Na
podlagi 39. in 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/212, 35/13 – skl. US, 76/14
– odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), v skladu z 273. členom
Zakona o urejanju prostora
2 (Uradni list RS, št. 61/17) ter 18. členom Statuta Občine Grosuplje
(Uradni list RS, št. 65/17) je Občinski svet Občine Grosuplje na 6.
redni seji dne 19. junija 2019 sprejel |
|
O D L O K |
o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu
Občine Grosuplje (SD OPN 1) |
|
1. člen |
|
V
Odloku o Občinskem prostorskem načrtu Občine Grosuplje (Uradni list RS,
št. 8/13 in 59/15; v nadaljnjem besedilu OPN), se v prvem odstavku
8. člena v točki f) besedilo »vodovodnega omrežja« nadomesti z besedilom
»javnega vodovoda,«. |
|
2. člen |
|
V
četrtem odstavku 36. člena se besedilo »varstvenih pasov« nadomesti z
besedilom »vodovarstvenih območij«. |
Prva
alineja četrtega odstavka se spremeni tako, da se glasi: |
»– Odpadne vode se odvaja z javnim kanalizacijskim sistemom ter čisti z
individualnimi čistilnimi sistemi, in sicer z nepretočnimi greznicami in
malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN) ter obstoječimi
greznicami. Pri slednjih se zahteva prilagoditev v rokih in na način,
kot je določeno v področnih zakonskih in podzakonskih predpisih.«. |
V
tretji alineji četrtega odstavka se črta beseda »kali«. |
|
3. člen |
|
V
prvem odstavku 41. člena se alineje spremenijo tako, da se glasijo: |
»–
zavarovana območja narave: Krajinski park Ljubljansko barje, Krajinski
park Radensko polje, Naravni spomenik Zatočna jama – Viršnica –
Lazarjeva jama, Potok Bičje in močvirski biotopi, Strajanov breg,
Taborska jama |
– območja Natura 2000: Breg pri Mali Loki, Črna dolina pri Grosuplju,
Duplica, Ljubljansko barje, Lučka jama, Radensko polje – Viršnica,
Stržene luže, Škocjan, Veliki potok, Županova jama |
– naravne vrednote: Zatočna jama – Viršnica – Lazarjeva jama, Močila,
Zelenka – estavele, Kopanjski studenec, Jerbaščica – ponikalnica, Lučki
dol – izvirni zatrep, Veliko Retje, Tekoča rupa, Srednice, Višnjica –
slapovi, Višnjica – zgornji tok, Podlomščica – izvir, Šica – izvir,
Lučki dol – uvala, Špeharjevo retje 1, Gajniče – Tlake – mokrotna
dolina,Velike Lipljene – nahajališče fosilov, Zelenka – potok, Bičje,
Črna dolina, Veliki potok – mokrišča, Brinovec – ponikalnica, Krokarica
– ponikalnica, Kote – ponori, Radensko polje – estavele na zahodnem
robu, Retje, Špeharjevo retje 2, Novljanovo retje, Blato, Dobravka, Šica
– ponikalnica, Strajanov breg, Kopanj, Radensko polje |
– ekološko pomembna območja: Črna dolina pri Grosuplju, Ljubljansko
barje, Lučka jama, Mala Loka pri Višnji Gori, Osrednje območje
življenjskega prostora velikih zveri, Radensko polje – Bičje, Skobčev
mlin, Škocjan, Veliki potok, Županova jama.«. |
|
4. člen |
|
V
42. členu se besedilo v drugem odstavku nadomesti z besedilom: |
»Za
potrebe zmanjševanja poplavne ogroženosti se zgradi zadrževalnik Veliki
Potok ter uredi območje ob Grosupeljščici.«. |
Za
četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: |
»(5)
V občini se predvidi območja za delovanje ob naravnih nesrečah, in
sicer: |
– območja za evakuacijo in nastanitev se organizirajo v stavbah osnovnih
šol OŠ Louisa Adamiča s podružnicami (Dislocirana enota Adamičeva,
Podružnična šola Št. Jurij, Podružnična šola Žalna, Podružnična šola
Kopanj), OŠ Šmarje - Sap in OŠ Brinje s Podružnično šolo Polica, ter v
