Na podlagi 149.
člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1-Uradni list RS, št. 39/06,
49/06, 66/06, 112/06, 33/07, 57/08, 70/08),
Uredbe o oskrbi s pitno vodo
(Uradni list RS, št. 88/12),
Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen
storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja
(Uradni list RS, št. 87/12), Odloka o gospodarskih javnih službah
(Uradni vestnik Gorenjske, št. 3/1995), 7. člena
Statuta Občine Žiri
(Uradni list RS, št. 94/11) je Občinski sveti Občine Žiri na 12. redni
seji dne 31. 1. 2013 sprejel |
|
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Žiri |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(vsebina) |
|
Ta odlok določa
način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno
vodo (v nadaljevanju: javna služba), pogoje za zagotavljanje pitne vode,
pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe, vire
financiranja oskrbe s pitno vodo, vrsto in obseg objektov in naprav,
potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo,
upravljanje in gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi s
pitno vodo ter ostale elemente, pomembne za opravljanje javne službe na
območju Občine Žiri. Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi, uporabi
objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Pravilniku
o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov (v
nadaljevanju: Tehnični pravilnik) ki se objavi v Uradnem listu RS ter na
spletnih straneh občine. |
|
2. člen |
|
(namen) |
|
Namen tega odloka
je:
– zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim
izvajanjem javne službe,
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in
varstvo virov pitne vode,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in
nadzora izvajanja javne službe. |
|
3. člen |
|
(pomen izrazov) |
|
Izrazi, uporabljeni
v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Pitna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja pitno vodo.
2. Obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz
vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo.
3. Odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode
posameznega porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko
priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami
stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi.
4. Sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je
sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in
čistilne naprave za pitno vodo ter oprema, kot so priključki in
hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen
vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov.
5. Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezanih
tehnoloških objektov, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje
tlaka v omrežju in za obdelavo vode, ki je namenjeno za neposredno
priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni
vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje z zunanjimi hidranti in
vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski
objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna
infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti
oziroma oprema javne infrastrukture.
6. Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki
objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so
namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do
sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega
vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.
7. Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno
vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki
urejajo upravljanje z vodami na območjih, kjer se storitve javne službe
ne izvajajo.
8. Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti
oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno
vodo.
9. Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja eden ali več sekundarnih
vodovodov, lahko pa tudi eden ali več primarnih vodovodov in je kot
občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen opravljanju storitev
javne službe.
10. Oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki
ga s pitno vodo oskrbuje vodovod.
11. Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s
katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov,
ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna
vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke.
12. Vodovodni priključek je priključna garnitura s spojno cevjo od
sekundarnega vodovodnega omrežja do vključno obračunskega vodomera s
pripadajočim zasunom pred in za vodomerom.
13. Obračunski vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode
iz javnega vodovoda.
14. Interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom
in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga
upravljavec ne vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene vode.
15. Interno vodovodno omrežje in naprave so v lasti lastnika
nepremičnine, ki se oskrbuje s pitno vodo.
16. Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz
vodarine, stroškov vodnih povračil in omrežnine.
17. Vodarina je del cene, ki pokriva stroške izvajanja gospodarske javne
službe in se obračunava uporabnikom mesečno glede na dobavljeno količino
pitne vode.
18. Vodna povračila se obračunavajo uporabnikom mesečno v skladu s
predpisi, ki določajo vodna povračila.
19. Omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne
infrastrukture, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo na območju občine,
letne stroške za vzdrževanje priključkov stavbe na sekundarni vodovod,
letne stroške za zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu
s predpisi, ki urejajo meroslovje ter se uporabnikom zaračuna v
dvanajstinah glede na zmogljivost priključkov, določenih z močjo
vodomera.
20. Upravljavec vodovoda je izvajalec javne službe, ki je v skladu s
predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju,
pridobil pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi
opravljanja storitev javne službe (v nadaljevanju: upravljavec), in
oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe
prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim
vodovodom.
21. Uporabnik javnega vodovoda je vsaka fizična ali pravna oseba, ki
uporablja vodo iz javnega vodovoda.
22. Vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja
varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo.
23. Obstoječa stavba je stavba, za katero je postalo izdano gradbeno
dovoljenje dokončno najpozneje ob uveljavitvi Pravilnika.
24. Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih
gospodarske javne infrastrukture.
25. Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih
podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo
vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi zakona, ki ureja
prostor.
Vsi ostali izrazi, ki niso definirani v prejšnjem odstavku in so
uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v Uredbi o
oskrbi s pitno vodo (v nadaljevanju: Uredba) (Uradni list RS, št.
88/12). |
|
4. člen |
|
(uporaba storitev javne službe) |
|
S storitvami javne
službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih
objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za
oskrbo živali ter stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se
opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.
Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih
prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih
stavb in gradbenih inženirskih objektov, če:
– iz vode zaradi njene rabe nastaja industrijska odpadna voda v skladu s
predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo,
– je namen rabe vode proizvodnja pijač,
– se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna
sestavina proizvodov,
– se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali
– se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.
Storitve javne službe opravlja režijski obrat Občine Žiri. |
|
5. člen |
|
(območja izvajanja oskrbe s pitno vodo) |
|
Občina mora
zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih
območjih na njenem območju, razen na poselitvenih območjih, kjer se
oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim
prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo
manj kot 10 m3 pitne vode na dan.
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju
poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev
javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, ima upravljavca in vodno
dovoljenje v skladu s Pravilnikom, in:
– vodni vir oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s
stalnim prebivališčem,
– je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manjša od 10 m3
pitne vode na dan. |
|
II. UPRAVLJANJE VODOVODOV |
|
6. člen |
|
(določitev upravljavca vodovoda) |
|
Zasebni vodovod
mora imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v
katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s
pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska,
turistična ali živilska dejavnost. Za upravljavca zasebnega vodovoda
župan s sklepom potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki
zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda. Če
med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru
lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o
upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda
določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja. |
|
7. člen |
|
(vodno dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega
vodovoda) |
|
Za rabo vode iz
vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda je treba
pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode (v
nadaljevanju: vodno dovoljenje).
Vodno dovoljenje mora pridobiti občina, če so objekti in oprema javnega
vodovoda v njeni lasti. |
|
8. člen |
|
(vodno dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo) |
|
Za rabo vode iz
vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo iz
zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh
stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
Če je lastnikov posamezne stanovanjske stavbe, ki jih zasebni vodovod
oskrbuje s pitno vodo, več, se vodno dovoljenje glasi na lastnika
oziroma lastnike, ki so kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v
vlogi za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za oskrbo s pitno
vodo iz zasebnega vodovoda. |
|
9. člen |
|
(evidenca upravljavcev) |
|
Občina mora zaradi
vodenja evidenc o upravljavcih javnih in zasebnih vodovodov ter o
spremembah poročati pristojnemu ministrstvu. Upravljavci vodovodov
morajo zaradi vodenja evidenc o vodovodih poročati občini.
