Lex localis

Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj – spremembe in dopolnitve 2009

Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/2013

Datum sprejema:	21.01.2013
Datum objave:	06.02.2013
Datum začetka veljavnosti:	21.02.2013

New Page 2

Na podlagi 52. člena in drugega odstavka 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10-popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A in 109/12-ZPNačrt-C) in 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 25. redni seji, dne 21. 1. 2013, sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin

dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana

za območje Mestne občine Ptuj – spremembe in dopolnitve 2009

1. člen

(uvodna določba)

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj.

Prostorske sestavine dolgoročnega plana za območje Mestne občine Ptuj so opredeljene v:

- Dolgoročnem planu občine Ptuj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88, 2/90, 12/93, 16/94),

- Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje 1986 - 2000 za območje Mestne občine Ptuj, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/97),

- Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj za odsek hitre ceste Hajdina – Ormož na območju Mestne občine Ptuj ter navezovalno in priključne ceste mesta Ptuj ter za center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 1/02),

- Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/04, 9/04 – popravek),

- Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Slivnica – Draženci (Uradni list RS, št. 73/05),

- Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj – spremembe in dopolnitve 2007 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/08),

- Uredbi o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko – Hodoš (Uradni list RS, št. 51/09);

(v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan).

Prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj so opredeljene v:

- Družbenem planu občine Ptuj za obdobje 1986 - 1990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/86, 28/86, 12/87, 28/90 – prečiščeno besedilo, 32/90 – popravek, 25/91, 12/93, 16/94),

- Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986 - 1990 za območje Mestne občine Ptuj, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/97),

- Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Slivnica – Draženci (Uradni list RS, št. 73/05),

- Uredbi o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko – Hodoš (Uradni list RS, št. 51/09);

(v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan).

2. člen

(spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana)

Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana se nanašajo na spremembe kart v merilu 1 : 5000 (listi Boreci-42, Ormož-1, Ormož-2, Ormož-11, Ormož-12) in v merilu 1 : 25000 (karta 1: zasnova primarne rabe prostora, karta 5: zasnova sanacij, karta 6: zasnova naselij, karta 7: zasnova prometnega omrežja) ter Urbanistična zasnova mesta Ptuj v merilu 1 : 5000 (listi Ormož-1 in Ormož-11).

3. člen

(spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana)

Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana se nanašajo na spremembe tekstualnega dela in spremembe kart v merilu 1 : 5000 in v merilu 1 : 25000.

Spremembe namenske rabe prostora se nanašajo na:

- spremembo namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč in iz območja gozda v območje okoljske infrastrukture za potrebe širitve centralne čistilne naprave v mestu Ptuj (obdelava mulja s čistilne naprave),

- spremembo namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč v območje okoljske infrastrukture ob centru za ravnanje z odpadki Gajke za potrebe ravnanja z odpadki. Za potrebe zagotovitve ločilnega pasu z zaščitno funkcijo ob odlagališču odpadkov se namenska raba zemljišča ne spreminja, ampak se z opredelitvijo ureditvenega območja določijo pogoji za izrabo tega zemljišča (omejena raba) v skladu z Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 32/06, 98/07, 62/08, 53/09 in 61/11),

- spremembo namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč, iz območja proizvodnih dejavnosti in iz območja okoljske infrastrukture za odlaganje odpadkov v območje prometnih površin, in sicer za potrebe gradnje ceste, ki bo povezala Puhovo ulico in Dornavsko cesto mesta Ptuj,

- spremembo namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč in iz območja proizvodnih dejavnosti v območje gospodarske cone, na vzhodni strani Puhove ulice v mestu Ptuj namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim, za potrebe gradnje tehnološko razvojnega in inovacijskega središča in drugih poslovno-storitvenih dejavnosti,

- spremembo namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč v območje za šport in rekreacijo na prostem za potrebe ureditve dodatnih igrišč ob nogometnem igrišču v Podvincih,

- spremembo namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč in iz območja stavbnih zemljišč v območje za šport in rekreacijo na prostem za potrebe ureditve večnamenskega igrišča ob gasilskem domu v naselju Kicar.

V točki 5.1.11., to je območje mesta Ptuj, se v prvem odstavku spremeni tabela poselitvenih območij tako:

- za devetintrideseto vrsto tabele se vstavi nova vrsta, ki se glasi: »MP1 Inovacijsko-poslovna cona Puhova 6,25 storitvene, proizvodne in trgovske dejavnosti OPPN«,

- za devetinpetdeseto vrsto se vstavi nova vrsta, ki se glasi: »T3 Povezovalna cesta med Puhovo ulico in Dornavsko cesto 2,12 prometna infrastruktura OPPN«,

- v enainšestdeseti in dvainšestdeseti vrsti se spremeni površina, tako da se spremenjeni enainšestdeseta in dvainšestdeseta vrsta glasita: »P1/1 Pri starem pokopališču Rogoznica 2,07 proizvodnja PUP«, »P1/2 Industrijska cona – sever 28,01 industrija LN«,

- za štiriinsedemdeseto vrsto se vstavi nova vrsta, ki se glasi: »P4/1 Čistilna naprava 2,50 čiščenje odpadnih voda, predelava odpadnih muljev OPPN«,

- v sedeminsedemdeseti vrsti se spremeni površina, tako da se spremenjena sedeminsedemdeseta vrsta glasi: »D1 Odlagališče Brstje 6,69 sanacija odlagališča odpadkov, parkirišče PUP«.

Obrazložitev kratic za zadnji stolpec tabele (to je za izvedbeni prostorski akt):

OPPN ....... občinski podrobni prostorski načrt,

PUP .......... prostorski ureditveni pogoji,

LN ............ lokacijski načrt.

V točki 5.1.12., to je območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj, se v prvem odstavku spremeni tabela poselitvenih območij tako:

- za deveto vrsto tabele se vstavi nova vrsta, ki se glasi: »R1/1 Podvinci 1,09 šport, rekreacija PUP«,

- za petnajsto vrsto se vstavi nova vrsta, ki se glasi: »R8 Kicar 0,33 šport, rekreacija PUP«,

- šestnajsta vrsta se spremeni in se glasi: »D2 Gajke v Spuhlji 18,25 center za ravnanje z odpadki UN, OPPN«,

- za šestnajsto vrsto se vstavita novi vrsti, ki se glasita: »D2/1 Gajke v Spuhlji 2,66 center za ravnanje z odpadki OPPN«, »D2/2 Gajke v Spuhlji 7,09 ločilni pas z zaščitno funkcijo ob odlagališču odpadkov PUP«.

Obrazložitev kratic za zadnji stolpec tabele (to je za izvedbeni prostorski akt):

PUP .......... prostorski ureditveni pogoji,

UN ........... ureditveni načrt,

OPPN ....... občinski podrobni prostorski načrt.

Spremenijo se karte v merilu 1 : 5000 (listi Boreci-42, Ormož-1, Ormož-2, Ormož-11, Ormož-12) in v merilu 1 : 25000 (karta 1: zasnova primarne rabe prostora, karta 5: zasnova sanacij, karta 6: zasnova naselij, karta 7: zasnova prometnega omrežja).

Vsebina grafičnih prikazov kartografske dokumentacije je prikazana na digitalnih katastrskih načrtih.

Karte so sestavni del tega odloka.

4. člen

(prostorski izvedbeni pogoji za spremembe in dopolnitve)

Prostorski izvedbeni pogoji za enoto urejanja prostora P11-MP1 Inovacijsko-poslovna cona Puhova

Za enoto urejanja prostora P11-MP1 Inovacijsko poslovna cona Puhova je predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu: OPPN). Do sprejema OPPN so prostorski izvedbeni pogoji določeni v Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje mesta Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/06, 3/09 – obvezna razlaga, 4/09 – popravek obvezne razlage).

