za
gladino podzemne vode upošteva srednje visoka gladina podzemne vode, ki
se ji prišteje najmanj 50 % kapilarnega dviga, katerega višina ne sme
biti manjša od 1,0 m (torej, to je min. 2,0 m nad gladino srednje visoke
višine podtalnice). |
20. člen
(zbiranje in odvoz odpadkov)
|
(1) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po
veljavnih predpisih in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. |
(2) Zbirna in odjemna mesta odpadkov se uredijo tako, da niso vidno
izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih
odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na
način, kot ga predpisuje zakonodaja. |
21. člen
(javna razsvetljava)
|
(1) Na
ureditvenem območju je možna postavitev javne razsvetljave. |
(2) Vgrajene svetilke naj bodo skladne s predpisi, ki urejajo področje
svetlobnega onesnaženja. |
22. člen
(pogoji za elektroenergetsko omrežje)
|
Za
oskrbo območja z električno energijo je potrebno zgraditi dve novi
transformatorski postaji (TP), in sicer TP Sobota Bakovci ob Bakovski
ulici na zahodu ter TP Sobota Kamenšnica na vzhodu ureditvenega območja. |
23. člen
(pogoji za telekomunikacijsko omrežje)
|
(1) Pri
prostorskem urejanju se upošteva trase obstoječega telekomunikacijskega
omrežja. |
(2) Trase telefonske kabelske kanalizacije se načrtuje v javno dostopnih
površinah, usklajeno s trasami ostale komunalne infrastrukture. |
24. člen
(oskrba s plinom)
|
(1) Ob
Bakovski ulici poteka srednjetlačno (4 bar) distribucijsko omrežje
zemeljskega plina. |
(2) Za
potrebe ogrevanja z zemeljskim plinom se lahko za predvidene objekte in
ureditve predvidijo priključni plinovodi. |
(3) Upoštevati je potrebno vzporedne odmike in odmike pri križanju v
skladu s področnimi predpisi za plinovod z največjim delovnim tlakom do
vključno 16 bar. |
(4) Pri
projektiranju distribucijskega omrežja zemeljskega plina, priključnih
plinovodov in notranje plinske instalacije je potrebno upoštevati
Tehnične zahteve sistemskega operaterja distribucijskega omrežja
zemeljskega plina (april 2012). |
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO
OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
25. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
|
(1) V
vzhodnem delu ureditvenega območja se nahaja registrirano arheološko
najdišče Murska Sobota – Arheološko najdišče Nova Tabla, EŠD 15512, ki
je bilo pred širitvijo gramoznice že raziskano. |
(2) Na
območju registriranega najdišča in preostalem območju, ki je izven
najdišča, veljajo le splošni ukrepi za varstvo arheoloških ostalin: |
– Zaradi
varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne
dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska
dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik
zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno
obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del. |
– Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke
ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in
o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili
arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi
nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče
z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo
raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska
in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. |
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO
OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
26. člen
(varovanje okolja)
|
V
ureditvenem območju so možne le takšne dejavnosti, ki ne povzročajo
vplivov in emisij v okolje nad dovoljenimi vrednostmi za obravnavano
območje. |
27. člen
(varstvo zraka)
|
(1) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka bodo na območju
potrebni med gradnjo, med obratovanjem pa dodatni ukrepi ne bodo
potrebni. |
(2) Osnovni sanacijski ukrepi za zmanjšanje emisij v zrak med gradnjo
so: |
– preprečevanje prašenja z gradbišča; ukrep zahteva redno vlaženje
odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu; |
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja
gradbišča s transportnimi sredstvi; ukrep zahteva čiščenje vozil pri
vožnji z območja gradnje na javne prometne površine, prekrivanje sipkih
tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah in vlaženje
odkritih delov trase; |
– upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in
transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne
gradbene mehanizacije in transportnih sredstev. |
28. člen
(varstvo pred hrupom)
|
(1) Pri
projektiranju, gradnji in obratovanju objektov morajo projektanti,
izvajalci in investitorji upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih
ravneh hrupa za taka okolja. |
(2) Z
aktivnimi in pasivnimi protihrupnimi ukrepi je potrebno zagotoviti
dovoljene ravni hrupne obremenjenosti v delovnem in bivalnem okolju. |
29. člen
(varstvo voda in tal)
|
(1) Vsi
novozgrajeni objekti (razen objektov, ki so javna infrastruktura,
grajeno javno dobro ali so namenjeni posebni rabi voda) s pripadajočo
komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo,
morajo biti skladno z veljavno zakonodajo odmaknjeni najmanj 5 m od meje
vodnega zemljišča gramoznice. Pas priobalnega zemljišča (po končani