Upravljavci občini zaradi poročanja ministrstvu posredujejo podatke o
firmi oziroma imenu in sedežu upravljavca vodovoda. |
|
10. člen |
|
(evidenca vodovodov) |
|
Upravljavci
vodovodov morajo pristojnemu ministrstvu poročati o:
– oskrbovalnem območju in poselitvenih območjih ter številu prebivalcev
s stalnim prebivališčem na oskrbovalnem območju,
– tehničnih lastnostih in skupni dolžini cevovodov vodovoda,
– vodnih virih, ki napajajo posamezni vodovod ali vodovodni sistem,
– pravici rabe vode za oskrbo s pitno vodo na podlagi vodnih dovoljenj,
– rabi in namenu rabe pitne vode iz vodovodov, ki se v skladu z drugim
odstavkom 4. člena tega pravilnika ne šteje za rabo v okviru storitev
javne službe,
– letni rabi vode za oskrbo s pitno vodo ter kazalcih oskrbe s pitno
vodo iz poročil o izvajanju javne službe. |
|
III. VODOVODNO OMREŽJE, OBJEKTI IN NAPRAVE |
|
11. člen |
|
(delitev vodovodnega sistema) |
|
Vodovodno omrežje,
objekti in naprave so v lasti občine ali upravljavcev. Glede na dejstvo,
ali se z vodovodnim omrežjem, objekti ali napravami izvajajo javne
službe, se delijo na javne ali zasebne. Vodovodno omrežje, objekti ali
naprave se delijo tudi na zunanje in interno vodovodno omrežje, pri
čemer je slednje v lasti lastnika nepremičnine.
Vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki ne morejo pridobiti status
grajenega javnega dobra, so internega značaja, zato jih vzdržujejo
uporabniki ali od njih pooblaščeni pogodbeni izvajalci.
Javno vodovodno omrežje, objekti in naprave so:
– primarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (zajetja,vodnjaki,
črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode,
prečrpališča,vodohrani,vodovodi od vodnih virov do sekundarnega
omrežja);
– sekundarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (sekundarni vodovod
za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali
drugem območju, vodovodi in naprave za gašenje požarov, črpališča in
naprave za dvig ali reduciranje tlaka).
Interno vodovodno omrežje in naprave v lasti uporabnika so:
– vodovodni priključek s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega
omrežja vključno z obračunskim vodomerom ter zasunom pred in za
vodomerom,
– interna instalacija z obračunskim vodomerom. |
|
12. člen |
|
(vzdrževanje in izvajanje obnov/investicij) |
|
Za izvedbo
vzdrževalnih del na javnem vodovodu skrbi izvajalec javne službe, lahko
pa določena dela v skladu s predpisi o javnem naročanju pisno naroči pri
tretji osebi, ki je strokovno usposobljena za ta dela. Stroški za
vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe.
Investitor v obnovo javnega vodovoda je občina.
Investitor v novogradnjo javnega vodovoda je občina.
Občina mora zagotoviti strokovni nadzor pri posegih v javno vodovodno
omrežje, izvajalec pa mora tak nadzor omogočiti.
V primeru rekonstrukcije javnega vodovoda so priključki v cestnem telesu
in ponovna priključitev na obstoječi priključek strošek obnove vodovoda,
ki se financira iz javnih sredstev.
Celotno redno in investicijsko vzdrževanje obstoječih vodovodnih
priključkov, ki je potrebno za normalno funkcioniranje le-tega, izvaja
izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe kot posebne
storitve javne službe. Dela lahko odda v podizvajanje, pri čemer sam
izvaja nadzor.
Vodovodni priključki se obnavljajo v skladu s terminskim planom, ki ga v
okviru letnega načrta pripravi izvajalec javne službe, razen:
– če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki
povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost oskrbe z vodo;
– če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,
– v primeru obnove javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela
javne infrastrukture,
– če obstoječi priključek tlačno ne ustreza normativom. |
|
IV. OPREMLJENOST NASELIJ Z VODOVODOM |
|
13. člen |
|
(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo) |
|
Na oskrbovalnem
območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne
službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo.
Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme
uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. |
|
14. člen |
|
(obveznost priključitve na javni vodovod) |
|
Če se v stavbi
oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se
zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna
voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi
oskrbe s pitno vodo pridobiti soglasje upravljavca za priključitev in
zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod.
Upravljavec javnega vodovoda ne sme dopustiti priključitve uporabnika na
javni vodovod, če uporabnik za priključitev ni pridobil soglasja za
priključitev.
Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem
območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne
službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno
vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če
je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega
vodovoda je večja od 200 m ali
– je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta
na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški. |
|
15. člen |
|
(priključitev stavb na javni vodovod) |
|
Predvideno
poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali
gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov, opremljeno z javnim vodovodom skladno z določbami Uredbe in
tega odloka.
Na predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme
priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod,
če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s
predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in
padavinske vode. Upravljavec lahko investitorju, ki je izpolnil vse
pogoje za priključitev na javno infrastrukturo, s posebno pogodbo
omogoči izvedbo gradbiščnega priključka za dobo največ 24 mesecev in
uporabo vode za gradnjo objekta kot posebno storitev. Voda se v tem
primeru ne sme uporabljati kot pitna voda za oskrbo prebivalcev in
živali.
Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega
vodovoda ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali
gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma inženirskega
objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega
vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje. |
|
16. člen |
|
(priključek stavbe na javni vodovod) |
|
Na javni vodovod se
mora priključiti vsako odjemno mesto posebej. Če se priključi na javni
vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči
sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega
vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep
cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest. |
|
17. člen |
|
(storitve v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod) |
|
Priključek stavbe
na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med
sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri
porabniku pitne vode. Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in
druge opreme priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik
stavbe. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe.
Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na
sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje
izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni
vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne
službe plačati v okviru omrežnine. Upravljavec javnega vodovoda mora
voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni
vodovod in trasah teh priključkov. |
|
18. člen |
|
(stalen ali začasen priključek) |
|
Priključek stavbe
na javni vodovod mora biti izveden v skladu s tem odlokom in pogoji
soglasja upravljavca. Upravljavec je dolžan izdelati priključek
najkasneje v tridesetih dneh od pisne vloge uporabnika za izvedbo
priključka, s tem da je uporabnik izpolnil vse pogoje iz prvega odstavka
tega člena in poravnal vse obveznosti do občine oziroma upravljavca.
Upravljavec sme priključiti uporabnika, ko je preveril, da so bila
predhodno izvedena vsa gradbena dela na način kot to določa Tehnični
pravilnik. Vodovodni priključek je lahko stalen ali začasen. Vsaka
sprememba dimenzije priključka se obravnava kot nov priključek.
