Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št.  (Ur. l. RS št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A in (109/12), 76/14-odl. US in 14/15-ZUUJFO)) ter 16. člena Statuta Občine Oplotnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/2015) je Občinski svet Občine Oplotnica na 13. redni seji dne 30.6.2017 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU

ZA GRADNJO KMETIJSKIH OBJEKTOV NA KMETIJI HOHLER V BOŽJEM

I.              Splošne določbe

1. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Hohler v Božjem, v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal IBIS, d.o.o. Slovenska Bistrica, pod št. naloge 24/2016-OPPN.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični del.

(2) Besedni del vsebuje:

·       odlok

·       tekstualni del

(3) Grafični del vsebuje:

(4) Sestavni del OPPN so priloge:

·       izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano območje

·       prikaz stanja prostora

·       strokovne podlage

·       smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora

·       obrazložitev in utemeljitev

·       povzetek za javnost

II.             Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta

3. člen

(ureditveno območje OPPN)

(1) Območje OPPN (v nadaljevanju: ureditveno območje) obsega zemljišča, namenjena gradnji kmetijskega objekta in zemljišča, ki so potrebna za njegovo redno rabo.

(2) Ureditveno območje obsega naslednja zemljišča: parc. št. 192/2, 193, 194, del 376/3, 94/1, 93/1 vse k.o. Božje, skupne površine cca. 3.968 m2.

(3) Za nemoteno izvedbo in uporabo načrtovanega objekta je izven ureditvenega območja možna izgradnja dela energetske, komunalne in prometne infrastrukture.

(4) Meja ureditvenega območja je prikazana na vseh grafičnih prilogah.

III.            Funkcija območja s pogoji izrabe in kvaliteto graditve ali za druge posege v prostor

4. člen

(zasnova prostorske ureditve)

Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe predvidi gradnja kmetijskega objekta, ki je neposredno namenjen kmetijski dejavnosti  in zemljišča, ki so potrebna za njihovo redno rabo.

5. člen

(dopustni posegi in namembnost znotraj območja)

V ureditvenem območju so dovoljeni naslednji posegi:

·       gradnja novih objektov,

·       odstranitev objektov,

·       rekonstrukcije, dozidave in nadzidave objektov,

·       vzdrževalna dela,

·       sprememba namembnosti rabe objekta, ki je skladna s 6. členom,

·       ureditev zunanjih površin,

·       izgradnja komunalne infrastrukture

6. člen

(vrste osnovnih objektov glede na namen)

(1) Predvidi se gradnja kmetijskega objekta, ki se po predpisih o uvedbi enotne klasifikacije vrst objektov, uvršča v naslednje skupine:

·       12712 - stavbe za rejo živali, razen objektov, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje po predpisu, ki ureja vrste posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje,

·       12713 - stavbe za spravilo pridelka, vendar le v okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že stojijo stavbe in gospodarska poslopja kmetije, razen vinske kleti in zidanice

·       (2) Predvidi se gradnja gradbeno inženirskih objektov, ki so po predpisih o uvedbi enotne klasifikacije vrst objektov, uvršča v naslednje skupine:

·       21120 - Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,

·       222 - Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja.

7. člen

(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)

(1) OPPN je umeščen v območje, ki ga ureja Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Oplotnica (Uradni list RS, št. 26/2015).

8. člen

(začasni posegi)

Do pričetka gradnje predvidenega objekta in naprav se zemljišča lahko uporabljajo v sedanje namene pod pogojem, da to ne vpliva moteče na sosednja zemljišča, funkcijo in urejenost območja in ne ovira načrtovanih posegov.

IV.           Pogoji za urbanistično arhitektonsko oblikovanje območja, objektov in drugih posegov

9. člen

(vsebina načrtovanih ureditev v prostor)

Za umestitev načrtovanih ureditev v prostor se določi:

1. dopustne posege,

2. funkcije in oblikovanje območja podrobnega načrta,

3. lega in velikost objektov na zemljišču z njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo s pogoji za projektiranje,

4. lego, zmogljivost ter potek objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra s pogoji za projektiranje.

10. člen

(pogoji glede lege objektov)

(1) Objekti morajo biti odmaknjeni od meje parcele namenjene gradnji tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varnostni pogoji. Minimalni odmik objekta od meje parcele namenjene gradnji je 4 m. Manjši odmik objekta od meje parcele namenjene gradnji je možen s soglasjem lastnika oziroma lastnikov sosednjega zemljišča, od katerega je odmik manjši od 4 m.

(2) Gradnja komunalne infrastrukture je dovoljenja tudi izven območja OPPN, razen, če s tem odlokom ni drugače določeno.