sanaciji) je treba v OPPN označiti in kotirati. |
(2) Na
vodnem in priobalnem zemljišču so po veljavni zakonodaji prepovedane
dejavnosti in posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in
priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem
voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj
in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Na vodnem in priobalnem
zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi
preprečevale prost prehod ob vodnem dobru. |
(3) Pri
načrtovanju ureditve brežin gramoznice je treba upoštevati, da je v vode
prepovedano izlivati, odlagati ali odmetavati odkopne ali odpadne
materiale, odpadke ter druge snovi ali predmete, ki zaradi svoje oblike,
fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnosti, količine ali drugih
lastnost, lahko ogrožajo življenje in zdravje ljudi, vodnih ali obvodnih
organizmov, ovirajo pretok voda ali ogrožajo vodne objekte in naprave. |
(4) Brežine gramoznice morajo biti urejene z naklonom, ki zagotavlja
stabilnost zemljišč, obstoj in razmnoževanje živih organizmov in
ohranjanje samočistilne sposobnosti (razvoj obrežne in vodne
vegetacije). Material, kateri se bo uporabil pri formiranju brežin pod
vodno gladino, ne sme vsebovati ostanke rastlin, humus ali druge
organske snovi, ki so prisotne v vrhnjih slojih tal (zaradi
preprečevanja evtrofikacije). |
(5) Kopališče na brežinah sanirane gramoznice se lahko uredi le, če bo
stoječa celinska voda Bakovske kamenšnice uvrščena na seznam kopalnih
voda skladno z veljavno zakonodajo in če kopanje na predmetni lokaciji
ni trajno prepovedano ali trajno odsvetovano. Pobudo za določitev nove
kopalne vode je treba vložiti na Ministrstvo za okolje in prostor,
Dunajska 48, 1000 Ljubljana. |
(6) Za
uvrstitev na seznam kopalnih voda mora biti dosežena ustrezna kakovost
vode skladno z veljavnim pravilnikom o podrobnejših kriterijih za
ugotavljanje kopalnih voda oziroma standardi kakovosti kopalne vode. |
(7) Na
kopalnem območju ali naravnem kopališču ni dovoljeno postavljati stalnih
ali začasnih objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod
ob vodnem dobru. |
(8) Za
vsako rabo vode za drugo rabo, ki presega splošno rabo, zlasti za
ureditev kopališča, športni ribolov, zalivanje, pridobivanje toplote,
gojenje sladkovodnih organizmov ali drugo podobno rabo, mora investitor
pridobiti vodno pravico za rabo vode v skladu z veljavno zakonodajo.
Vodno dovoljenje izda MOP, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana
na podlagi posebne vloge. Koncesijo se podeli na podlagi javnega razpisa
na pobudo investitorja ali druge pravne ali fizične osebe, ki se jo
vloži pri Vladi RS. Vodno dovoljenje ali odločbo o izbiri koncesionarja
je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja. |
(9) V
skladu z veljavno zakonodajo se lahko poseg v prostor, ki bi lahko
trajno ali začasno vplival na vode in vodni režim, izvede samo na
podlagi vodnega soglasja. Vodno soglasje je potrebno pridobiti za poseg
na vodnem in priobalnem zemljišču; poseg, ki je potreben za izvajanje
javnih služb po zakonu o vodah; poseg, ki je potreben za izvajanje vodne
pravice; poseg na varstvenih in ogroženih območjih; poseg zaradi
odvajanja odpadnih voda; poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne
vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik;
hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko
delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni
režim. |
30. člen
(ohranjanje narave)
|
(1) Na
ureditvenem območju je bilo evidentiranih nekaj zavarovanih
prostoživečih vrst, ki so zavarovane s področnim predpisom o zavarovanih
prostoživečih živalskih vrstah, to so vodne ptice ter ptice kulturne
krajine. |
(2) Na
jugovzhodni in južni strani ureditvenega območja se predvidi sonaravna
ureditev območja. Naklon brežine se prilagodi tako, da se ustvari pogoje
za rast trstičja, rogozovja in gnezdenje vodnih ptic. |
(3) Na
južni strani ureditvenega območja se zaradi omilitve vplivov bližnje
avtoceste v čim večji meri ohranja zarast. |
(4) Po
končani eksploataciji naj bo okvirno tretjina brežin na ureditvenem
območju namenjena sonaravnim ureditvam oziroma ohranja v naravnem
stanju. |
(5) Mestoma se izvedejo obrežne plitvine akumulacije, ki se nadaljujejo
v območje nihanja vodne gladine, tako da se ustvarijo območja trstičja
in močvirne vegetacije. |
(6) Na
območje vodnih površin in brežin naj se ne vnaša in naseljuje nobenih
tujerodnih živalskih ali rastlinskih vrst. |
(7) Hranjenje rib naj se izvaja samo občasno za potrebe ribolova in
tekmovanj. Hranjenje za namene ribogojstva (prirasta rib) v prosti vodi
ni dovoljeno. Okvirno 10 % celotnega območja gramoznice se nameni za
drstenje rib v dogovoru s pristojnimi organizacijami. |
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED
POŽAROM
31. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo)
|
Na
območju ni objektov ali ureditev za obrambo. |
32. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami vključno z varstvom pred požarom)
|
(1) Občina ima v načrtu zaščite in reševanja definirano območje za
ruševine na območju gospodarske cone ob gramoznici na Bakovski cesti.