Uporabnik lahko pisno naroči začasni ali stalni odklop priključka, ki se
izvede na stroške uporabnika v skladu s tem odlokom in Tehničnim
pravilnikom. Stalni odklop priključka pomeni fizično izvedena dela
odklopa na priključnem ventilu ali priključni cevi pri sekundarnem
vodovodu. V primeru ponovnega priklopa si je uporabnik dolžan pridobiti
soglasje v skladu s 22. členom tega odloka. |
|
19. člen |
|
(lastna oskrba prebivalcev) |
|
Če je stavba ali
več stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z merili iz
Uredbe in tega odloka priključitev na javni vodovod ni obvezna, se
oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če
so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji iz 32. in 34.
člena tega odloka. |
|
V. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE |
|
20. člen |
|
(viri financiranja) |
|
Javna služba se
financira iz:
– cene storitev javne službe,
– proračunskih sredstev občine,
– drugih virov. |
|
21. člen |
|
(proračunska sredstva občine) |
|
Če cena storitev
javne službe ne zadošča za pokrivanje vseh stroškov javne službe in
predpisanega donosa, občina za ta del zagotovi lastna sredstva. |
|
VI. NAČRTOVANJE VODOVODA |
|
22. člen |
|
(upravni postopki) |
|
Upravljavec javnega
vodovoda na podlagi veljavne zakonodaje izdaja smernice za načrtovanje
predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja
k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu:
mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi, projektom itd. (v nadaljnjem
besedilu: pogoje), soglasja k projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: soglasja) in soglasja za priključitev
na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: soglasja za priklop) ter
potrdila, pri čemer mora investitor v vlogi predložiti:
1. Za smernice in mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju.
2. Za projektne pogoje:
– dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov;
– idejno zasnovo in situacijo obstoječega stanja;
– situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi
napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji;
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno
potrošnjo vode.
3. Za soglasje k projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji za
spremembo namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom vodovodnega
priključka v sklopu načrta strojnih inštalacij;
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500;
– soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel preko katerih bo potekal
vodovodni priključek, oziroma ustrezen pravno veljaven dokument, ki
nadomesti soglasje lastnika;
– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po
potrebi);
– dokumentacijo, vezano na odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in
padavinskih voda, če se objekt gradi na območju, ki ni opremljeno z
javnim kanalizacijskim sistemom;
– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s
predpisi.
4. Za soglasje za priključitev, če ni bilo izdano že v postopku za
pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici graditi v
skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora;
– katastrski načrt (načrt parcele);
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500;
– načrt strojnih instalacij;
– dovoljenje občine oziroma države za prekop cestišča;
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno
soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek,
oziroma sodno odločbo, ki nadomesti soglasje;
– pogodbo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom,
ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, če
je to predpisano.
5. Za soglasje za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih
inženirskih objektov:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali
inženirskega objekta;
– projekt vodovodnega priključka;
– projekt interne vodovodne inštalacije ali potrdilo upravljavca o
pregledu interne inštalacije;
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno
soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek
oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje;
– pogodbo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom,
ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
6. Za soglasje/pogodbo za začasni priključek, katero se lahko izda za
gradbiščne priključke, javne prireditve, začasne objekte in podobne
primere, vendar za obdobje največ dveh let:
– situacijo (po potrebi z vrisanim objektom) v merilu 1:500;
– upravno dovoljenje oziroma drug ustrezen dokument (odločbo ipd.);
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in času trajanja
priključka;
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno
soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek,
oziroma sodno odločbo, ki nadomesti soglasje;
– dokument o lastništvu in dovoljenje za poseg v prostor;
– soglasje za prekop javnih površin in križanja z drugimi komunalnimi
vodi (po potrebi);
– dokazilo o načinu zagotavljanja odvajanja odpadnih voda v skladu s
predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in
padavinske vode, če je to predpisano.
7. Za soglasje za ukinitev priključka:
– situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in vodovodnim
priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500;
– potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi
namembnosti stavbe.
8. Za soglasje k spremembam:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja 4. točka tega
člena, gradbenega dovoljenja pa ni treba predložiti, če je bil objekt
zgrajen pred letom 1967; lastnik to dokaže z veljavno uradno listino.
Upravljavec sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri tehničnih
pregledih objektov oziroma novozgrajene javne infrastrukture.
Za potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra,
ki jih izda upravljavec na zahtevo investitorja oziroma projektanta iz
prvega odstavka tega člena, upravljavec zaračuna materialne stroške po
merilih in tarifi storitve javne službe, ki so določene v ceniku
upravljavca. |
|
23. člen |
|
(določitev pogojev) |
|
Pri izdaji soglasja
iz prejšnjega člena tega odloka mora upravljavec določiti:
– minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja;
– pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivi
novogradnje;
– traso, globino, dimenzijo priključnih cevi in priključno mesto na
javno omrežje;
– lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška;
– dimenzijo in tip vodomera, ki mora biti vgrajen v zunanjem vodomernem
jašku;
– tehnične pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z
vodovodom;
– pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa
vodovodnega priključka;
– posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju
podtalnice; zajetij vodnih virov ali na območjih predvidenih za zajem
pitne vode;
– posebne pogoje v primeru neustreznega tlaka vode;
– ostale pogoje, ki so določeni s Tehničnim pravilnikom za
projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema. |
|
24. člen |
|
(gradnja novega vodovoda) |
|
Pri načrtovanju
komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja je treba
zagotoviti, da se nov javni vodovod priključi na obratujoč javni
vodovod.
Če priključitev novega javnega vodovoda ali porabnikov pitne vode na
obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostne tehnološke
zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ima obnova oziroma
rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda, zlasti z vidika
zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred zagotavljanjem novih vodnih
virov pitne vode za nov javni vodovod.
Če priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod ni
možna zaradi nezadostnih količin pitne vode iz vodnih virov pitne vode
obratujočega javnega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti vodnih virov
obratujočega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi
obratujočimi vodnimi viri prednost pred zagotavljanjem novih vodnih
virov pitne vode za nov javni vodovod. Načrtovalec mora merila iz tega
člena upoštevati pri izboru variante oskrbe s pitno vodo pri izvedbi
prostorskega akta, ki je podlaga za poseg v prostor objektov in opreme
komunalnega opremljanja predvidenega poselitvenega območja. |
|
25. člen |
|
(prednostna raba vode iz vodovoda) |
|
Pri načrtovanju in
zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov se upošteva, da ima oskrba
prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
Če objekti in naprave javnega vodovoda ne morejo zagotavljati oskrbe s
pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev hidrantnega omrežja v skladu
s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih
vodovodov in hidrantnih omrežij, se za oskrbo hidrantnega omrežja
zagotovijo drugi vodni viri, pri čemer morajo biti viri za oskrbo
hidrantnega omrežja hidravlično ločeni od javnega vodovoda, razen če se
s priključkom na javni vodovod izvede samo napajanje požarnega bazena iz
javnega vodovoda.