ostalih območjih varnih delov naselij, kot so športna igrišča in
parkirišča; |
– območja za pokop večjega števila ljudi: obstoječa lokalna pokopališča
v naseljih (Šmarje - Sap, Dole pri Polici, Polica, Troščine, Stara vas,
Št. Jurij, Škocjan, Sp. Slivnica, Grosuplje, Gatina, Veliko Mlačevo –
Boštanj, Kopanj, Žalna, Velika Loka) ter bližnja okolica pokopališč; |
– območje za odlaganje nevarnih odpadkov: te odpadke se procesira v
Zbirnem centru Špaja dolina; |
– območje za deponijo ruševin: območja za deponijo ruševin se zagotovi v
čim manjši oddaljenosti od mesta naravne nesreče. Osnovna deponija je v
Zbirnem centru Špaja dolina, v primeru prevelike količine pa se določi
primerna lokacija v bližini mesta nesreče (npr. peskokopi); |
– območje za pokop živali: odvoz poginulih živali na območju
osrednjeslovenske regije opravlja Veterinarsko higienska služba (VHS)
kot izvajalec javne službe na območju, ki prevzema trupla poginulih in
usmrčenih domačih živali ter poginulih prostoživečih živali iz javnih
površin ter zagotavlja njihovo oddajo v neškodljivo uničenje.«. |
|
5. člen |
|
Za
tretjim odstavkom 43. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: |
»(4)
Območja možne izključne rabe za potrebe obrambo so primarno namenjena za
druge potrebe, ki se jih v primeru izrednega ali vojnega stanja lahko
uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje vojske.«. |
|
6. člen |
|
Za
tretjim odstavkom 45. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: |
»(4)
Občina Grosuplje je aprila 2017 sprejela Celostno prometno strategijo
Občine Grosuplje.«. |
|
7. člen |
|
V
drugem odstavku 46. člena se za besedo »odvodnjavanje« doda besedilo
»preko usedalnikov, zadrževalnikov, lovilnikov olj,«. |
|
8. člen |
|
Četrti odstavek 51. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»(4)
Z upoštevanjem podzakonskih predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja se bo na celotnem območju Občine Grosuplje
zmanjševala poraba električne energije za osvetlitev javnih površin ter
zmanjševalo svetlobno onesnaženje okolja predvsem z: |
– dosledno zamenjavo vseh obstoječih svetil razsvetljave, ki niso bile
preurejene v obliko, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor 0 %, |
– uvedbo časovnih intervalov osvetlitve (npr. izklop posameznih svetilk
na javno manj obremenjenih območjih), |
– zamenjava obstoječih sijalk z varčnimi sijalkami.«. |
Za
četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: |
»(5)
Potrebno je dosledno upoštevati načine osvetljevanja v skladu s
podzakonskimi predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja za
posamezna območja osvetlitve (razsvetljava proizvodnega objekta,
razsvetljava poslovne stavbe, razsvetljava objektov za oglaševanje,
bližina varovanih območij …).«. |
|
9. člen |
|
V
prvem odstavku 52. člena se v drugi alineji besedilo »vodovodnega
omrežja« nadomesti z besedilom »javnega vodovoda«. |
V
drugem in tretjem odstavku se besedilo »vodooskrba« nadomesti z
besedilom »za oskrbo s pitno vodo«. |
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: |
»(4)
Javni vodovod mora biti ustrezno dimenzionirano prvenstveno za oskrbo s
pitno vodo, praviloma pa tudi za varstvo pred požarom. Na območju Občine
Grosuplje so naslednji javni vodovodi: |
– javni vodovod Grosuplje (izvedejo se nove povezave do Preloga (Velika
Ilova gora) in do meje z Občino Ivančna Gorica, izvede se aktiviranje
vrtine Vrbičje s povezavo na vodovodni sistem Grosuplje, |