Območje se ohranja. |
(2) Za
zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se pri vseh
posegih v prostor upoštevajo predpisi področja varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami. |
(3) Območje urejanja ne leži na ogroženem območju niti ne obstaja
možnost razlitja nevarnih snovi, zato niso potrebni posebni ukrepi. |
(4) Pri
projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje
občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma
v območju z najnižjim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. |
(5) Predvidena pozidava mora zagotavljati pogoje za varen umik ljudi in
premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska
vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje. Zagotovljeni
morajo biti potrebni odmiki med objekti in parcelnimi mejami oziroma
ustrezna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za
omejevanje širjenja ognja ob požaru. |
(6) Interno cestno omrežje bo med drugim služilo intervencijskim potem.
Intervencijske poti bodo istočasno namenjene za umik ljudi in
premoženja. |
(7) Za
objekt je potrebno zagotoviti zadostno nosilnost konstrukcij za določen
čas v primeru požara. |
(8) Predvideni slepi krak vodovoda ne zagotavlja požarne varnosti. Za
stavbe se požarno varnost zagotovi v skladu z veljavnimi predpisi.
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti.
Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o
zasnovi in študiji požarne varnosti. |
X. FAZNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
IN DOPUSTNA ODSTOPANJA
33. člen
(faznost gradnje)
|
(1) Gradnja in ureditev območja lahko potekata fazno tako po posameznih
območjih kakor tudi znotraj posameznega območja. |
(2) Gradnja gospodarske javne infrastrukture se lahko izvaja po fazah
tako, da posamezna faza vsebuje tista dela, ki so potrebna za delovanje
posameznega infrastrukturnega objekta, ki se izvaja znotraj posamezne
faze. |
34. člen
(dovoljena odstopanja pri gradnji
stavb)
|
(1) Dopustna je drugačna umestitev objektov in ureditev zunanjih površin
(npr. parkirišča, tlakovane površine, zelene površine, dostopne ceste
itd.) od prikazane ob upoštevanju ostalih določil odloka. Prikazana je
situacija izhodiščne prostorske ureditve, ki se lahko prilagaja pobudam
in potrebam posameznih investitorjev ob upoštevanju določil in pogojev
odloka glede infrastrukturnega opremljanja in zadostnih funkcionalnih,
parkirnih ter manipulativnih površin. |
(2) Možno je preoblikovanje ali zmanjšanje tlorisnih in višinskih
gabaritov, čemur se posledično prilagodi oblika in velikost parcel. |
(3) Znotraj posameznega območja (od 01 do 08) je dopustno raznoliko in
fleksibilno razmeščanje in oblikovanje stavb ter odprtega prostora,
vključno z notranjo cestno mrežo in parkirnimi površinami, ob
upoštevanju določil odloka. |
(4) Število popolnoma vkopanih kletnih etaž ni omejeno. |
(5) Dovoljena je sprememba namembnosti delov objekta ob pogoju, da
ostane namembnost celotnega objekta nespremenjena. |
(6) Posamezne parcele, ki so prikazane v načrtu parcelacije v grafičnem
delu OPPN, se znotraj posameznega območja pozidave lahko delijo ali
združujejo. |
35. člen
(odstopanja pri gradnji komunalne,
prometne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture)
|
(1) Pri
realizaciji OPPN so dopustna odstopanja pri gradnji infrastrukture (tudi
izven meje ureditvenega območja), objektov in naprav ter priključkov
zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora, pod pogojem,
da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci. |
(2) Dopustne so delne in začasne ureditve komunalne, prometne,