Usmeritve za izdelavo OPPN za enoto urejanja prostora P11-MP1 Inovacijsko-poslovna cona Puhova:

1. POVRŠINA, MEJA OBMOČJA

Enota urejanja prostora P11-MP1 je locirana na vzhodni strani Puhove ulice in severno od enote urejanja P11-P1/5.

Površina enote urejanja prostora P11-MP1 meri 6,25 ha.

Območje P11-MP1 meji:

- na zahodu na Puhovo ulico,

- na jugozahodu na proizvodno območje P11-P1/5,

- na jugu in vzhodu na kmetijske površine,

- na severu na vodni jarek.

Meja območja P11-MP1:

Izhodišče je na severu območja P11-MP1, kjer se Puhova ulica in vodni jarek stikata v stičišču naslednjih parcel: 486/42, 486/43, 486/45 in 486/19, vse k. o. Ptuj. Meja območja poteka v smeri urinih kazalcev. Od izhodiščne točke poteka meja v smer proti jugovzhodu po južnem robu parcele 486/19 k. o. Ptuj. Na stičišču parcel 486/19, 486/42, obe k. o. Ptuj, in parcele 884/10 k o. Rogoznica se meja obrne proti jugozahodu in teče po severozahodni meji parcele 884/10 k o. Rogoznica do severnega vogala parcele 818/1 k. o. Rogoznica. Nato meja poteka po severovzhodnem robu parcele 818/1 in severnem robu parcele 813/1, v nadaljevanju pa poteka po vzhodnih robovih parcel 813/1, 809/2, 809/3, 808/2, 810/2, 810/3 in 809/1, vse k. o. Rogoznica. Nato se meja obrne v smer proti jugozahodu in nadaljuje po južnem robu parcel 809/1 in 808/1, obe k. o. Rogoznica, do severovzhodnega vogala parcele 4 k. o. Brstje, kjer se meja obrne v smer proti jugovzhodu in teče po vzhodnih robovih parcel 4, 7 in 8, vse k. o. Brstje. Meja se nato obrne proti jugozahodu in teče po južnih robovih parcel 8, 9, 10, vse k. o. Brstje, in v podaljšku linije južnega roba parcele 10 k. o. Brstje seka parcelo 486/3 k. o. Ptuj. Meja se nato obrne proti severu in poteka po zahodnem robu parcel 486/3 in 486/4, obe k. o. Ptuj, do predvidenega krožišča na Puhovi ulici. Meja se nato obrne v smer proti severovzhodu in teče po meji predvidenega krožišča, nato pa po zahodnih robovih parcel 813/3, 817/1 in 817/4, vse k. o. Rogoznica, in po zahodnih robovih parcel 486/42 (na južnem delu parcele 486/42), 481/8, 483/1 in ponovno po zahodnem robu parcele 486/42 (na severnem delu parcele 486/42), vse k. o. Ptuj, kjer se meja stakne z izhodiščno točko.

2. NAMENSKA RABA

Območje P11-MP1 je namenjeno proizvodnim, storitvenim in trgovskim dejavnostim (z določeno podrobno namensko rabo IG-gospodarska cona), za potrebe gradnje tehnološko razvojnega in inovacijskega središča in drugih poslovno-storitvenih dejavnosti. Ureditve na območju morajo biti ustrezno usklajene s pretežno namensko rabo območja, pri čemer mora biti delež proizvodnih dejavnosti (obrt, skladišča in druge proizvodne dejavnosti) več kot 50 %. Podane so osnovne usmeritve za organiziranost območja, dovoljene pa bodo le ekološko sprejemljive dejavnosti.

3. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE

Detajlno pozidavo območja bo natančno določil OPPN. OPPN bo določil umestitev in etažnost objektov (tipologijo pozidave in stopnjo izkoriščenosti zemljišč za gradnjo), kot tudi prometno ureditev območja.

Te usmeritve podajajo le maksimalno višino objektov 15 m ter največji dopustni faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) v vrednosti 0,6 in največji dopustni faktor izrabe gradbene parcele (FI) v vrednosti 1,2. Delež zelenih površin (DZP) mora znašati najmanj 20 %. Največja dopustna faktorja zazidanosti gradbene parcele in izrabe gradbene parcele se izjemoma lahko prekoračita, če pomenita večjo kakovost prostora in se zadovoljijo potrebe po zelenih in prometnih površinah.

Zagotoviti je potrebno parkirna mesta za vozila zaposlenih, obiskovalcev in za vozila, potrebna za opravljanje posameznih dejavnosti. Za zagotovitev ustreznega števila parkirnih mest se mora preveriti možnost izvedbe notranjih in podzemnih parkirišč, organiziranih v nadstropjih. Parkirna mesta na prostem je potrebno ustrezno zaščititi z drevesno zasaditvijo.

Zasaditev ob objektih mora biti izvedena z avtohtonim rastlinjem. Ob predvideni prometni mreži naj bodo znotraj območja ustvarjene zelene površine z zasaditvijo ter ustrezne poljavne površine.

Potrebno je izdelati načrt krajinske arhitekture, ki bo v skladu z zelenim konceptom urbanističnega načrta za mesto Ptuj ter zasnovo ozelenitve območja (glej grafični del strokovnih podlag za SD PSPA 2009), ki predvideva zasaditev zelenih barier na severu (ob strugi neimenovanega potoka) in jugu (na meji s sosednjim območjem) območja ter ureditev drevoreda na zahodni strani vzdolž Puhove ulice.

V celoti mora biti dan poudarek krajinski tipologiji objektov in pozidave.

4. GOSPODARSKA JAVNA INFRASTRUKTURA IN GRAJENO JAVNO DOBRO

4.1 Pogoji glede oskrbe s pitno vodo:

Priključitev celotnega območja je možna iz obstoječega primarnega vodovodnega cevovoda DN 400 z izgradnjo novega hidrantnega omrežja za potrebe celotne cone. Priključki za posamezne objekte na predvidenem območju se izvajajo za vsak objekt posebej oziroma za vsakega odjemalca posebej. Ustrezno dimenzionirani priključki se izvedejo v zunanje vodomerne jaške in speljejo preko ustrezno dimenzioniranih vodomerov za sanitarne in požarne namene posameznih objektov v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 11/09) in Tehničnim pravilnikom o javnem vodovodu (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/04). Celotna oskrba s pitno vodo mora biti podrobno obdelana v OPPN.

4.2 Pogoji glede zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda:

Potrebno je zagotoviti izvajanje dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadnih vod. V dokumentaciji za pridobitev gradbenih dovoljenj je potrebno upoštevati obstoječe javno kanalizacijsko omrežje in predvideti ločene sisteme odvodnje komunalnih odplak od padavinskih vod.

4.3 Pogoji glede prometnih površin:

Osnovno prometno povezavo območja predstavlja Puhova ulica, ki se na jugu navezuje na glavno cesto G1-2 Slovenska Bistrica – Hajdina – Ptuj – Ormož, preko G1-2 pa na avtocesto Slivnica – Draženci, na severu pa se Puhova ulica navezuje na regionalno cesto R3-713 Ptuj – Ljutomer.

Posebno pozornost je potrebno nameniti prometni ureditvi v notranjosti območja, da bo v največji možni meri zadostovala logističnim potrebam območja glede na različne dejavnosti, ob upoštevanju manipulativnih in urgentnih poti.

Površine za parkiranje se predvidijo znotraj območja ob predvideni prometni mreži ter na posebej za ta namen določenih površinah.

4.4 Pogoji glede načina oskrbe z energijo:

Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m², in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m² in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo (v nadaljnjem besedilu: študija izvedljivosti), pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:

- decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,

- soproizvodnja,

- daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,

- toplotne črpalke.