– javni vodovod Šmarje - Sap (obstoječi javni vodovod), |
– javni vodovod Sevnik (obstoječi javni vodovod), izvede se aktiviranje
vrtine Vrbičje s povezavo na sistem Sevnik, |
– javni vodovod Železnica (obstoječi javni vodovod); izvede se nova
povezava do zaselka Male, izvede se povezava zaselka Zabukovje na javni
vodovod Turjak in kasnejša povezava le-tega z javnim vodovodom
Železnica, izvede se nova vrtina za zajem kvalitetne pitne vode ter
posledično povečanje vodovarstvenega območja pri obstoječem vodohranu
Železnica, |
– javni vodovod Velike Lipljene (obstoječi javni vodovod).«. |
Peti
odstavek se spremeni tako, da se glasi: |
»(5)
Zaradi smotrnosti oskrbe se del poselitvenih območij Občine Grosuplje,
ki ležijo ob občinski meji, oskrbuje preko javnega vodovoda v lasti
sosednjih občin (na zahodu preko javnega vodovoda Občine Škofljica, na
jugu preko javnega vodovoda Občine Velike Lašče). Prav tako se preko
javnega vodovoda Občine Grosuplje oskrbuje del poselitvenih območij v
Občini Škofljica (Reber, Dole pri Škofljici, Šmarska cesta), Občini
Dobrepolje (Hočevje), načrtovana je oskrba Ravnega Dola v Občini Ivančna
Gorica.« |
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi: |
»(6)
Na območju Občine Grosuplje je pet zasebnih vodovodov, preko katerih se
vrši lastna oskrba s pitno vodo: |
– zasebni vodovod Polica; |
– zasebni vodovod Troščine, Mali Konec, Gorenja vas pri Polici, Dolenja
vas pri Polici, Kožljevec; |
– zasebni vodovod Blečji vrh; |
– zasebni vodovod Mala Loka pri Višnji Gori (prednostno se izvede
priključitev na javni vodovod Grosuplje, kasneje lahko tudi Žalna).«. |
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi: |
»(7)
Glavna skrb v prihodnjih letih bo namenjena: |
– dograditvi in povezovanju javnih vodovodov ter sanaciji obstoječih
vodovodov za preprečevanje izgub v sistemu, |
– zagotavljanju kakovostnih in zanesljivih virov pitne vode, |
– vzpostavitvi izvajanja storitev javne službe za oskrbo s pitno vodo na
vseh poselitvenih območjih, kjer je to zahtevano v področnih zakonskih
in podzakonskih predpisih (dolgoročno se manjše ali lastne vodovode, ki
niso v upravljanju javnega podjetja, priključi na javne vodovode).«. |
V
osmem odstavku se za besedo »oskrbo« doda pika, preostalo besedilo se
črta. |
V
devetem odstavku se besedilo »vodovodnih sistemov« nadomesti z besedo
»vodovodov«. |
|
10. člen |
|
53. člen se spremeni tako, da se glasi: |
|
»53. člen |
|
(odvajanje in čiščenje odpadne vode) |
|
(1) Odvajanje in čiščenje odpadne vode predstavlja zbiranje in odvajanje
komunalne in padavinske odpadne vode ter njeno čiščenje in odvajanje v
odvodnike na neškodljiv način ob hkratnem varovanju površinskih in
podzemnih vod. Glavni cilji, ki se jih skuša doseči na področju
odvajanja in čiščenja odpadne vode, so: |
– zaščita okolja predvsem v smislu zaščite vodnih virov ter zaščite tal
in voda zaradi odpadne vode, ki se jo izvaja z gradnjo novih
kanalizacijskih sistemov ter sanacijo in posodobitvijo dotrajanih in
preobremenjenih kanalizacijskih sistemov, prednostno na občutljivih in
vodovarstvenih območjih; |
– upoštevanje vsaj minimalnih standardov pri komunalni opremljenosti
poselitvenih območij, ki se jo izvaja z usmerjenim opremljanjem stavbnih
zemljišč pred začetkom uporabe novozgrajenih objektov; |
– racionalna raba naravnih virov v smislu ponikanja neonesnaženih
padavinskih voda v urbanih področjih, s čimer se zagotavlja napajanje