V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali
opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno
vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odvzem vode iz vodovoda, pri
čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost
pred rabo voda za druge namene. |
|
26. člen |
|
(rezervne zmogljivosti in varno obratovanje vodovoda) |
|
Javne vodovode je
treba načrtovati tako, da imajo zagotovljene rezervne zmogljivosti virov
pitne vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja
javnega vodovoda, pri čemer je potrebno upoštevati razvojne potrebe
oskrbovalnega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
Vsak javni vodovod mora imeti rezervni vodni vir, iz katerega se lahko v
primeru onesnaženja enega vodnega vira pokriva poraba vode v javnem
vodovodu vsaj v nujnem obsegu porabe, pri čemer se za nujni obseg porabe
pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno
prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na oskrbovalnem
območju.
Rezervni vodni vir je lahko drug neodvisen vodni vir, ki napaja isti
javni vodovod. Rezervni vodni vir je lahko tudi sosednji javni vodovod,
če je izveden ustrezen priključek nanj in predviden režim obratovanja
obeh javnih vodovodov v takih primerih. |
|
27. člen |
|
(zmanjševanje vodnih izgub vodovoda) |
|
Upravljavec javnega
vodovoda mora letno spremljati stanje vodnih izgub v vodovodnem omrežju
ter pripraviti program ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub.
Za potrebe izdelave programa ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub mora
upravljavec ugotavljati vodne količine, ki so načrpane, transportirane,
porabljene in izgubljene iz javnega vodovoda in izdelati vodno bilanco.
Upravljavec javnega vodovoda mora zagotoviti, da se pri načrtovanju
rekonstrukcije javnega vodovoda načrtujejo tudi ukrepi za zmanjšanje
vodnih izgub vodnih količin, ki nastajajo pri obratovanju javnega
vodovoda.
Če upravljavec javnega vodovoda načrtuje zaradi večje rabe pitne vode
gradnjo novih vodnih virov pitne vode ali povečanje zmogljivosti črpanja
obratujočih vodnih virov pitne vode, mora skupaj z izvedbo teh ukrepov
zagotoviti, da vodne izgube javnega vodovoda ne presegajo v letnem
povprečju količin iz prejšnjega odstavka. |
|
VII. OSKRBOVALNI STANDARDI JAVNE SLUŽBE |
|
28. člen |
|
(obseg storitev javne službe) |
|
V okviru storitev
javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem
območju zagotoviti:
– oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi
pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih
služb;
– pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi
obračuna storitev javne službe;
– vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda;
– nadzor izvedbe priključkov stavb na sekundarni vodovod;
– investicijsko in redno vzdrževanje priključkov stavb na sekundarni
vodovod;
– redno vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov,
priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred
požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij ter v
skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, ki jih zagotavlja občina
kot lastnik infrastrukture;
– vzdrževanje obračunskih vodomerov in skrb za redne preskuse, skladno z
veljavnim zakonom;
– izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v
javnem vodovodu (skladnost in zdravstvena ustreznost pitne vode), ter
zagotavljanje priporočil, ukrepov in obvestil za odpravo neskladnosti
hišnega vodovodnega omrežja v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja
pitno vodo;
– monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo;
– monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi
obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za
rabo vode iz vodnih virov;
– označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva
vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni
režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod
odvzema pitno vodo;
– razvoj vodovodnega sistema, ki obsega planiranje, načrtovanje in
projektiranje za novi in obstoječi vodovodni sistem v okviru razvojnih
programov in strategije občine;
– izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega
sistema;
– občasno hidravlično modeliranje vodovodih sistemov;
– občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih;
– izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s
predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni
vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem
območju;
– vodenje evidenc v skladu z Uredbo, razen vodenja katastra javnega
vodovoda;
– vodenje evidenc opravljanja storitev javne službe v skladu z Uredbo;
– izdelavo Programa oskrbe s pitno vodo v skladu z Uredbo.
Upravljavec je dolžan z javnimi vodovodi gospodariti tako, da ohranja
oziroma povečuje njihovo zmogljivost in kvaliteto oskrbe.
Vso projektno in tehnično dokumentacijo ter drugo dokumentacijo, ki se
nanaša na finančno in materialno poslovanje, je dolžan hraniti v skladu
s predpisi, ki urejajo področje arhiviranja. |
|
29. člen |
|
(obveznost uporabnikov) |
|
Uporabniki storitev
javne službe imajo naslednje obveznosti:
– pridobiti soglasje upravljavca za priključitev na javni vodovod in na
občini pridobiti odločbo o odmeri komunalnega prispevka;
– priključiti se na javni vodovod najkasneje v 6-ih mesecih po njegovi
izgradnji in pričetku uporabe ter za vse posege na objektih in napravah
pridobiti soglasje upravljavca;
– redno vzdrževati interno omrežje, vodomerno mesto in interno hidrantno
omrežje;
– izvajati zaščito vodomernega mesta in vodomera pred zmrzovanjem in
fizičnimi poškodbami;
– upravljavcu omogočiti dostop do vodomernega mesta in vodomera;
– upravljavcu omogočiti pregled ustreznosti priključka stavbe (in
interne vodovodne inštalacije);
– skrbeti za dostopnost in vidnost zasuna (mesta priključitve na javni
vodovod) na svojem vodovodnem priključku;
– upravljavcu omogočiti vzorčenje pitne vode na internem delu
vodovodnega omrežja;
– obveščati upravljavca o okvarah na javnem vodovodu in priključku
stavbe, ter omogočiti izvedbo odprave okvare ali obnovo javnega
vodovoda, če gre za javni vodovod, ki poteka po zemljišču, ki ni v lasti
občine;
– dopustiti obnovo vodovodnega priključka in poskrbeti za ustreznost
vodomernega mesta skladno z zahtevami upravljavca, s Tehničnim
pravilnikom in z odlokom;
– ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svoje
interno vodovodno omrežje ali vodovodni priključek brez soglasja
upravljavca;
– povrniti škodo povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi
del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročil
z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v
javnem vodovodu;
– pisno obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva in drugih
spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem
in obračun vode; v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je možna po
poravnavi vseh zapadlih obveznosti. V primeru spremembe uporabnika mora
poleg obvestila poskrbeti tudi za izvedbo popisa števca, ki je
relevanten trenutek za določitev novega uporabnika in novega razmerja
med izvajalcem javne službe in uporabnikom. Če se popis ne izvede, se
storitve javne službe zaračunavajo novemu uporabniku enako kot staremu
in jih je dolžan novi uporabnik poravnavati, ter od datuma prejema
pisnega obvestila starega uporabnika;
– urejanje medsebojnih delitev stroškov, kadar se storitev obračunava
preko skupnega obračunskega vodomera; osnova za obračun storitev je
število oseb, ki prebivajo v posamezni stanovanjski enoti;
– priključitev na javno vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev in
soglasja upravljavca ter izjave o opravljenem upravljavčevem nadzoru
izgradnje vodovodnega priključka;
– izvrševanje varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali
upravičene prekinitve dobave pitne vode;
– zagotavljati oskrbo objekta s pitno vodo na način, ki ne poslabšuje
oskrbe s pitno vodo drugih uporabnikov in na način, ki ne vpliva na
kakovost vode v javnem vodovodnem vodovodu. |
|
30. člen |
|
(obveznosti drugih izvajalcev) |
|
Izvajalci del
morajo pred začetkom del pri vzdrževanju, rekonstrukciji ali gradnji
novih infrastrukturnih in drugih objektov pridobiti soglasje upravljavca
javnega vodovoda. Po zaključku del morajo vzpostaviti vodovodno omrežje
in naprave v prvotno stanje.