Študija izvedljivosti iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: PGD projektna dokumentacija).

4.4.1 Električna energija:

Srednjenapetostno omrežje je napajano z električno energijo iz RTP 110/20 kV Ptuj. Obstoječe srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje je nadzemne in podzemne izvedbe.

V kolikor bo potrebna večja priključna moč, bo potrebno z raziskavo ugotoviti možnosti napajanja z električno energijo.

Za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta si mora izdelovalec občinskega podrobnega prostorskega načrta na Elektro Maribor, Območni enoti Ptuj pridobiti natančne podatke o poteku tras elektroenergetskih vodov in lokacije posameznih elektroenergetskih objektov ter jih vnesti (vrisati) v grafične podloge.

4.4.2 Plinovodno omrežje:

V skladu s predpisi je potrebno izpolniti zahteve, ki se nanašajo na učinkovito rabo energije v stavbah in zagotavljanje obnovljivih virov energije v stavbi. Manjkajoči delež energetske oskrbe za ogrevanje in druge potrebe se zagotovi z zemeljskim plinom iz javnega plinovodnega omrežja.

Trase plinovodnega omrežja je potrebno predvideti v dovoznih cestah. Priključitev na plinovodno omrežje se predvidi iz plinovoda P3 PE160 z obratovalnim tlakom 4 bar, ki bo potekal po Puhovi ulici.

Pri načrtovanju komunalne, energetske ter cestne infrastrukture in pri načrtovanju objektov je potrebno za zagotovitev obratovalne varnosti distribucijskega plinovodnega omrežja in priključnih plinovodov izpolnjevati zahteve varnostnih odmikov in križanj, ki so določene od 17. do 35. člena Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02).

V varnostnem pasu plinovoda in priključnih plinovodov, ki za plinovode z največjim delovnim tlakom do vključno 5 bar znaša 2 m na vsako stran plinovoda oziroma priključnih plinovodov, se gradbeni posegi lahko opravljajo samo ob predhodnem soglasju in pod nadzorom pooblaščenega upravljavca plinovoda.

Na območju enote urejanja P11-MP1 Inovacijsko poslovna cona Puhova je potrebno vse načrtovane posege na plinovodnem omrežju predhodno uskladiti z distributerjem plina skladno z zakonsko predvidenimi postopki.

4.5 Telekomunikacije:

Za predvidene zazidave je potrebno na Telekom Slovenije dostaviti gradbene situacije v elektronski obliki in naročiti projekte za izvedbo telekomunikacijskih (TK) priključkov predvidenih objektov na TK omrežje. Predvideti je potrebno izgradnjo TK kabelske kanalizacije in ustreznega TK omrežja. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije k projektnim rešitvam.

Pri pripravi PGD projektne dokumentacije je potrebno upoštevati, da se do posameznih stavb po zemljišču, ki je v lasti investitorja, zgradi TK kabelska kanalizacija:

- po glavni ulici vsaj dve cevi fi 110 s pripadajočimi kabelskimi jaški dimenzije 1,2 m x 1,2 m x 1,2 m,

- do posameznih objektov ena cev, katere premer za poslovne stavbe znaša fi 110.

Prenosni medij bo določen za vsako zazidavo posebej, glede na potrebe investitorjev.

Obstoječe TK omrežje je potrebno glede na pozidavo ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.

Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije.

4.6 Drugi pogoji:

Praviloma se morajo vse infrastrukturne napeljave voditi v cestnem svetu. Za več objektov se pripravijo skupni priključki. Infrastrukturni vodi se položijo podzemsko; zračni vodi niso dovoljeni. Vse infrastrukturne naprave se naj zgradi sočasno in pred dokončno ureditvijo posamezne ceste.

Ob izdelavi OPPN bodo podani poteki vseh obstoječih in predvidenih komunalnih vodov (elektrika, voda, meteorna in fekalna kanalizacija, telefon, drugo). Za vse vode bo potrebno določiti najustreznejša mesta priključkov, usklajena z zahtevami pristojnih distributerjev.

Na območju mora biti zagotovljen prostor za ločeno zbiranje odpadkov.

5. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO

Parcelacijo območja bo določil načrt parcelacije, kateri je sestavni del OPPN.

Velikost in oblika parcel se v OPPN določi glede na:

- tipologijo pozidave,

- predpisano stopnjo izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji,

- tlorisno zasnovo,

- namen, velikost in zmogljivost načrtovanih objektov, tako da se zagotovijo pogoji za uporabo in vzdrževanje objektov,

- možnost priključevanja na infrastrukturne objekte in naprave,

- možnost zagotavljanja dostopa do parcele.

6. CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN

Predlagano območje ne posega v zavarovano območje kulturne dediščine.

Na območju ni zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave.

Območje se nahaja na širšem vodovarstvenem območju (Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko–ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07)). Po navedeni uredbi izkopi niso dovoljeni, če niso izdelani več kakor 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Na podlagi natančnejše določitve vrste dejavnosti oziroma gradnje je potrebno preveriti pogoje iz navedene Uredbe ter pri pripravi OPPN ravnati skladno z njimi.

7. VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

Ukrepi za varstvo pred požarom, naravnimi in drugimi nesrečami morajo biti v celoti upoštevani.

Za zagotavljanje požarne varnosti objektov morajo biti urejeni dovozi za intervencijska vozila ter dostopi za reševalce in evakuacijo, zagotovljeni pa morajo biti tudi viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje in potrebni odmiki med objekti ali pa morajo biti izvedene potrebne protipožarne ločitve. Upoštevati je potrebno zahteve varstva pred požarom, podane v 22. in 23. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo). Upoštevati je potrebno tudi zahteve 3. in 6. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07).

Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati naravne omejitve (poplavnost, visoka podtalnica). Obravnavano območje je ravninsko, zato ni naravnih omejitev glede plazovitosti terena. Glede poplavnosti so ukrepi zapisani v točki »9. Omilitveni ukrepi« tega poglavja, nanašajočega se na prostorske izvedbene pogoje za enoto urejanja prostora P11-MP1 Inovacijsko-poslovna cona Puhova.

Območje Mestne občine Ptuj spada v potresno območje 7. stopnje 12-stopenjske lestvice MSK (lestvica Medvedev, Sponheuer, Kamik); vir: karta intenzitet potresov Slovenije za povratno dobo 500 let (http://www.arso.si). Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni.

Pri načrtovanju in graditvi objektov in grajene strukture je treba upoštevati tudi zahteve za ojačitev prve plošče ali gradnjo zaklonišč v objektih (64. in 68. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10) ter 3. in 4. člen Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96, 110/02 – ZGO-1)).

Obravnavano območje se nahaja na širšem vodovarstvenem območju. Potrebno je predvideti ustrezne tehnične rešitve gradnje in ustrezne tehnične ukrepe pri možnem razlitju nevarnih snovi.

8. VAROVANJE ZDRAVJA

Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo pogoji glede varovanja zdravja ljudi.

Potrebno je posvetiti pozornost varstvu pred hrupom in v primeru preseganja hrupa predvideti ukrepe za njegovo zmanjšanje.

Pri načrtovanju zunanje razsvetljave je potrebno upoštevati tudi njen morebitni moteči vpliv na okolico zunaj območja.