podzemne vode »in situ«; |
– ustrezno sistemsko financiranje gradnje, vzdrževanja in obratovanja
sistemov za odvajanje in čiščenje odpadne vode, ki omogoča kvalitetno
izvajanje dejavnosti; |
– varovanje pred poplavami zaradi padavin iz urbanih območij in visokih
voda vodotokov na območju občine, ki se ga izvaja z ustreznim
kanaliziranjem oziroma zadrževanjem padavinske vode. |
(2) Izhodišče prihodnjega razvoja je ureditev kanalizacijskih sistemov
za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v vseh večjih in gosteje
naseljenih naseljih. |
(3) V Občini Grosuplje je obstoječi centralni kanalizacijski sistem, ki
odvaja komunalno odpadno vodo iz osrednjega in severozahodnega dela
občine na Centralno čistilno napravo Grosuplje. Obstoječi centralni
kanalizacijski sistem se lahko razširi na območje naselij (Plešivica pri
Žalni, Lobček, Zagradec pri Grosupljem, Veliko Mlačevo, del Malega
Mlačevega, Ponova vas, Št. Jurij, Mala vas, Velika Stara vas, Mala stara
vas, Dobje, Hrastje pri Grosupljem, Polica, Peč, Zg. Slivnica, Luče,
Žalna Velika Loka, Velika Račna, Mala Račna in Čušperk) ter s tem
zagotovi nemoten in ustrezen odtok odpadne vode in njeno čiščenje. |
(4) Ostala območja zunaj centralnega kanalizacijskega sistema se opremi
v skladu z določili Pravilnika o odvajanju in čiščenju odpadne vode in
državnega operativnega programa z lokalnimi kanalizacijskimi sistemi. To
so kanalizacijski sistemi v naseljih: |
– Bičje, Pece, Podgorica pri Podtaboru (eventualna možna priključitev na
centralni kanalizacijski sistem), |
– Vino. |
(5) Pri zasnovi kanalizacijskih sistemov se teži predvsem k združevanju
posameznih naselij v večje kanalizacijske sisteme. |
(6) Vsi objekti, ki se nahajajo v vplivnem območju kanalizacijskih
sistemov, morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, razen
če priključitev v skladu z mnenjem izvajalca javne službe odvajanja in
čiščenja odpadne vode ni možna. V tem primeru morajo imeti objekti
urejeno odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode z MKČN ali
nepretočno greznico, v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in
čiščenje komunalne odpadne vode. |
(7) Za vsa ostala naselja, kjer ni predpisano območje opremljanja s
kanalizacijo, se predvidi MKČN ali nepretočne greznice v skladu s
predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in
vodovarstvena območja, pri čemer izvajalec javne službe zagotavlja
sprejem blata in gošč ter komunalne odpadne vode iz MKČN in nepretočnih
greznic z nalogami, ki mu jih nalaga zakonodaja.«. |
|
11. člen |
|
54. člen se spremeni tako, da se glasi: |
|
»54. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
(1) Temeljni cilj gospodarjenja z odpadki je racionalno ravnanje s
komunalnimi in drugimi odpadki. Pri nastajanju odpadkov in ravnanju z
njimi se kot prednostni vrstni red upošteva naslednja hierarhija
ravnanja, in sicer preprečevanje nastajanja odpadkov, priprava za
ponovno uporabo, recikliranje, drugi postopki predelave (npr. energetska
izraba) in odstranjevanje odpadkov. Z odpadki je potrebno ravnati tako,
da ni ogroženo človekovo zdravje in da zbiranje ne povzroča škodljivih
vplivov na okolje. Pri tem se prednostno zagotovi: |
– sto odstotno pokritost območja z ločenim zbiranjem komunalnih odpadkov
na izvoru in ločenim zbiranjem (frakcij) komunalnih odpadkov na izvoru,
pri vsaki stavbi posebej; |
– vzpostavitev racionalne mreže namenskih objektov in naprav, tj.