energetske in telekomunikacijske infrastrukture, za katere je potrebno
pridobiti soglasje upravljavcev. Ureditve morajo biti v skladu s
programi upravljavcev infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da
jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve po izdelanih idejnih
rešitvah za to območje. |
(3) Z
odstopanji se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji ali
ovirati bodoče ureditve. Za izboljšanje stanja opremljenosti območja je
dopustno izvesti dodatna podzemna omrežja in naprave. |
(4) Dovoljena so odstopanja, ki so rezultat usklajevanja načrtov
prometnic in križišč v kontaktnih območjih s sosednjimi prostorskimi
izvedbenimi akti. |
(5) Pri
notranjih dostopnih in napajalnih cestah so možna odstopanja v številu
cest in njihovemu poteku. Dopustna je drugačna zasnova ureditve zunanjih
površin in parkirišč od prikazanih. |
(6) Dopustno je drugačno oblikovanje brežin in obale od prikazanih. |
(7) Ureditve za kolesarski in peš promet so lahko drugače zasnovane kot
je predvideno v OPPN. |
XI. VPLIVI IN POVEZAVE PROSTORSKIH
UREDITEV S SOSEDNJIMI OBMOČJI
36. člen
(vplivi in povezave prostorskih ureditev
s sosednjimi območji)
|
(1) Ureditve, ki so predvidene z OPPN, bodo s celovito urbanistično
rešitvijo programsko in oblikovno zaokrožile ureditev območja
gramoznice. |
(2) Za
območje gramoznice je v veljavi poleg državnega prostorskega akta Uredba
o lokacijskem načrtu za smer avtoceste Maribor–slovensko-madžarska meja
na odseku Vučja vas–Beltinci (Uradni list RS, št. 63/99, 73/04, 79/04),
še občinski izvedbeni akt Odlok o sprejemu ureditvenega načrta za
razširjeno območje gramoznice Kamenšnica ob Bakovski cesti pri Murski
Soboti (Uradni list RS, št. 71/01), ki se ga v tem postopku izdelave
OPPN prekliče ter Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine
Murska Sobota – SD OPN1 (Uradni list RS, št. 54/16). Območje gramoznice
in območje v neposredni bližini spada v različne enote urejanja prostora
s sledečimi oznakami ter z različnimi podrobnejšimi namenskimi rabami,
kot so sledeče: SO124–IG; SO124–BT; SO124–VC; PP2–DPA–PC; PP11-DPA-LN,
VC, BD; PP12-DPA-LN; MS25-K1; MS31-PC. |
(3) Posamezni načrtovani komunalni vodi, objekti in naprave ter
kolesarske in peš povezave se navezujejo na obstoječe objekte in
naprave, ki potekajo po zemljiščih izven območja OPPN. |
37. člen
(začasni posegi)
|
(1) Do
pričetka gradnje predvidenih objektov in naprav ter ureditev območja se
lahko zemljišča uporabljajo v sedanje namene. |
(2) Na
obstoječih objektih so možni sledeči posegi: |
– vzdrževalna dela, |
– odstranitve objektov, |
– rekonstrukcije objektov, |
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov, |
– spremembe namembnosti objekta. |
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38. člen
(prenehanje veljavnosti prostorskega
izvedbenega akta v območju OPPN)
|
S
sprejetjem tega odloka prenehajo v ureditvenem območju, ki je predmet
tega občinskega podrobnega prostorskega načrta, veljati določila Odloka
o sprejemu ureditvenega načrta za razširjeno območje gramoznice
Kamenšnica ob Bakovski cesti pri Murski Soboti (Uradni list RS, št.
71/01). |
39. člen
(vpogled podrobnega načrta)
|
Občinski
podrobni prostorski načrt za kamenšnico ob Bakovski ulici v Murski
Soboti je javnosti na vpogled na sedežu Mestne uprave Mestne občine
Murska Sobota. |
40. člen
(uveljavitev)
|
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
3500-0006/2015-80(700) |
Murska
Sobota, dne 20. oktobra 2016 |
|
Župan |
Mestne občine Murska Sobota |
dr. Aleksander Jevšek l.r. |
|