9. OMILITVENI UKREPI

Občina je izdelala natančnejše strokovne podlage oziroma je pristopila k določitvi poplavne nevarnosti s širšim in bolj poglobljenim pristopom (novelacija hidroloških osnov skupaj s proučitvijo sprememb vodnega režima zaradi že izvedene urbanizacije, LIDAR geodetski posnetek širšega območja (LIDAR je kratica za Light Detection And Ranging oziroma svetlobno zaznavanje in merjenje), izdelava ustreznega hidravličnega modela itd.). V ta namen je izdelana študija »Izdelava kart poplavne nevarnosti ter kart razredov poplavne nevarnosti v dolinah potokov Grajena in Rogoznica za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij v Mestni občini Ptuj«, številka 6H 11111, oktober 2012 (dopolnitev november 2012). Navedeno strokovno podlago je potrebno upoštevati pred vsakim posegom na predmetnem območju.

Predvidena cona je umeščena na območju poplav potoka Rogoznica, pritok, ki poteka po tem območju, pa je sposoben prevajati svoje visoke vode. V skladu z Uredbo o pogojih za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/2008) študija predvideva izvedbo izravnalnih ukrepov za izravnavo negativnega vpliva razširitve industrijske cone, ki je v obstoječem stanju na podlagi analize v območju majhne, srednje in preostale nevarnosti Rogoznice. Izravnalni ukrepi, ki jih zagotavlja Mestna občina Ptuj, obsegajo dodatne oziroma nadomestne retenzijske površine, ki bodo za potrebe zagotavljanja oziroma ohranjanja poplavne varnosti ostale neposeljene ter na posameznih mestih ločene od obstoječe pozidave s protipoplavnimi nasipi oziroma zidovi. Dodatne retenzijske površine bodo zagotovile ustrezne razlivne površine, predvidene kot izravnalni ukrep za poseganje v retenzijsko območje razširjene industrijske cone. Mestna občina Ptuj bo v največji možni meri varovala retenzijska območja pred posegi, ki bi lahko spreminjali oziroma negativno vplivali na vodni režim. Vsi navedeni ukrepi morajo biti izvedeni pred poseganjem na območje.

Kot varovalni in hkrati izravnalni ukrep bi bilo v sklopu širše obravnave problematike smiselno proučiti tudi možnost izvedbe zadrževalnika visokih vod Rogoznice gorvodno od Dobrave ter možnost zadrževanja potoka iz Ljudskega vrta (ribnik).

Zaradi potencialnih negativnih vplivov na podzemne vode in posledično tudi na varovani vir pitne vode je potrebno v prihodnjem načrtovanju vključiti analizo tveganja za onesnaženje podzemne vode Dravsko-ptujskega polja.

Prostorski izvedbeni pogoji za enoto urejanja prostora P11-P4/1 Čistilna naprava

Za enoto urejanja prostora P11-P4/1 Čistilna naprava je predvidena izdelava OPPN. Do sprejema OPPN so prostorski izvedbeni pogoji določeni v Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje mesta Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/06, 3/09 – obvezna razlaga, 4/09 – popravek obvezne razlage).

Usmeritve za izdelavo OPPN za enoto urejanja prostora P11-P4/1 Čistilna naprava:

1. POVRŠINA, MEJA OBMOČJA

Enota urejanja prostora P11-P4/1 je locirana južno in zahodno od obstoječe centralne čistilne naprave Ptuj.

Površina enote urejanja P11-P4/1 meri 2,50 ha.

Območje P11-P4/1 meji:

- na severu na obstoječo centralno čistilno napravo,

- na vzhodu na cesto ob desnoobrežnem jarku Ptujskega jezera,

- na jugu na kmetijske površine,

- na zahodu na javno pot.

Meja območja P11-P4/1:

Izhodišče je v severozahodnem vogalu parcele št. 4203 k. o. Ptuj – na stičišču z južnim vogalom parcele št. 4202/1 k. o. Ptuj. Meja območja je podana v smeri urinih kazalcev. Vse v nadaljevanju navedene parcele so v k. o. Ptuj. Od izhodiščne točke poteka meja območja po skupni meji parcel 4203 in 4202/1, nato pa zavije proti jugovzhodu po meji parcele 4203 do južnega vogala parcele 4177/1. Meja nato zavije proti severovzhodu in poteka po robu parcele 4203 do vzhodnega vogala parcele 4177/2. Nato se meja obrne proti jugovzhodu in v dolžini 95 m teče po vzhodnih robovih parcel 4203, 4204 in 4205. Nato se meja obrne v smer proti jugozahodu in teče vzporedno z južno mejo območja P11-P4 (to je vzporedno z južno mejo parcel 4177/1, 4177/2) do poti, ki poteka po parceli 4319/1. Meja se nato nadaljuje v smer proti severozahodu po robu parcele 4319/1 (to je po vzhodnem robu poti, ki poteka po parceli 4319/1) in se zaključi v izhodiščni točki v severozahodnem vogalu parcele 4203.

2. NAMENSKA RABA

Območje P11-P4/1 je namenjeno dejavnostim čiščenja odpadnih voda, predelave in obdelave odpadnih muljev iz čistilnih naprav ter drugih alternativnih virov energije.

3. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE

Podrobnejšo zasnovo območja bo določil OPPN.

Te usmeritve podajajo le maksimalno višino objektov 15 m ter največji dopustni faktor zazidanosti gradbene parcele v vrednosti 0,8 in največji dopustni faktor izrabe gradbene parcele v vrednosti 1,6. Največja dopustna faktorja zazidanosti gradbene parcele in izrabe gradbene parcele se izjemoma lahko prekoračita, če pomenita večjo kakovost prostora in se zadovoljijo potrebe po zelenih in prometnih površinah.

Zagotoviti je potrebno parkirna mesta za vozila zaposlenih, obiskovalcev in za vozila, potrebna za opravljanje dejavnosti.

Zasaditev ob objektih mora biti izvedena z avtohtonim rastlinjem. Potrebno je izdelati načrt krajinske arhitekture.

4. GOSPODARSKA JAVNA INFRASTRUKTURA IN GRAJENO JAVNO DOBRO

4.1 Pogoji glede oskrbe s pitno vodo:

Pogoje glede oskrbe s pitno vodo bo določil OPPN.

4.2 Pogoji glede zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda:

4.3 Pogoji glede prometnih površin:

Osnovno prometno povezavo z območjem P11-P4/1 predstavlja glavna cesta G1-2 (ki naprej vodi na Puhov most). Iz krožišča na G1-2 vodi do čistilne naprave na območju P11-P4 cesta, na katero se navezuje pot, ki vodi ob zahodni meji območja P11-P4/1. S te poti ob zahodni meji območja P11-P4/1 je mogoče urediti dovoz na območje P11-P4/1. Možne pa so tudi povezave območja P11-P4/1 na obstoječe prometne površine v območju obstoječe čistilne naprave v območju P11-P4.

Površine za parkiranje se predvidijo znotraj območja ob predvideni prometni mreži ter na posebej za ta namen določenih površinah.

4.4 Pogoji glede načina oskrbe z energijo:

Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo (v nadaljnjem besedilu: študija izvedljivosti), pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:

- decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,

- soproizvodnja,

- daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,

- toplotne črpalke.

Študija izvedljivosti iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina PGD projektne dokumentacije.

4.4.1 Električna energija:

V kolikor bo potrebna večja priključna moč, bo potrebno z raziskavo ugotoviti možnosti napajanja z električno energijo.

4.5 Drugi pogoji:

Telekomunikacijski priključek se izvede v skladu s potrebami investitorja.

Pri polaganju komunalnih vodov je potrebno upoštevati predpisane minimalne odmike z vodovodnim cevovodom in zaščite na mestih križanj.

Praviloma se morajo vse infrastrukturne napeljave voditi v cestnem svetu. Za več objektov se pripravijo skupni priključki. Infrastrukturni vodi se položijo podzemsko; zračni vodi niso dovoljeni. Vse infrastrukturne naprave se naj zgradijo sočasno in pred dokončno ureditvijo posamezne ceste.