zbirnih centrov ter objektov in naprav za nadaljnjo obdelavo (predelavo)
odpadkov, vključno s predelavo biološko razgradljivih odpadkov, in sicer
za celotno prispevno območje; |
– povečanje, prednostno snovne, izrabe odpadkov kot sekundarnih surovin
in izrabe v energetske namene; |
– sanacija neurejenih odlagališč in starih okoljskih bremen; |
– regionalizacija in povezovanje tehnoloških sistemov (racionalizacija
oskrbe, ekonomija obsega, naravne danosti, geografske razmere) predvsem
na ravni predelave in odlaganja odpadkov; |
– stimulativna in usmerjena cenovna oziroma tarifna politika glede na
količino in kakovost odpadkov oddanih in odloženih po načelu
»povzročitelj plača«. |
(2) Zbiranje odpadkov v Občini Grosuplje je urejeno preko sistema
individualnega odvoza komunalnih odpadkov ter mreže zbiralnic ločenih
frakcij v naseljih. Od leta 2016 se ostanek mešanih komunalnih odpadkov
obdelujejo na RCERO Ljubljana. Predelava in odlaganje preostanka
komunalnih odpadkov poteka v centru za ravnanje z odpadki Špaja dolina. |
(3) Območja nekdanjih kamnolomov, industrijskih con ipd. ali območja
drugih manj ustreznih posegov v prostor, se lahko nameni za predelavo in
odlagališče inertnih materialov oziroma gradbene odpadke. |
(4)
Odlaganje odpadkov naj se uredi na način, da bo dostop rjavemu medvedu
onemogočen.«. |
|
12. člen |
|
55. člen se spremeni tako, da se glasi: |
|
»55. člen |
|
(oskrba z zemeljskim plinom in toploto) |
|
(1) Cilji na področju oskrbe z zemeljskim plinom in toploto so: |
– zanesljiva in dolgoročna energetska oskrba občine (zadostne kapacitete
v energetskih napravah, plinovodnem ter vročevodnem omrežju, ukrepi za
dolgoročno dobavo plina, ustrezno vzdrževanje energetskih naprav,
plinovodnega ter vročevodnega omrežja), |
– prioriteta uporabe toplote in zemeljskega plina na območjih zgrajenega
in načrtovanega prenosnega in distribucijskega omrežja, |
– zmanjšanje obremenjevanja okolja (npr. s priključevanjem na sistem
oskrbe s plinom oziroma s toploto, posodabljanjem kurilnih naprav in
nadomeščanje ekološko manj ustreznih goriv s plinom oziroma drugimi
primernejšimi energenti), |
– racionalna raba prostora pri izvajanju energetskih naprav za oskrbo s
plinom in toploto, |
– doseganje ekonomske učinkovitosti in zagotavljanje konkurenčnih cen, |
– izpolnjevanje vseh mednarodnih obveznosti na področju varstva okolja, |
– zmanjšanje emisij CO2 (soproizvodnja toplotne in električne energije,
prehod na čistejša goriva), |
– optimizacija organiziranosti izvajanja dejavnosti in uvajanje novih
storitev. |
(2) Zasnova razvoja oskrbe z zemeljskim plinom temelji na odločitvi o
oskrbi največjih in najgosteje poseljenih območij občine z zemeljskim
plinom. V Občini Grosuplje se tako s plinovodnim omrežjem opremita dve
večji naselji – Grosuplje in Šmarje Sap. |
(3) Občina Grosuplje se bo lahko oskrbovala s plinom preko načrtovanega
prenosnega plinovoda M5 (Vodice–Novo mesto) in preko načrtovanega
distribucijskega plinovoda Energetike Ljubljana Škofljica–Grosuplje. |
(4) Pri posegih v prostor je treba upoštevati, da je v skladu s predpisi
določeno območje vzdolž plinovodov, v katerem veljajo določene omejitve
pri izvajanju posegov v prostor glede na dimenzijo in tlačno stopnjo
plinovoda, kar je treba upoštevati pri posegih v bližini plinovodnega
omrežja. |
(5) Načrtovana je izgradnja protiležne kotlovnice v gospodarski coni –
jug s povezavo na obstoječe vročevodno omrežje ter nov vročevod med
Kolodvorsko ulico in Brezjem, s čimer se obstoječe vročevodno omrežje
poveže v enoviti sistem. Ob plinifikaciji mesta Grosuplje se v
obstoječih kotlovnicah Bevkova in Brezje pri Grosupljem glavni energent
– kurilno olje nadomesti z zemeljskim plinom. Pri tem pa se ELKO oziroma
UNP ohranjata kot alternativna rezervna energenta. |
(6) Občina Grosuplje je aprila 2012 sprejela Lokalni energetski koncept
Občine Grosuplje.«. |
|
13. člen |
|
V
tretjem odstavku 56. člena se pred piko doda besedilo, ki se glasi: |
»(Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2 × 110 kV RTP
Grosuplje–RTP Trebnje (Uradni list RS, št. 71/10 in 55/12)«. |
V
četrtem odstavku se črta drugi stavek. |