Upravljavci drugih omrežij (elektrika, javna razsvetljava, telefon,
kabelska TV, optika, plinovod, toplovod, meteorna kanalizacija …) morajo
pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti skladnost
s tem odlokom in Tehničnim pravilnikom, tako da ostanejo vodovodne
naprave in objekti nepoškodovani.
V primeru poškodb iz prvega in drugega odstavka tega člena izvajalci del
oziroma upravljavci drugih omrežij odgovarjajo za vso povzročeno
poslovno in neposlovno škodo, v prvi vrsti pa morajo poskrbeti sami (ali
pa brez nepotrebnega odlašanja prepustiti upravljavcu) za popravilo
javnega vodovodnega omrežja oziroma priključkov, ki je posledica napake
zaradi njihovega ravnanja oziroma opustitve (vzpostavitev v prejšnje
stanje). |
|
31. člen |
|
(oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov) |
|
V okviru lastne
oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega
vodovoda na celotnem njegovem oskrbovalnem območju zagotoviti:
– oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v
skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
– redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda;
– vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih
nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja
obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
– nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod;
– monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi
obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja
za rabo vode iz vodnih virov;
– obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki
ga organizira izvajalec javne službe;
– meritve količin dobavljene vode in obračun storitev. |
|
32. člen |
|
(vodenje evidenc opravljanja storitev javne službe) |
|
Izvajalec javne
službe mora pri upravljanju javnega vodovoda voditi evidenco o:
– oskrbovalnih območjih, kjer zagotavlja opravljanje storitev javne
službe;
– naseljih znotraj oskrbovalnih območij iz prejšnje alineje;
– tehničnih lastnostih in skupni dolžini cevovodov vodovoda;
– stavbah, ki so priključene na sekundarne vodovode;
– stavbah in gradbenih inženirskih objektih, ki jih ne oskrbuje s pitno
vodo na podlagi storitev javne službe;
– objektih in opremi sekundarnega, primarnega in transportnega
vodovoda;
– hidrantih in javnem hidrantnem omrežju, ki je oskrbovano iz javnega
vodovoda;
– vodnih virih pitne vode, s katerimi upravlja in njihovih
vodovarstvenih območjih;
– stavbah na širših, ožjih in najožjih vodovarstvenih območjih, ki so
oskrbovane s pitno vodo iz vodovodnega omrežja vodovoda, stavbe pa niso
priključene na javni kanalizacijski sistem;
– stroških izvajanja storitev javne službe;
– letni količini iz vodovodnega omrežja odvzete pitne vode zaradi
opravljanja storitev javne službe. |
|
33. člen |
|
(kataster javnega vodovoda) |
|
Vodenje katastra
javnega vodovoda zagotavljajo občine v okviru posebne javne službe in ga
je upravljavec dolžan voditi v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko
načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost ter ga stalno
dopolnjevati. Stroški vodenja katastra se v skladu s predpisi krijejo iz
proračunskih sredstev občine.
V katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o objektih in napravah
sekundarnega, primarnega in magistralnega vodovoda, hidrantnih omrežjih
in hidrantih, če so oskrbovani iz javnega vodovoda ter priključkih na
javni vodovod.
Med objekte, naprave in opremo javnega vodovoda, ki se evidentirajo v
katastru javnega vodovoda, spadajo: vodovodna cev, vodohran, črpališče,
razbremenilnik, jašek, naprave za obdelavo pitne vode, zajetja, objekti
za bogatenje ali aktivno zaščito vodonosnika, drugi objekti, naprave in
oprema javnega vodovoda.
V katastru javnega vodovoda morajo biti evidentirana območja objektov
javnega vodovoda.
Lokacija objektov, naprav in opreme se v katastru javnega vodovoda vodi
v skladu s predpisom, ki ureja vodenje zbirnega katastra gospodarske
javne infrastrukture.
Kataster se vodi usklajeno s standardi in normativi geografskega
informacijskega sistema ter Tehničnega pravilnika. Vodi se v obliki
elektronske baze podatkov.
Upravljavec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za
to izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega
interesa.
Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega
značaja, je upravljavec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz
katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da
prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se
nanašajo na prosilca, je izvajalec dolžan slednjemu posredovati
brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je
izvajalec upravičen zaračunati stroške skladno z Uredbo, ki ureja
posredovanje informacij javnega značaja. |
|
34. člen |
|
(uporaba hidrantov) |
|
Hidranti na javnem
vodovodnem omrežju so objekti in naprave kolektivne rabe, namenjeni
zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v
brezhibnem stanju.
Stroške vzdrževanja, rednih pregledov in meritev, obratovanja
hidrantnega omrežja in porabljene pitne vode upravljavcu javnega
vodovoda v skladu s Pravilnikom, zagotavljajo občine iz proračunskih
sredstev.
Brez predhodnega soglasja upravljavca javnega vodovoda se smejo hidranti
uporabljati samo za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih
in drugih nesrečah. V tem primeru mora uporabnik naknadno v roku 8 dni
obvestiti upravljavca vodovoda o uporabi, trajanju in količini odvzete
vode.
Gasilska društva so dolžna izvajati stalen nadzor nad uporabo hidrantov
in upravljavcu sprotno pisno sporočati vsak odvzem in količino odvzete
vode ter sporočiti morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti
pri uporabi hidrantov. Podatke o hidrantih vodi upravljavec v registru
hidrantov. Povzročitelj odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po
njegovi krivdi.