Na območju mora biti zagotovljen prostor za ločeno zbiranje odpadkov.

5. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO

Parcelacijo območja bo določil načrt parcelacije, kateri je sestavni del OPPN.

6. CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN

Na območju ni zavarovanih in varovanih območij kulturne dediščine.

Območje se nahaja v ekološko pomembnem območju Drava – spodnja, v posebnem varstvenem območju (območje Natura 2000) SI5000011 Drava SPA in v posebnem varstvenem območju SI3000220 Drava SCI. Območje se nahaja tudi v vplivnem območju naravnih vrednot Ptujsko jezero in Hajdinska studenčnica.

Iztokov iz naprav za čiščenje odpadnih voda in predelave odpadnih muljev se ne odvaja v Hajdinsko Studenčnico.

Območje se naj obsadi z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo.

Razsvetljava območja se naj načrtuje tako, da se uporabijo žarnice, ki sevajo čim nižji delež UV svetlobe, in taka konstrukcija svetil, ki omogočajo osvetljevanje talne površine, ne osvetljujejo pa neba in širše okolice.

Območje se nahaja na širšem vodovarstvenem območju (Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko–ptujskega polja). Po navedeni uredbi izkopi niso dovoljeni, če niso izdelani več kakor 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Zaradi potencialnih negativnih vplivov na podzemne vode in posledično tudi na varovani vir pitne vode je potrebno v prihodnjem načrtovanju vključiti analizo tveganja za onesnaženje podzemne vode Dravsko-ptujskega polja.

Povečanje čistilne naprave naj se izvede na način, da je zagotovljeno konstantno delovanje čistilne naprave (prepreči se izpust neprečiščenih vod).

Načrtovana mora biti odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala in kakršnih koli odpadkov na primerno deponijo. Med gradnjo in obratovanjem mora biti preprečeno izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in/ali strupenih snovi v vodo. Zemeljska dela, izkopavanja v brežino je treba tehnično izpeljati tako, da se v čim večji možni meri zmanjša vpliv kaljenja vode.

Za škodo na ribah, povzročeno zaradi zastrupljanja, onesnaževanja oziroma čezmernega obremenjevanja voda in nezakonitega poseganja v vode, je do odškodnine upravičena Ribiška družina Ptuj.

Stavbe morajo biti od meje gozdne parcele št. 4212/1 k. o. Ptuj odmaknjene vsaj 10 m, ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti od meje gozdne parcele odmaknjeni vsaj 1 m. Investitor oziroma lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjega gozdnega zemljišča na parceli št. 4212/1 k. o. Ptuj pod enakimi pogoji kot doslej. Posegi na severovzhodnem delu te parcele, kjer je gozd, niso dopustni.

7. VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

Ukrepi za varstvo pred požarom, naravnimi in drugimi nesrečami morajo biti v celoti upoštevani.

Za zagotavljanje požarne varnosti objektov morajo biti urejeni dovozi za intervencijska vozila ter dostopi za reševalce in evakuacijo, zagotovljeni pa morajo biti tudi viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje in potrebni odmiki med objekti ali pa morajo biti izvedene potrebne protipožarne ločitve. Upoštevati je potrebno zahteve varstva pred požarom, podane v 22. in 23. členu Zakona o varstvu pred požarom. Upoštevati je potrebno tudi zahteve 3. in 6. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah.

Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati naravne omejitve (poplavnost, visoka podtalnica). Obravnavano območje je ravninsko, zato ni naravnih omejitev glede plazovitosti terena.

Pri načrtovanju in graditvi objektov in grajene strukture je treba upoštevati tudi zahteve za ojačitev prve plošče ali gradnjo zaklonišč v objektih (64. in 68. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter 3. in 4. člen Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč).

Obravnavano območje se nahaja na širšem vodovarstvenem območju. Potrebno je predvideti ustrezne tehnične rešitve gradnje in ustrezne tehnične ukrepe pri možnem razlitju nevarnih snovi.

8. VAROVANJE ZDRAVJA

Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo pogoji glede varovanja zdravja ljudi.

Potrebno je posvetiti pozornost varstvu pred hrupom in v primeru preseganja hrupa predvideti ukrepe za njegovo zmanjšanje.

Pri načrtovanju zunanje razsvetljave je potrebno upoštevati tudi njen morebitni moteči vpliv na okolico zunaj območja.

9. OMILITVENI UKREPI

Izvesti bo potrebno presojo vplivov na okolje ter pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave in okoljevarstveno dovoljenje za pripravo trdega goriva iz odpadnega blata čistilne naprave.

Zaradi minimaliziranja vplivov hrupa na ptice naj se največja možna količina gradbenih del, ki bodo s hrupom najbolj obremenjevala okolico, izvede v mesecih avgustu, septembru in oktobru. V nobenem primeru naj se takšnih del ne izvaja v aprilu in maju, zelo priporočljivo pa tudi ne v decembru in januarju. Med 1. novembrom in 1. marcem naj se gradbena dela, ki s hrupom najbolj obremenjujejo okolico, zaključijo do 16. ure.

Delo s hrupnimi gradbenimi stroji in napravami je potrebno omejiti na minimalni možen čas oziroma neodložljiva hrupna dela se prerazporedi na več delovnih dni, tako da se zmanjša dnevna obremenitev imisijskih mest s povečanim hrupom. Upoštevati je potrebno, da dela potekajo v naravnem okolju, za katerega je predpisana I. stopnja varstva pred hrupom.

Manipulativni prostori ter skladišča strojev oziroma drugih objektov, ki so povezani z gradnjo na območju P11-P4/1, morajo biti organizirani izključno znotraj tega območja.

Gradbišče je potrebno organizirati tako, da se prepreči onesnaženje Ptujskega jezera, Hajdinske studenčnice in tal ter s tem podtalnice.

Za razsvetljavo območja naj se uporabijo žarnice, ki sevajo čim nižji delež UV svetlobe, in taka konstrukcija svetil, ki omogoča osvetljevanje talne površine, ne osvetljuje pa neba in širše okolice.

Obstoječa količina in kakovost lesne zarasti naj se ohranja v največji možni meri.

Po zaključku gradbenih del naj se območje obsadi z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo. Za pridobitev gradbenega dovoljenja naj se izdela načrt krajinske arhitekture.

Prostorski izvedbeni pogoji za enoto urejanja prostora P11-T3 - povezovalna cesta med Puhovo ulico in Dornavsko cesto

Prostorski izvedbeni pogoji za enoto P11-T3 obravnavajo cestno prometno povezavo med Puhovo ulico in Dornavsko cesto z vsemi pripadajočimi ureditvami prostora. Območje se bo urejalo z OPPN. Do sprejema OPPN so prostorski izvedbeni pogoji določeni v Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje mesta Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/06, 3/09 – obvezna razlaga, 4/09 – popravek obvezne razlage).

Usmeritve za izdelavo OPPN:

1. POVRŠINA, OBMOČJE PO PARCELNIH ŠTEVILKAH

Površina območja P11-T3 je 2,16 ha.

Parcele v katastrski občini Rogoznica: 559/2, 559/3, 573, 578, 612/3, 666/1, 668, 669, 670, 671/1, 671/2, 673, 674, 794, 797/1, 798/1, 798/6, 798/7, 802/1, 807/2, 807/3, 807/5, 807/6, 807/7, 818/2, 819, 820/1, 820/2, 824/1, 824/2, 827/86, 883/2, 883/6, 884/2.

Parcele v katastrski občini Brstje: 76/2, 77, 91/1, 94, 99, 100, 101, 103, 104, 106, 107, 108, 830/1.