11. člen

(pogoji glede velikosti objektov)

(1) Maksimalni tlorisni gabarit objekta je 28,00 x 40,90m. Maksimalna višina objekta je 12,50 m od kote pritličja do kote venca objekta. Pod objektom je predvidena ena ali več vkopanih kleti. Maksimalni tlorisni gabarit kleti je 23,00 m x 55,00 m.

(2) Etažnost objekta se prilagaja glede na program objekta in se določa znotraj opredeljena maksimalne višine objekta.

(3) Etažnost v kletni nivo pri objektu ni omejena pod pogojem, da je klet v celoti vkopana, z izjemo prve kletne etaže (vkopana z dveh oziroma treh strani).

12. člen

(pogoji oblikovanja objektov)

(1) Objekti morajo biti umeščeni v prostor tako, da je njihov vizualni vpliv čim manjši ter da se v čim večji meri ohrani značilnost krajine, kot na primer relief, gozdni rob, mejice in podobno.

(2) Nadzemni del stavbe za rejo živali ima tloris pravokotnika, ki je orientiran vzporedno s plastnicami terena, z daljšima stranicama v smeri sever-jug.

(3) Streha predvidenega objekta je klasična dvokapnica naklonu od 10° do 35° , krita z temno kritino.

(4) Vhodi v objekt in dostopi se lahko drugače uredijo in prilagodijo dejavnosti.

(5) Dovoljena je gradnja oziroma postavitev:

·       prostostoječih zidov maksimalne višine 1,50 m,

·       podpornih zidov maksimalne višine 2,20 m merjeno od kote terena na posamezni točki zidu. Večje višine je potrebo premagati s horizontalnim zamikom podpornih zidov. Horizontalni zamik mora biti širok najmanj toliko kolikor je širok podporni zid povečan za 30 cm. V celoti vkopani deli zidu se ne vštevajo v višino.

(6) Podporni zidovi in zidovi so lahko zidani v masivnem kamnu v suhi tehniki, ki ohranja izgled suhozida.

13. člen

(ureditev zunanjih in obcestnih površin)

(1) Odprti prostor vsebuje:

·       manipulativne površine,

·       zelene površine.

(2) Znotraj območja OPPN se uredijo vozne in manipulativne površine. Površine se zasnujejo tako, da je zagotovljena prevoznost merodajnih vozil določenih skladno s predvideno dejavnostjo ter prevoznost intervencijskih in dostavnih vozil. Vse prometne površine morajo biti primerno utrjene.

(3) Zasaditve se izvajajo in načrtujejo tako, da se uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste, značilne za območje, ki naj bodo lokalnega izvora. V nobenem primeru se uporablja tujerodnih/okrasnih vrst in vrst, ki niso značilne za območje. V primeru zatravitev površin se uporablja mešanica avtohtonih vrst. Na degradiranih površinah v času izvedbe del, ki ne bodo pozidane, se v čim večji meri ohranjajo ali vzpostavijo prvotni habitati (npr. ekstenzivni travniki, mejice, živice, obrežna vegetacija).

(4) Tujerodne invazivne vrste rastlin, ki se bodo pojavile na degradiranih površinah zaradi gradnje, ipd. je potrebno odstranjevati med posegi in še vsaj 3 leta po končanih gradbenih delih, dokler se ne vzpostavi sklenjena avtohtona vegetacija in se tujerodne vrste ne pojavljajo več.

(5) Vidne zunanje in obcestne površine se z urejanjem prilagodijo obstoječim ureditvam. Ravno tako se zasaditev zelenja, dreves prilagodi ureditvam gradnje.

V.            Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključitve objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

14. člen

(zasnova prometne infrastrukture)

(1) Na območju OPPN je načrtovana ureditev naslednjih prometnih površin:

·       navezava na obstoječe prometno omrežje,

·       urejanja mirujočega prometa.

(2) Parkirna mesta so urejena na zunanjih površinah v okolici objekta ali v objektu.

(3) Elementi dostopne poti (širina cestnega profila, nosilnost voziščne konstrukcije ipd.) se določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja skladno z veljavno zakonodajo in pod pogoji upravljalca.

VI.           Pogoji za komunalno in energetsko infrastrukturo

15. člen

(splošni pogoji)

Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v območju OPPN so:

·       Objekt znotraj območja OPPN je lahko priključen na obstoječo in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih posameznih upravljalcev komunalnih vodov;

·       objekt je lahko priključen na telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavca;

·       praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih ) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav;

·       v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora zato od lastnika pridobiti služnost;

·       trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naprav ali grajenih struktur;

·       gradnja komunalnih in energetskih naprav mora potekati usklajeno;

·       dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljalcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve  posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za predmetno območje;

·       obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci;

·       v primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano komunalno, energetsko ali telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih komunalnih vodov;

·       poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena tudi gradnja drugih podzemnih linijskih vodov gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo, kolikor jih je treba zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku.

16. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Vodo oskrba predvidenega objekta je možna iz obstoječega zasebnega vodovodnega omrežja.

(2) Za zagotovitev zadostnih količin pitne vode za živali in požarno varnost je možno zbiranje padavinske vode.

17. člen

(kanalizacijsko omrežje)

Predviden je ločenn sistem odvajanja odpadnih padavinskih, fekalnih in tehnoloških voda.

Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin.

Padavinske odpadne vode iz obravnavanega območja je treba odvajati v predvideno padavinsko kanalizacijo, ki se nato naveže na predvideno ponikovalnico na severnem robu obravnavanega območja.

Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi je treba speljati v predvideno ponikovalnico.

Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je treba urediti preko peskolovov in lovilca olj iz katerega se nato odpadne padavinske vode speljejo v predvideno ponikovalnico.

Tehnološko odpadno vodo predstavlja gnojevka. V kolikor ne bo laguna za gnojevko pod objektom hleva, se gnojevka potiska v kanal za gnojevko, ki se nahaja na zunanji strani hleva, od koder se gnojevka prečrpava preko cevi v zunanjo laguno za gnojevko, ki mora biti grajena iz vodonepropustnega armiranega betona. Zraven lagune se lahko uredi gnojišče,  katero služi za skladiščenje gnoja iz boksov, kateri so nastlani s slamo.

18. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Objekt se priključi na obstoječ priključek, povečanje odjemne moči ni predvidena.

(2) Pri projektiranju objektov je upoštevati pogoje upravljalca. Dokončno lokacijo trase elektroenergetskih vodov in kabelske kanalizacije v fazi projektiranja je treba določiti na licu mesta v sodelovanju z upravljalcem. Pred pričetkom gradnje je potrebno zakoličiti vso podzemno distribucijsko elektroenergetsko infrastrukturo, ki se nahaja na obravnavanem področju oziroma na trasi za predvideno napajanje obravnavanega območja.

(3) Pri izvajanju zemeljskih del v neposredni bližini elektroenergetskih naprav je potrebno upoštevati varstvena pravila za delo v bližini naprav pod napetostjo. Odmiki od obstoječih elektroenergetskih naprav morajo biti projektirani v skladu z veljavnimi pravilniki, predpisi, standardi in tipizacijami.

(4) Dopustna je postavitev alternativnih virov energije.

19. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

Na območju OPPN ni TK vodov, ki bi bili ogroženi s posegom.

Za povezavo na omrežje Telekoma Slovenije se lahko predvidi priključitev iz obstoječega omrežja pod pogoji upravljalca.

20. člen

(zbiranje in odvoz odpadkov)

Na področju zbiranja in odvoza odpadkov je potrebno na obravnavanem območju upoštevati veljavno zakonodajo.

Za vse odpadke iz dejavnosti, ki nimajo karakteristik komunalnih odpadkov, mora investitor skleniti sporazume s pooblaščenimi organizacijami za odvoz teh odpadkov.

Z zemeljskim materialom od izkopov za temelje je treba ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.

Odpadke v času gradbenih del in po izgradnji je potrebno zbirati ločeno ter poskrbeti za njihovo dokončno deponiranje ali recikliranje.

VII.          Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin

21. člen

(vplivi na okolje)

Z načrtovanimi ureditvami in ob upoštevanju ukrepov, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja, se pričakuje sprejemljiv vpliv na okolje, ki ne presega zakonsko dopustnih meja za posamezno sestavino okolja.

22. člen

(varstvo pred hrupom)

Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v IV. stopnji varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del.

Gradbišče lahko obratuje le v dnevnem času med 7.00 in 19.00 uro.

23. člen

(varstvo pred onesnaženjem zraka)

Območje občine spada po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka v I. stopnjo onesnaženosti.

Objekta, oziroma hlev in skladišče pridelkov  kot celota, morata biti po svoji dejavnosti ekološko čista, koncentracija smradu iz hleva, ki se sprošča v okolje, pri takem sistemu ne sme biti velika, oziroma mora biti zaradi zračnosti in velikosti hleva-kapaciteti zraka, minimalna. Nekaj več smradu se lahko sprosti ob mešanju in črpanju gnojevke in gnojnice ter odvozu gnojevke in gnoja na travniške in njivske površine – 2x letno.