V primeru suše se smejo za odvzem vode izjemoma, po predhodnem
dovoljenju upravljavca uporabljati tudi hidranti. Gasilska društva in
enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov
uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem
zdravstveno ustrezne vode in upravljavcu predhodno javiti mesto in
količino odvzema. Mesto odvzema, pogoje odvzema in način plačila odvzete
vode jim predpiše upravljavec v posebnem soglasju.
Odvzem vode iz hidrantov za druge potrebe je dovoljen le s pisnim
soglasjem upravljavca. Za takšen odvzem vode sklene uporabnik dogovor o
uporabi in poravnavi stroškov za porabljeno vodo.
Interni hidranti so del internega vodovoda objekta in morajo biti
priključeni na vodovodno omrežje za odjemnim mestom. Vzdržuje jih
lastnik objekta – uporabnik vode. Ob vsaki uporabi vode iz hidranta je
uporabnik dolžan nemudoma poročati upravljavcu vodovoda, in sicer o
vzroku in času uporabe ter porabljeni količini vode. |
|
35. člen |
|
(varovanje obstoječe infrastrukture) |
|
Vsakdo, ki na
območju javnega in zasebnega vodovoda oziroma vodovodnega priključka
izvaja dela, ki lahko škodno vplivajo na vodovodne objekte in naprave,
je dolžan pred začetkom del pri upravljavcu na svoje stroške naročiti
podatke o poteku vodovoda s pogoji za izvedbo del.
V primeru nastalih poškodb je povzročitelj škode dolžan nemudoma
obvestiti upravljavca o kraju, času in vrsti poškodbe, ter upravljavcu
naročiti popravilo in poravnati stroške popravila nastale poškodbe in
stroške odtečene vode.
Na vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov ali
nasipati materiala, saditi trajnih nasadov, ki lahko povzročijo poškodbe
na vodovodu ali ovirajo njegovo delovanje in vzdrževanje. Sprememba
nivelete terena nad vodovodom je možna le s soglasjem upravljavca
vodovoda in pod pogoji, ki jih določi upravljavec. Kdor gradi, opravlja
vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela v območju vodovodnega
omrežja, mora pred opravljanjem teh del pridobiti predhodno pisno
soglasje upravljavca. Pri trajni spremembi okolice mora investitor pri
upravljavcu javnega vodovoda naročiti in poravnati stroške prilagoditve
elementov oziroma globino vodovodnega omrežja novi niveleti in rabi
terena. |
|
36. člen |
|
(prenos novozgrajenih vodovodov) |
|
Kadar je s pogodbo
o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno vodovodno omrežje s
pripadajočimi objekti obravnavano kot javni vodovod, je investitor
novozgrajenega vodovodnega omrežja in objektov dolžan po končani gradnji
s pogodbo le-te predati v last občini.
Za prevzem omrežja javnega vodovoda in objektov iz prvega odstavka tega
člena v upravljanje izvajalcu javne službe, mora biti predložena
naslednja dokumentacija:
– gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del,
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v
kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI),
– zapisnik o opravljenih preskusih vodovodov,
– meritve o ustreznosti hidrantnega omrežja,
– poročilo o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja
in objektov ter pitne vode,
– zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,
– uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave in dokazila (kvaliteta izvedbe, vgrajeni materiali,
odprava napak v garancijski dobi),
– vrednost vodovodnega omrežja in objektov v skladu z slovenskimi
računovodskimi standardi,
– notarsko overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do
omrežja in objektov javnega vodovoda. |
|
37. člen |
|
(prenos zasebnih vodovodov) |
|
Obstoječi vodovod
(zasebni, lokalni ali vaški vodovod ipd.), ki ni v lasti občine, se
lahko prenese v lastništvo občine z medsebojno pogodbo med dosedanjim
lastnikom ter občino. V pogodbi se določijo vse njune medsebojne
obveznosti.
Za prenos vodovodnega sistema v last občine in upravljanje izvajalcu
obvezne gospodarske javne službe, morajo biti izpolnjeni naslednji
pogoji:
– vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (projekt
izvedenih del - če je izdelan, elaborat geodetskega posnetka, popis in
načrt omrežja, objektov in naprav, evidenco priključkov uporabnikov,
vodno dovoljenje in predlog odloka o zaščiti vodnega vira);
– vodovod, ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in
navodilom o tehnični izvedbi in uporabi omrežja, objektov in naprav;
– izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim
ovrednotenjem;
– pred postopkom o prevzemu se mora izvršiti terenski pregled
obstoječega vodovoda in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na
vodovodnem sistemu, ki je osnova za pripravo programa sanacije;
– sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in
razvoja vodovoda, izdelana ocena stroškov ter zagotovljena sredstva za
potrebno sanacijo vodovoda;
– na vseh odjemnih mestih vodovoda morajo biti v roku 3 mesecev od
prevzema vodovoda v zunanjih vodomernih jaških vgrajeni obračunski
vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani, skladno z veljavnimi
predpisi o meroslovnih zahtevah za vodomere; tip vodomera mora ustrezati
zahtevam izvajalca javne službe;
– zunanji vodomerni jaški morajo biti dostopni in grajeni skladno s
Tehničnim pravilnikom;
– urejene morajo biti vse služnostne pogodbe ali lastništvo za zemljišča
na katerih se nahajajo objekti in naprave;
– urejena morajo biti vsa lastniška razmerja med dosedanjimi lastniki in
občino, povezana z infrastrukturo, ki je predmet pogodbe;
– postopek prevzema vodovoda mora biti izpeljan dokumentirano z
zapisniki o primopredaji.
Občina prevzete vodovodne sisteme v skladu s pogodbo preda upravljavcu v
upravljanje in najem. |
|
VIII. MERITVE IN OBRAČUN |
|
38. člen |
|
(elementi za obračun) |
|
Uporabnik je
fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe oziroma
inženirskega objekta ali dela stavbe ali inženirskega objekta na območju
občine, priključenega na javno vodovodno omrežje oziroma koristnik
storitve javne službe oskrbe s pitno vodo. Solastnik sporazumno določijo
plačnika storitev.
Uporabnik je lahko tudi najemnik stavbe, inženirskega objekta ali dela
stavbe oziroma inženirskega objekta ob pogoju, da se najemodajalec,
najemnik in izvajalec dogovorijo o načinu plačevanja stroškov javne
storitve in poroštvih.
Upravljavec zaračuna uporabniku, ki je priključen na javni vodovod:
– porabljeno količino pitne vode, izraženo v m3/mesec;
– omrežnino, izraženo v EUR/kom;
– vse ostale dajatve, ki so predpisane z zakonodajo.
Poraba se za potrebe določanja količin iz prejšnjega odstavka izračunava
v skladu s tem poglavjem odloka. |
|
39. člen |
|
(vzdrževanje priključka stavbe) |
|
Upravljalec skrbi
za redno vzdrževanje priključka stavbe, tako da ni negativnih vplivov na
zdravstveno ustreznost pitne vode, da je priključek in zagotavlja
interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov v skladu z
Uredbo.