2. TEHNOLOŠKI POGOJI IN OMEJITVE

Trasa ceste bo potekala po ravninskem svetu Ptujskega polja. Prečkala bo potok Rogoznica, ki je reguliran in ne predstavlja večje ovire za gradnjo mostu.

Geološko osnovo Ptujskega polja tvorijo srednje miocenski peščeni laporji, pomešani s konglomerati in peščenjaki. Nad temi se nahajajo plasti pleistocenskih in holocenskih nanosov. Debeline teh nanosov so različne. Površina humoziranih plasti je debela od 30 do 50 cm. Ob potoku je opazna ježa (terasa). Ker je potok Rogoznica včasih poplavljal, bomo na zahodni strani naleteli na meljne gline.

Z gradnjo ceste ne bomo posegali pod 2 m nad nivojem talnih voda.

3. POTEK TRASE CESTE

Izgradnja nove ceste med Puhovo ulico in Dornavsko cesto bo služila za razbremenitev težkega tovornega prometa vzporedne Dornavske ceste (R3-713), katere zaradi pomanjkanja prostora ob strnjeni pozidavi ni moč rekonstruirati.

Nova cesta bo potekala po ravninskem terenu kmetijskih zemljišč. Na začetku se v novem krožnem križišču navezuje na Puhovo ulico. Nadaljuje se po kmetijskih zemljiščih ob srednjenapetostnem 20 kV daljnovodu, prečka potok Rogoznico, nato križa lokalno cesto v Brstju v novem štirikrakem nivojskem križišču s posebnimi pasovi za leve zavijalce. Naprej poteka ob daljnovodu po kmetijskih zemljiščih do starega odlagališča odpadkov Brstje, kjer se v km 1+014 navezuje na Dornavsko cesto v novem trikrakem nivojskem križišču s posebnimi pasovi za leve zavijalce. Nato poteka po regionalni cesti R3-713 (Dornavska cesta) v dolžini 302 m. Konča se v novem štirikrakem križišču ob pokopališču.

Celotna trasa ceste meri 1316 m.

4. NAMENSKA RABA PROSTORA

Območje prometnih površin za obravnavano traso ceste je delno načrtovano preko območja najboljših kmetijskih zemljišč, delno po območju, ki je bilo namenjeno proizvodnji, delno pa poteka po obstoječi trasi regionalne ceste R3-713.

5. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE

Urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje morajo predvideti izvedbo posegov skladno z urbano in krajinsko rabo prostora, in sicer:

- predvideno cestno omrežje, vključno s križišči in navezavo na obstoječe prometno omrežje, bo prilagojeno obstoječemu urbanemu prostoru in predvidenemu urbanemu razvoju,

- predvidena cesta, potekajoča po obstoječem urbanem prostoru in njegovi predvideni širitvi, bo izvedena kot del urbanega prometnega omrežja z obojestranskimi zelenicami ter kolesarskimi povezavami in povezavami za pešce, v predvidenem profilu 12,50 m,

- zaradi posegov v razdelitev poseljenih območij in posestnih struktur bodo urejene nove povezave s funkcionalnimi prehodi, obstoječe povezave je potrebno ohraniti v največji možni meri, predvideti je potrebno ustrezne oblikovalske rešitve prometnega omrežja in stičnega območja,

- pri stikih predvidenega cestnega omrežja s kmetijskimi površinami bo potrebno reorganizirati kmetijski prostor, vključno z dostopi na zaledna kmetijska zemljišča in morebitnimi posebnimi prometnimi površinami za kmetijsko mehanizacijo,

- izvedba zaščite za omilitev hrupa in onesnaženja zraka mora biti izvedena z oblikovalsko ustreznimi rešitvami in obsaditvijo zaščitnih barier,

- večji useki in nasipi morajo biti skrbno oblikovani in z ustreznimi ozelenitvami, ki bodo omilile vizualne in hrupne vplive na okolje,

- ureditve vodotokov zaradi gradnje predvidenega cestnega omrežja bodo izvedene z upoštevanjem urbane in odprte krajinske tipike, zagotavljati pa morajo nemoteno delovanje habitatov,

- zasaditve v odprtem prostoru bodo upoštevale izbor sadik iz vrst avtohtone vegetacije.

Vsi objekti bodo oblikovani in izvedeni tako, da bodo usklajeni z urbano in krajinsko podobo in značilnostmi prostora.

6. GOSPODARSKA JAVNA INFRASTRUKTURA IN GRAJENO JAVNO DOBRO

6.1 Vodovodno omrežje:

Predvidena cesta bo prečkala obstoječi vodovodni cevovod in vodovodne priključke oziroma bo potekala v trasi obstoječega vodovodnega cevovoda. Kjer bo potekala v trasi obstoječega vodovodnega cevovoda, bo le-tega potrebno prestaviti in zamenjati z duktilnim cevovodom ter ga ustrezno zaščititi, obstoječe vodovodne priključke pa prevezati. Na mestih križanj predvidene ceste z obstoječim cevovodom morajo biti križanja izvedena v zaščitnih kinetah z obojestranskimi jaški. Pri prečkanju vodotokov je potrebno v mostni konstrukciji zagotoviti prostor za možnost novih cevovodnih povezav.

6.2 Kanalizacijsko omrežje:

Predvideno cestno omrežje prečka obstoječe in predvidene kanalizacijske vode. Odvajanje meteornih voda mora biti izvedeno s ponikanjem in opremljeno z lovilci olj in peskolovi.

6.3 Elektroenergetsko omrežje:

Trasa predvidene ceste poteka vzporedno s srednjenapetostnim 20 kV daljnovodom (d-660) in ga dvakrat križa.

Križanja, vključno z nadvišanji stebrov, prestavitvami stebrov oziroma odmiki tras, morajo biti izvedena v skladu s predpisi.

6.4 Plinovodno omrežje:

Trasa predvidene ceste prečka plinovodno omrežje R309-PE90. Križanje plinovoda s predvidenim cestnim omrežjem mora biti izvedeno z zaščito plinovoda z armirano betonskimi ploščami. V območjih, kjer se cesta približa plinovodu, bodo pri delu upoštevani varnostni ukrepi za delo v varnostnem pasu plinovoda.

Ustrezno je potrebno urediti prečkanje predvidenega plinovodnega omrežja po Puhovi ulici P3 PE 160 (projekt plinifikacije MO Ptuj, št. 8500-02, november 2006, PZI).

Položiti je potrebno zaščitne cevi PE225 v krožnem križišču K1 (Puhova ulica) za predvideni plinovod po Puhovi ulici.

V kolikor bo potrebno izvesti prestavitev plinovoda, bo potrebno v križišču K2 (Brstje – Spuhlja) položiti zaščitne cevi PE 160 za zaščito plinovoda R309-PE90.

6.5 Telekomunikacijsko omrežje:

Predvidena trasa ceste bo prečkala več kabelskih in prostih medkrajevnih in krajevnih vodov telekomunikacijskega omrežja. Na mestih križanja bo izvedena zaščita TK kablov s cevmi, prostovodne TK povezave pa se na mestih križanja kablirajo.

V fazi izdelave projektne dokumentacije si je pri Telekomu Slovenije potrebno pridobiti in upoštevati dokumentacijo o obstoječih telekomunikacijskih vodih na predmetnem območju. V skladu s tehničnimi predpisi se izvede zaščita telekomunikacijskega omrežja.

7. CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN

Predvidena trasa ceste se večinoma nahaja v zavarovanem območju kulturne dediščine, in sicer v območju arheološkega najdišča Rogoznica (št. 6462).

Trasa ceste ne posega v območja ohranjanja narave.

Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se mora načrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor. Dela naj bodo opravljena med 1. julijem in 28. februarjem.