Prezračevanje prostorov mora biti primerno in glede na namensko uporabo ustrezno urejeno – naravno in trajno vzgonsko. Prezračevanje se izvede tako, da se hladni zrak dovaja preko vetrnih zaves-mrež, ki preprečuje direktni udar hladnega zraka do živali, oziroma preko nameščenih podokenskih zračnih odprtin, ali izpod kapi strehe ter odvodom toplega zraka preko slemenskega zračnika po celotni dolžini hleva.

V izogib onesnaženju zraka se v primeru ogrevanja objekta le ta ogreva le na okoljsko neoporečne energente.

V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih del, je treba on neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje.

Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja zaščite pred onesnaženjem zraka.

24. člen

(varstvo pred onesnaževanjem podtalnice)

Območje obravnave se ne nahaja na območju varovanja podtalnice.

Posegi na vodna in priobalna zemljišča so dovoljeni za posege, ki so opredeljeni v 37. členu Zakona o vodah.

Odpadne vode, ki bodo nastale zaradi obratovanja dejavnosti so:

·       padavinske vode s parkirnih površin in streh objektov,

·       komunalne odpadne vode in

·       tehnološke vode.

Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:

·       treba je izvesti ločen sistem odvajanja odpadnih padavinskih, fekalnih in tehnoloških voda;

·       komunalne odpadne vode je potrebno odvajati in čistiti v skladu s pridobljenimi pogoji in soglasji upravljalca in izvajalca javne službe (IJS)

·       padavinske vode je treba voditi v predvideno padavinsko kanalizacijo z iztokom v predvideno ponikovalnico;

·       odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je treba urediti preko peskolovov in lovilca olj iz katerega se nato odpadne padavinske vode speljejo v predvideno ponikovalnico;

·       tehnološke vode se odvajajo v za to posebej pripravljene objekte (laguna, gnojišče);

·       pri gradnji se ne uporabljajo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;

·       odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;

·       vsa dela po projektu je treba izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela;

·       na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);

·       gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz iz gradbišča morajo biti tehnično brezhibna, da ne bi prišlo do kontaminacije tal in voda zaradi izlitja goriva ali olja. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven gradbišča, v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah;

·       ob večjem deževju je treba izvajanje del z gradbenimi stroji v območju gradbene jame prekiniti, da se v primeru nesreče (npr.: v primeru razlitja naftnih derivatov) prepreči hitro in nekontrolirano pronicanje v nižje z vodo zasičene zemeljske plasti;

·       prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen);

·       v času gradnje je potrebno zagotoviti zaščitne ukrepe v primeru razlitja nevarnih in škodljivih tekočin iz delovnih strojev (ogljikovodiki, PAH, maščobe in olja). Enaki ukrepi so potrebni za vse delovne stroje, ki bodo v času gradnje opravljali dela izven območja posega.

25. člen

(varovanje tal)

Med gradnjo je potrebno:

·       posege v tla izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal;

·       - Z viški materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravnati v skladu z veljavnim    pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov;

·       posebno pozornost posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče poiskati skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča;

·       na celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporabljati tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo.

Po končani gradnji je treba odstraniti pomožne objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter primerno urediti površine.

26. člen

(varstvo kulturne dediščine)

Ureditveno območje OPPN leži na področju, ki ni posebej varovano glede varovanja kulturne dediščine ali njenih enot. Na območju obravnave ni bilo opravljenih predhodnih arheoloških raziskav za oceno arheološkega potenciala.

Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

27. člen

(varstvo narave)

Ureditveno območje OPPN leži na področju, ki ni posebej varovano glede varovanja narave, naravnih vrednot ali njenih enot.

VIII.         Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

28. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom)

(1) Vsi objekti v območju morajo biti dimenzionirani  in projektirani na potresno območje VIII. do VII. stopnje po MCS lestvici (50-letno povratno obdobje), s projektnim pospeškom tal 0,10 g.

(2) Na obravnavanem območju ni nevarnosti poplav in visoke podtalnice. Območje OPPN se nahaja na erozijskem področju kjer so predvideni običajni zaščitni ukrepi.

(3) V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitje nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.

(4) Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje.

(5) Predvidena pozidava mora zagotavljati pogoje za varen odmik ljudi in premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje. Zagotovljeni morajo biti potrebni odmiki med objekti in parcelnimi mejami oziroma ustrezna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru.

(6) Pri načrtovanju gradbene konstrukcije objektov je potrebno upoštevati drugi odstavek 4. člena in 5. člen Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05).

(7) Med gradnjo je treba usposobiti in zagotoviti intervencijsko skupino za primer nepredvidenih nesreč in njihovo sanacijo.

(8) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom se dokazuje v skladu z veljavno zakonodajo.