Mesečni stroški za vzdrževanje priključka stavbe so določeni glede na
zmogljivost priključka in dimenzijo obračunskega vodomera so sestavni
del omrežnine. |
|
40. člen |
|
(vzdrževanje vodomera) |
|
Upravljavec skrbi
za vzdrževanje obračunskih vodomerov in redne preskuse skladno z
veljavno zakonodajo na stroške uporabnika. Mesečni stroški za
vzdrževanje, overjanje, zamenjavo vodomerov so določeni glede na
zmogljivost priključka in dimenzijo obračunskega vodomera in so sestavni
del omrežnine. |
|
41. člen |
|
(uporaba vodomerov) |
|
Glavni obračunski
vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju
porabe pitne vode. Velikost in mesto vgraditve glavnega obračunskega
vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja za
priključitev na vodovodno omrežje. Vgrajen mora biti v jaških izven
stavbe ali inženirskega objekta v skladu s pogoji, navedenimi v
Tehničnem pravilniku.
V primeru merilnega mesta znotraj objekta se s strani upravljalca
vzdržuje priključek od odjemnega mesta do objekta ter vodomer.
V večstanovanjskih, poslovnih in proizvodnih objektih so v interni
instalaciji lahko nameščeni tudi interni vodomeri, ki uporabniku,
upravitelju služijo za merjenje porabe vode po posameznih enotah in za
nadzor skupne porabe. Interni vodomeri, ki so nameščeni za obračunskim
vodomerom, služijo le interni porazdelitvi stroškov. Upravljavec teh
vodomerov ne vzdržuje in tudi ne uporablja za obračun vode.
Uporabnik je dolžan vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno
dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje,
redne preglede, menjave in odčitke vodomera. Vodomere namešča,
zamenjuje, vzdržuje in odčitava izključno upravljavec, ki skrbi tudi za
pravočasno overjanje vodomerov. Vsak vodomer mora biti pregledan in
overjen po predpisih za standardizacijo in meroslovje. Uporabnik je
dolžan nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred
poškodbami in zmrzaljo. Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti,
ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja vodomera. Uporabnik ne
sme prestavljati, zamenjati ali popravljati vodomera niti odstraniti
plombe.
Uporabnik lahko od upravljavca zahteva nadzor točnosti vodomera. Če
vodomer deluje v mejah predpisane točnosti, nosi vse stroške postopka
(menjava, servis, kontrolni preizkus) uporabnik, v nasprotnem primeru pa
upravljavec. |
|
42. člen |
|
(določanje količin porabljene vode) |
|
Količina porabljene
vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m3 po stanju, odčitanem na
obračunskem vodomeru. Upravljavec zaračunava uporabnikom porabljeno vodo
določeno na osnovi povprečne mesečne porabe vode v zadnjem obračunskem
obdobju. Obračunsko obdobje je obdobje med zadnjima odčitkoma. Praviloma
enkrat letno, ob menjavi obračunskega vodomera ali ob odčitku
obračunskega vodomera opravi upravljavec obračun porabljene vode za
posamezno odjemno mesto.
Upravljavec lahko tudi mesečno zaračunava porabljeno vodo uporabnikom,
ki porabijo več kot 50 m3/mesec ter stanovalcem v večstanovanjskih
stavbah na podlagi dejanske porabe, zabeležene na obračunskemu vodomeru.
Upravljavec lahko določi tudi drugače.
V primeru, da je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka
oziroma obračunskega vodomera, morajo uporabniki z medsebojnim
sporazumom določiti pravno ali fizično osebo, ki prejema ter plačuje
račune za porabljeno vodo ter ga posredovati upravljavcu oziroma ravnati
v skladu z veljavno zakonodajo na stanovanjskem področju. Interna
delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku v objektu ni
dolžnost upravljavca. Če so v objektu tudi uporabniki, ki opravljajo
pridobitno dejavnost, si morajo v skladu s pogoji soglasja vgraditi
svoje obračunske vodomere.
Višino akontacije praviloma določi upravljavec, uporabnik pa ima pravico
zahtevati spremembo višine akontacije. V primeru, da upravljavec ali
uporabnik ugotovita, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati
dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka do ugotovitve okvare
vodomera poraba pitne vode obračuna v višini uporabnikove povprečne
porabe v preteklem obračunskem obdobju.
Količina porabljene vode se, pri nedovoljenem odvzemu brez vodomera,
določi na osnovi predpisane količine iz uredbe o okoljskih dajatvah. Pri
nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za
celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oziroma najmanj za
obdobje enega leta.
Uporabnik brez predhodnega dogovora z upravljavcem ne sme odvzemati
pitne vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz
javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini
predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti. |
|
43. člen |
|
(uporabniki, ki nimajo vodomera) |
|
V primeru, ko
obstoječi objekt, ki je priključen na javni vodovod ali ko upravljavec
prevzame v upravljanje vodovodni sistem (zasebni, vaški vodovodi ipd.)
in postane to javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo vodomerov, so
uporabniki dolžni naročiti in omogočiti upravljavcu, da na stroške
uporabnikov vgradi obračunske vodomere.
Uporabniku se do vgradnje vodomera za obračun upošteva pavšalna poraba
vode:
– 1,2 m3 na dan za vodomer, s faktorjem omrežnine 1. |
|
44. člen |
|
(objava cen) |
|
Na osnovi
porabljene količine vode in veljavnih cen upravljavec zaračuna
uporabniku vodarino.
Upravljavec je dolžan objavljati spremembe cen v sredstvih javnega
obveščanja.
Če se spremeni cena vode, upravljavec obračuna porabljeno vodo, vendar
ne odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve cene
vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju. |
|
IX. EVIDENCE UPORABNIKOV |
|
45. člen |
|
(evidence uporabnikov) |
|
Za potrebe
poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov.
Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje
podatke:
– številko plačnika in odjemnega mesta,
– številko soglasja za priključitev na javni vodovod,
– vrsto storitve,
– ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca
gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v
gospodinjstvu),
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti.
Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje
naslednje podatke:
– šifro uporabnika in plačnika,
– naziv firme oziroma samostojnega podjetnika,
– naslov,
– transakcijski račun,
– davčno številko,
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti.
Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke:
– podatke o merilnih napravah in priključku,
– lastništvo nepremičnine,
– podatke o načinu odvajanja odpadnih vod iz objekta,
– datum vnosa podatkov.
Izvajalec javne službe upravlja z osebnimi podatki v skladu s predpisi. |
|
46. člen |
|
(pridobivanje evidenc) |
|
Upravljavec
pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalne
skupnosti, državnih organov in služb, nastalih na podlagi Zakona o
lokalni samoupravi in Zakona o GJS. |
|
47. člen |
|
(plačilo računov in ugovor) |
|
Uporabnik je dolžan
plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti računa.
Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 8-ih dneh po prejemu
pisnega opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice
neplačila, mu lahko upravljavec prekine dobavo vode.
Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih
dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Upravljavec
je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 15 dni od
prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobavo vode. Ugovor na
izdan račun ne zadrži plačila. Kolikor uporabnik računa ne poravna niti
v 15 dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin. Če tudi
takrat uporabnik računa ne poravna, se mu osem dni po prejemu opomina
prekine dobava vode ter se začne postopek izterjave po sodni poti. |
|
X. PREKINITEV DOBAVE VODE |
|
48. člen |
|
(prekinitev dobave uporabniku po uradni dolžnosti ali na zahtevo
uporabnika) |
|
Upravljavec mora
uporabniku prekiniti dobavo pitne vode v naslednjih primerih:
– če je bil priključek na javno vodovodno omrežje izdelan brez soglasja
ali v nasprotju s soglasjem upravljavca ali brez nadzora ter prevzema v
upravljanje s strani upravljavca;
– če interna hišna instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna in je
zaradi te instalacije ogrožena kakovost pitne vode v omrežju javnega
vodovoda (lasten oskrba z vodo);
– če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega
uporabnika na svoje interno omrežje;
– če notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo
vode drugim uporabnikom in uporabnik tega na zahtevo upravljavca noče
odstraniti;
– če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani pečatno plombo (na
vodomeru, hidrantu …) ali kako drugače spremeni način izvedbe
priključka;
– če uporabnik ne dopusti upravljavcu opravljati nujnih vzdrževalnih del
na javnem vodovodu in priključku stavbe;
– če uporabnik ne dovoli upravljavcu vgraditve ali zamenjave vodomera;
– če uporabnik onemogoča upravljavcu odčitavanje in pregled vodomera ter
interne instalacije in internega hidrantnega omrežja;
– če uporabnik ne zagotavlja odvajanja in čiščenja odpadnih voda skladno
z zakonodajo;
– če uporabnik ne plača računa za dobavo vode v skladu s pogoji
predhodnega člena;
– če uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka.
Dobava vode se prekine do odprave vzroka prekinitve. Za vnovično
vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške
odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku upravljavca.
Na zahtevo uporabnika, da se mu začasno prekine dobava vode, je
upravljavec po prejemu pisnega zahtevka uporabnika to tudi dolžan
storiti. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode
plača uporabnik po ceniku upravljavca. |
|
49. člen |
|
(prekinitev dobave uporabnikom zaradi predvidenih ali nepredvidenih del
upravljavca) |
|
Upravljavec ima
pravico prekiniti dobavo vode zaradi načrtovanih vzdrževalnih ali
investicijskih del na omrežju, odprave okvar ali zaradi višje sile. Za
načrtovana vzdrževalna in investicijska dela mora preko lokalnih
sredstev javnega obveščanja, spletne strani podjetja, na krajevno
običajen način ali neposredno obvestiti uporabnike o prekinitvi vode
najmanj 3 dni pred prekinitvijo dobave vode.
V primeru prekinitve vode zaradi višje sile, kot so potres, požar, suša,
onesnaženje vodnih virov, izpad energije, okvare na javnih vodovodih,
ima upravljavec pravico in dolžnost izdati navodila za racionalizacijo
porabe vode ter brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo
vode. V primeru omejitev ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost
pred rabo vode za druge namene. V izrednih primerih in na podlagi
strokovnega mnenja pristojnih institucij je upravljavec dolžan obveščati
uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov glede uporabe vode. |
|
XI. NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE |
|
50. člen |
|
(inšpekcijski organ) |
|
Za inšpekcijski
nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in izrekanje sankcij je
pristojen občinski inšpekcijski organ in občinsko redarstvo. |
|
51. člen |
|
Pravna oseba
uporabnik javnega vodovoda se kaznuje z globo 1.000,00 EUR, če pa se po
zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko
gospodarsko družbo, pa z globo 2.500,00 EUR:
– če se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca (prva
alineja 29. člena),
– če se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda, kjer je to
obvezno (15. člen),
– če ne izpolnjuje obveznosti iz druge, sedme, desete, in enajste
alineje 29. člena tega odloka,
– če odvzema vodo iz hidranta v nasprotju s 36. členom tega odloka.
Fizična oseba, Odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost se za prekršek iz tega člena kaznujejo z globo 250,00
EUR. |
|
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
52. člen |
|
(prehodni roki) |
|
Izvajanje storitev
javne službe na vseh poselitvenih območjih morajo občine zagotoviti do
31. 12. 2015. Če obstoječa poselitvena območja, kjer mora posamezna
občina zagotavljati opravljanje storitev javne službe, niso opremljena
ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo
iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler posamezna občina ne vzpostavi
pogojev za priključitev stavb na sekundarni vodovod.
Za rabo vodnih virov za lastno oskrbo stavb s pitno vodo iz prejšnjega
odstavka morajo lastniki stavb in gradbenih inženirskih objektov
pridobiti vodno dovoljenje v skladu določbami Pravilnika in tega
odloka.
Obratujoče zasebne vodovodne sisteme na območju občin, ki oskrbujejo več
kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno
zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, večjo od 10 m3 pitne vode na dan,
morajo lastniki zasebnega vodovodnega sistema oziroma imetniki vodnega
dovoljenja za lastno oskrbo s pitno vodo prenesti v last občine in v
upravljanje izvajalcu javne službe najkasneje do 31. 12. 2015.
Zahteve, ki se nanašajo na storitve v zvezi s priključki stavb na
sekundarni vodovod, se morajo prilagoditi v skladu z 18. členom tega
odloka v roku 6-ih mesecev po uveljavitvi tega odloka.
Občine morajo skladno s Pravilnikom do uveljavitve predpisa na področju
varstva pred požari, ki ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih
omrežij, zagotavljati sredstva za vzdrževanje in obratovanje hidrantnega
omrežja iz svojih proračunskih sredstev.
Do sprejetja uredbe pristojnega ministrstva o zaščiti vodnih virov, se
na območju občin uporabljajo obstoječi odloki in strokovne podlage o
zaščiti vodnih virov, ki določajo 1., 2. in 3. varstveni pas. |
|
53. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
Z dnem uveljavitve
tega odloka prenehajo veljati naslednji odloki:
– Odlok o gospodarjenju z javnimi vodovodi (Uvg., št. 4/97). |
|
54. člen |
|
(veljavnost odloka) |
|
Ta odlok začne
veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se
objavi na spletni strani Občine Žiri. |
|
Št. 007-9/2013-1 |
Žiri, dne 31.
januarja 2013 |
|
Župan
Občine Žiri |
mag. Janez Žakelj l.r. |
|