Struge, obrežja, dna vodotokov se ohranja v čim bolj naravnem stanju. Ohranja se naravna osončenost oziroma osenčenost struge in brežin.

Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib.

Z gradbenimi stroji naj se ne posega v vodni prostor, oziroma le kolikor je to nujno potrebno. V primeru betoniranja je treba preprečiti, da bi se betonske odplake izcejale v vodo, ker so za ribe strupene.

Za škodo na ribah, povzročeno zaradi zastrupljanja, onesnaževanja oziroma čezmernega obremenjevanja voda in nezakonitega poseganja v vode, je do odškodnine upravičena Ribiška družina Ptuj.

Intervencijski odlovi so odlovi rib z uporabo elektrike z območja, na katerem se načrtujejo različni posegi, ki bi lahko povzročili škodo na ribah, in odlov pri reševanju rib. Intervencijske odlove rib izvaja Ribiška družina Ptuj. Zaradi učinkovite izvedbe intervencijskih odlovov naj izvajalci oziroma investitorji posegov v ribiški okoliš vsaj 14 dni pred posegom obvestijo Ribiško družino Ptuj.

Območje predvidene lokalne ceste se nahaja na širšem vodovarstvenem območju, ki je opredeljeno z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko – ptujskega polja. Zaradi potencialnih negativnih vplivov na podzemne vode in posledično tudi na varovani vir pitne vode je potrebno v prihodnjem načrtovanju vključiti analizo tveganja za onesnaženje podzemne vode Dravsko-ptujskega polja.

8. VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

Ukrepi za varstvo pred požarom, naravnimi in drugimi nesrečami morajo biti v celoti upoštevani.

Za zagotavljanje požarne varnosti objektov morajo biti urejeni dovozi za intervencijska vozila ter dostopi za reševalce in evakuacijo.

Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati naravne omejitve (poplavnost, visoka podtalnica). Obravnavano območje je ravninsko, zato ni naravnih omejitev glede plazovitosti terena.

Obravnavano območje se nahaja na širšem vodovarstvenem območju. Potrebno je predvideti ustrezne tehnične rešitve
gradnje in ustrezne tehnične ukrepe pri možnem razlitju nevarnih snovi.

9. VAROVANJE ZDRAVJA

Za zaščito pred prekomernim hrupom bodo zgrajene protihrupne bariere na odsekih, kjer bodo preseženi dopustni nivoji hrupa v stanovanjskem in urbanem okolju.

Pri prečkanjih potoka Rogoznica je potrebno načrtovati hidravlično in hidrološko ustrezne premostitvene objekte za zagotovitev neoviranega pretoka in odtoka voda s primerno varnostjo.

Vsi potrebni ukrepi za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja so dodatno opredeljeni v okoljskem poročilu.

10. DOVOLJENA ODSTOPANJA IN ZASNOVA ZAPOREDNOSTI IZVEDBE

Načrtovani posegi bodo podrobno opredeljeni v OPPN. Izgradnja predvidene prometnice se lahko izvaja v več fazah. Vsaka faza pa mora biti funkcionalno zaključena celota.

Pri upoštevanju določil prostorskih izvedbenih pogojev so dopustna odstopanja, v kolikor bodo do izvedbe predlagane tehnično, okoljevarstveno ali oblikovalsko ustreznejše rešitve. Predlagane rešitve pa ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom.

11. OMILITVENI UKREPI

Povezovalna cesta bo povzročala prekomerno obremenitev s hrupom pri eni stavbi v naselju Brstje (Brstje 1). Zato je pri tej stavbi potrebno izvesti pasivno protihrupno zaščito.

V primeru z meritvami ugotovljene prekomerne obremenitve okolja s hrupom v času gradbenih del se bo z gradbenimi deli nadaljevalo po uvedbi začasnih protihrupnih ukrepov, s katerimi bo zagotovljeno, da mejne vrednosti kazalcev hrupa pri najbolj izpostavljenih stanovanjskih stavbah ne bodo presežene.

Prostorski izvedbeni pogoji za enoti urejanja prostora P12-D2/1 in P12-D2/2 Gajke v Spuhlji

Enota urejanja prostora P12-D2/1

Za enoto urejanja prostora P12-D2/1 Gajke v Spuhlji je predvidena izdelava OPPN. Do sprejema OPPN so prostorski izvedbeni pogoji določeni v Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje mesta Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/06, 3/09 – obvezna razlaga, 4/09 – popravek obvezne razlage) in v Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/07).

Usmeritve za izdelavo OPPN za enoto urejanja prostora P12-D2/1 Gajke v Spuhlji:

1. POVRŠINA, MEJA OBMOČJA

Enota urejanja prostora P12-D2/1 je locirana severovzhodno od obstoječega centra za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji.

Površina enote urejanja prostora P12-D2/1 meri 2,66 ha.

Območje P12-D2/1 meji:

- na jugu in zahodu na enoto urejanja P12-D2 (center za ravnanje z odpadki Gajke),

- na severu na regionalno cesto R3-713 Ptuj – Ljutomer in kmetijske površine,

- na vzhodu na kmetijske površine.

Meja območja P12-D2/1:

Izhodišče je na severozahodu območja P12-D2/1, na stičišču parcel 649/1, 650/5, 650/3, 650/2 in 649/2, vse k. o. Rogoznica. Meja območja P12-D2/1 poteka v smeri urinih kazalcev. Od izhodiščne točke poteka meja v smer proti vzhodu po severnem robu parcel 649/1 in 648/1, obe k. o. Rogoznica, in se nato po vzhodnem robu parcele 648/1 k. o. Rogoznica obrne proti jugu in nadaljuje ob cesti do meje z enoto urejanja P12-D2. Nato se meja obrne v smer proti severozahodu in teče po meji z enoto urejanja P12-D2 vse do izhodiščne točke (preko parcel 38/1, 34, 32/1, 32/2, 32/3, 31/4, 31/3, 31/2, vse k. o. Spuhlja, nato proti severu po vzhodnem robu parcele 31/1 k.o. Spuhlja do severovzhodnega vogala parcele 31/1 k. o. Spuhlja, nato pa po severni meji parcel 31/1, 31/5, 31/6, vse k. o. Spuhlja, in po vzhodnem robu parcele 650/5 k. o. Rogoznica do izhodišča).

2. NAMENSKA RABA

Območje P12-D2/1 je namenjeno centru za ravnanje z odpadki (območje okoljske infrastrukture).

3. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE

Podrobnejšo zasnovo območja bo določil OPPN.

Te usmeritve podajajo le maksimalno višino objektov za obdelavo odpadkov 12 m ter največji dopustni faktor zazidanosti gradbene parcele v vrednosti 0,8 in največji dopustni faktor izrabe gradbene parcele v vrednosti 1,6. Največja dopustna faktorja zazidanosti območja in izrabe območja se izjemoma lahko prekoračita, če pomenita večjo kakovost prostora in se zadovoljijo potrebe po zelenih in prometnih površinah.

Zagotoviti je potrebno parkirna mesta za vozila zaposlenih, obiskovalcev in za vozila, potrebna za opravljanje dejavnosti.

Zasaditev ob objektih mora biti izvedena z avtohtonim rastlinjem.

4. GOSPODARSKA JAVNA INFRASTRUKTURA IN GRAJENO JAVNO DOBRO

4.1 Pogoji glede oskrbe s pitno vodo:

Pogoje glede oskrbe s pitno vodo bo določil OPPN.

4.2 Pogoji glede zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda:

4.3 Pogoji glede prometnih površin:

Osnovno prometno povezavo območja predstavlja regionalna cesta R3-713 Ptuj – Ljutomer.

Posebno pozornost je potrebno nameniti prometni ureditvi v notranjosti območja, da bo v največji možni meri zadostovala logističnim potrebam območja glede na dejavnost, ob upoštevanju manipulativnih in urgentnih poti.