29. člen

(stabilnost terena)

Vsi posegi na območju OPPN se izvajajo na podlagi geomehanskega poročila o sestavi in nosilnosti tal ter o pogojih temeljenja objektov.

IX.           Etapnost izvedbe

30. člen

(etapnost)

Prostorske ureditve, načrtovane  s tem OPPN, se izvedejo v celoti v eni etapi.

X.            Tolerance

31. člen

(dovoljena odstopanja pri gradnji objektov)

(1) Možno je preoblikovanje ali zmanjšanje tlorisnih gabaritov, določenih s tem odlokom, vendar znotraj gradbene meje.

(2) Dovoljena so odstopanja od tlorisnih in višinskih gabaritov objektov max. +15% od upoštevanju odmikov od ceste in parcelnih mej. Odstopanje v zmanjšanju tlorisnih in višinskih gabaritov objektov je lahko večje od 15%. Število popolnoma vkopanih kletnih etaž ni omejeno.

(3) Dovoljeno je preoblikovanje zunanjih površin, pri čemer je potrebno upoštevati vse predpisane odmike in ostale pogoje določene s tem odlokom.

(4) Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.

(5) Dovoljena je sprememba namembnosti objekta ob upoštevanju 6. člena odloka.

32. člen

(odstopanja pri gradnji infrastrukture)

Pri realizaciji OPPN so dopustni odmiki tras komunalnih naprav in prometnih in zunanjih ureditev ob prikazanih (tudi izven mej ureditvenega območja), kolikor gre za prilagajanje stanja na terenu, prilagajanju zasnovi objektov in  konstrukciji podzemnih etaž, izboljšavam tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega, ozelenitvenega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski  in okoljski pogoji ali prejudicirati in ovirati bodoče ureditve, ob upoštevanju veljavnih predpisov za tovrstna omrežja in naprave. Pod enakimi pogoji je za izboljšanje stanja opremljenosti območja možno izvesti dodatna podzemna omrežja in naprave.

XI.           Posebne določbe

33. člen

(splošne obveznosti)

(1) Poleg vseh obveznosti, navedenih v prejšnjih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalcev v času gradnje in po izgradnji tudi:

·       promet v času gradnje je treba organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev in zmanjšanja varnosti na obstoječem cestnem omrežju;

·       vse ceste in poti, ki bi eventualno služile obvozu ali prevozu med gradnjo in pričetkom del, ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, po izgradnji pa po potrebi obnoviti;

·       zagotoviti varovanje gradbišča, tako da bosta zagotovljeni varnost in raba sosednjih objektov in zemljišč;

·       v skladu s predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja;

·       v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje tal, voda in zraka, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznih dovoljenj za poseg v prostor, pridobljenih pred pričetkom gradnje.

34. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju prostorskega akta)

(1) Poleg splošnih pogojev morata investitor in izvajalec upoštevati določilo, da se načrtovanje in izvedba posegov opravi na tak način, da so čim manj moteči ter tako, da ohranijo ali celo izboljšajo gradbeno tehnične in prometno varnostne ter okoljevarstvene  razmere.

(2) Med gradnjo je potrebno omogočiti čim manj moteno funkcioniranje sosednjih objektov in površin. Poleg tega je potrebno izvajati omilitvene ukrepe za preprečevanje prekomernega prašenja, prekomernih hrupnih obremenitev in vibracij.

(3) Območje gradbišča naj se čim bolj omeji na območje podrobnega načrta. Za potrebe gradbišča naj se uporabljajo že obstoječe komunikacije in ustvarja čim manj novih dovoznih poti. V primeru, da je potrebno sondirati temeljna tla ali kako drugače zaščititi gradbeno jamo se lahko posega tudi izven meja območja določenega s tem odlokom.

XII.          Pogoji za gradnjo enostavnih objektov

35. člen

(gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov)

(1) Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov se izvaja skladno z veljavnimi predpisi.

(2) Pri lociranju enostavnih in nezahtevnih objektov je treba upoštevati vse predpisane varstvene, varovalne in prometno-varnostne režime.

XIII.         Prehodne in končne določbe

36. člen

(namenska raba prostora v območju OPPN)

Namenska raba prostora, ki je določena v Odloku o občinskem prostorskem načrtu občine Oplotnice (Uradni list RS, št. 26/2015), se s sprejetjem tega odloka ne spremeni.

37. člen

(vpogled podrobnega načrta)

Občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo kmetijskih objektov je stalno na vpogled pri pristojnem organu Občine Oplotnica.

38. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

39. člen

(uveljavitev)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 18.13/2017

Datum: 30. 6. 2017