Površine za parkiranje se predvidijo znotraj območja ob predvideni prometni mreži ter na posebej za ta namen določenih površinah.

4.4 Pogoji glede načina oskrbe z energijo:

4.4.1 Električna energija:

V kolikor bo potrebna večja priključna moč, bo potrebno z raziskavo ugotoviti možnosti napajanja z električno energijo.

4.4.2 Plinovodno omrežje:

Upoštevati je potrebno obstoječi prenosni plinovod R15 (tlak 50 bar) ter načrtovani vzporedni prenosni plinovod R15/1 Pince – Kidričevo in načrtovani prenosni plinovod M9 Lendava – Kidričevo. Za poseganja v nadzorovani pas prenosnega plinovoda (2 x 100 m) s tlakom nad 16 bar se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01, 54/02). Pri nadaljnji obdelavi je potrebno upoštevati navedeno prenosno omrežje zemeljskega plina z vsemi omejitvami v pripadajočem varovalnem pasu in pridobiti soglasje Geoplin plinovodi. V 2 x 5 m pasu plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji.

4.5 Drugi pogoji:

Telekom Slovenije bo gradil širokopasovno telekomunikacijsko omrežje in temu je potrebno prilagoditi projektno dokumentacijo telekomunikacijskih priključkov posameznih objektov. Ustrezno je potrebno izvesti tudi projektno dokumentacijo notranjih instalacij posameznih objektov.

5. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO

Parcelacijo območja bo določil načrt parcelacije, kateri je sestavni del OPPN.

Velikost in oblika parcel se v OPPN določi glede na:

- tipologijo pozidave,

- predpisano stopnjo izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji,

- tlorisno zasnovo,

- namen, velikost in zmogljivost načrtovanih objektov, tako da se zagotovijo pogoji za uporabo in vzdrževanje objektov,

- možnost priključevanja na infrastrukturne objekte in naprave,

- možnost zagotavljanja dostopa do parcele.

6. CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN

Zahodni del območja se nahaja v zavarovanem območju kulturne dediščine, in sicer v območju arheološkega najdišča Rogoznica (številka 6462). Vzhodni del območja pa na severnem robu sega v zavarovano območje kulturne dediščine številka 6512 (rimska cesta Poetovio – Savaria).

Na območju ni zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave.

7. VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

Ukrepi za varstvo pred požarom, naravnimi in drugimi nesrečami morajo biti v celoti upoštevani.

Za zagotavljanje požarne varnosti objektov morajo biti urejeni dovozi za intervencijska vozila ter dostopi za reševalce in evakuacijo, zagotovljeni pa morajo biti tudi viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje in potrebni odmiki med objekti ali pa morajo biti izvedene potrebne protipožarne ločitve. Upoštevati je potrebno zahteve varstva pred požarom, podane v 22. in 23. členu Zakona o varstvu pred požarom. Upoštevati je potrebno tudi zahteve 3. in 6. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah.

Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati naravne omejitve (poplavnost, visoka podtalnica). Obravnavano območje je ravninsko, zato ni naravnih omejitev glede plazovitosti terena.

Pri načrtovanju in graditvi objektov in grajene strukture je treba upoštevati tudi zahteve za ojačitev prve plošče ali gradnjo zaklonišč v objektih (64. in 68. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter 3. in 4. člen Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč).

Obravnavano območje se nahaja na širšem vodovarstvenem območju. Potrebno je predvideti ustrezne tehnične rešitve gradnje in ustrezne tehnične ukrepe pri možnem razlitju nevarnih snovi.

8. VAROVANJE ZDRAVJA

Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo pogoji glede varovanja zdravja ljudi.

Potrebno je posvetiti pozornost varstvu pred hrupom in v primeru preseganja hrupa predvideti ukrepe za njegovo zmanjšanje.

Pri načrtovanju zunanje razsvetljave je potrebno upoštevati tudi njen morebitni moteči vpliv na okolico zunaj območja.

Enota urejanja prostora P12-D2/2 ločilni pas z zaščitno funkcijo ob odlagališču odpadkov v Gajkah

Enota urejanja prostora P12-D2/2 Gajke v Spuhlji se ureja z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje mesta Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/06, 3/09 – obvezna razlaga, 4/09 – popravek obvezne razlage) in v Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/07).

1. POVRŠINA, MEJA OBMOČJA

Enota urejanja prostora P12-D2/2 je locirana ob zahodnem, južnem in vzhodnem robu obstoječega centra za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji (ob enoti urejanja P12-D1) v širini cca. 50 m.

Površina enote urejanja prostora P12-D2/2 meri 7,09 ha.

2. NAMENSKA RABA

Območje P12-D2/2 je namenjeno kmetijstvu pod pogoji, ki jih določa Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 61/11). Na območju ni dovoljena pridelava rastlin za prehrano.

Prostorski izvedbeni pogoji za posege v enotah urejanja P12-R1/1 Športno igrišče v Podvincih, P12-R8 Športno igrišče v Kicarju

Prostorski izvedbeni pogoji so določeni v Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/07).

Območje P12-R1/1 Športno igrišče v Podvincih

Po območju P12-R1/1 poteka primarni vodovodni cevovod AC DN 300, katerega bo potrebno pri ureditvi igrišča v meji obdelave zamenjati. V primeru potreb za priključitev na vodovodno omrežje bo to možno po zamenjavi vodovodnega cevovoda. Ustrezno dimenzioniran priključek se izvede v zunanji vodomerni jašek in spelje preko ustrezno dimenzioniranega vodomera za sanitarne in požarne namene v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Ptuj in Tehničnim pravilnikom o javnem vodovodu.

Predmetno območje se, v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko–ptujskega polja, nahaja na širšem vodovarstvenem območju. Za načrtovano gradnjo je potrebno pridobiti vodno soglasje.

Območje P12-R8 Športno igrišče v Kicarju

V primeru potreb za priključitev na vodovodno omrežje je to možno iz obstoječega vodovodnega cevovoda PE 110. Ustrezno dimenzioniran priključek se izvede v zunanji vodomerni jašek in spelje preko ustrezno dimenzioniranega vodomera za sanitarne in požarne namene v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Ptuj in Tehničnim pravilnikom o javnem vodovodu.

Omilitveni ukrepi za območje enote urejanja P12-R1/1 Športno igrišče v Podvincih

Izven območja P12-R1/1 mora naravni rezervat (NR) Ribniki Podvinci oziroma naravna vrednota (NV) Podvinci – nižinski gozd in ribniki ostati povsem nepoškodovan. Pred pričetkom gradnje naj se na terenu ob sodelovanju Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Območne enote Maribor opravi natančna razmejitev območja igrišča in preostalega območja NR Ribniki Podvinci oziroma NV Podvinci – nižinski gozd in ribniki. Naravovarstveno pomembno območje in območje igrišča naj se pred začetkom del razmeji z ustrezno ograjo, ki bo preprečevala dostop na naravovarstveno pomembno območje ter zmanjševala vplive prekomernega hrupa in prekomernega prašenja.

V območju P12-R1/1 naj se za razsvetljavo območja uporabijo žarnice, ki sevajo čim nižji delež UV svetlobe, in taka konstrukcija svetil, ki omogoča osvetljevanje talne površine, ne osvetljuje pa neba in širše okolice. Svetila naj bodo izključena od 22. ure zvečer do 6. zjutraj.

5. člen

(spremembe površin)

Površine gozdov se zmanjšajo za 0,56 ha, površine najboljših kmetijskih zemljišč se zmanjšajo za 14,05 ha.

6. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.

Številka: 350-3/2009

Datum: 21. 1. 2013