Za
petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: |
»(6)
Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanje in
vzdrževanje omrežja. Za vsak poseg v varovalni pas je treba pridobiti
projektne pogoje in soglasje na projektne rešitve upravljavca omrežja.«. |
|
14. člen |
|
V
sedmem odstavku 58. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Ostale
vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna, se opredelijo
po pretežni namenski rabi prostora in ne kot območja celinskih voda, pri
čemer se pri načrtovanju prostora upošteva dejansko stanje na terenu ter
vodotoke in stoječe celinske vode obravnava, kot vodna zemljišča s
pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz
zakonodaje s področja voda.«. |
|
15. člen |
|
V
61. členu se poglavje II.8.1.1.5. Koncept opremljanja z gospodarsko
javno infrastrukturo spremeni tako, da se glasi: |
»II.8.1.1.5 Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo |
Celotno območje Grosuplja se opremi s komunalno opremo tako, da se
zagotovi oskrba s pitno in požarno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne
in padavinske odpadne vode, oskrba z zemeljskim plinom, oskrba z
električno energijo, javna razsvetljava in oskrba s sodobnimi
elektronskimi komunikacijami. |
Na
območju Grosuplja je zgrajen centralni javni vodovod Grosuplje, ki se
dograjuje in obnavlja tako, da so vsa območja oskrbljena s pitno vodo,
pri čemer imata oskrba s pitno vodo in kakovost vode prednost pred
zagotavljanjem požarne vode. |
V
skladu z državnim operativnim programom za odvajanje in čiščenje odpadne
vode spada Grosuplje med naselja, kjer je treba urediti kanalizacijsko
omrežje s pripadajočo čistilno napravo. Na območju Grosuplja je že
zgrajen centralni kanalizacijski sistem, ki pa je na nekaterih mestih
dotrajan in potreben sanacije. Območje ČN je območje izključne rabe za
okoljsko infrastrukturo. |
Celotno območje Grosuplja se plinificira (razen območij, ki se
oskrbujejo s toploto preko vročevodnega omrežja in območij, kjer to ni
ekonomsko upravičeno ali je izvedba tehnično problematična). Predpogoj
za začetek izvedbe plinifikacije je izgradnja začasne naprave UZP
oziroma prenosnega plinovoda M5 (Vodice–Novo mesto) ali distribucijskega
plinovoda Energetike Ljubljana Škofljica–Grosuplje. Če je na nekem
območju načrtovana gradnja plinovodnega omrežja, se lahko objekti do
izgradnje omrežja začasno ogrevajo prek obstoječih zasebnih ogrevalnih
sistemov. |
Obstoječe vročevodno omrežje se dogradi v skladu z občinskim odlokom. V
gospodarski coni Jug se zgradi protiležno kotlovnico in nov vročevod med
Kolodvorsko ulico in Brezjem, s čimer se obstoječe vročevodno omrežje
poveže v enovit sistem. Ob plinifikaciji mesta Grosuplje se v obstoječih
kotlovnicah Bevkova in Dvori zamenja glavni energent – kurilno olje se
nadomesti z zemeljskim plinom. Pri tem pa se ELKO oziroma UNP ohranjata
kot alternativna rezervna energenta. |
Elektroenergetsko omrežje je razvejano po celotnem območju Grosuplja in
se navezuje na RTP Grosuplje. Pri vseh novogradnjah v urbanem delu
Grosuplja je treba zagotoviti gradnjo srednje napetostnih in nizko
napetostnih elektroenergetskih povezav v podzemni izvedbi. |
Javne površine se opremi z javno razsvetljavo. Koncept osvetlitve in
izbor svetil se zasnuje tako, da se upošteva ambientalne kakovosti
prostora, varnostne zahteve in predpise s področja osvetljevanja. Na
celotnem območju Grosuplja se uredi dostop do širokopasovnega omrežja za
vse objekte. Uporabi se različne možne tehnološke rešitve, ki pa morajo
biti izvedene tako, da ne bodo povzročale negativnih vplivov na prostor
(EM sevanje, vizualna izpostavljenost).«. |
|
16. člen |
|
V
62. členu se poglavje II.8.1.2.5 Koncept opremljanja z gospodarsko javno
infrastrukturo spremeni tako, da se glasi: |
»II.8.1.2.5 Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo |
Celotno območje naselja Šmarje Sap se opremi s komunalno opremo tako, da
se zagotovi oskrba s pitno in požarno vodo, odvajanje in čiščenje
komunalne in padavinske odpadne vode, oskrba z zemeljskim plinom, oskrba
z električno energijo, javna razsvetljava in oskrba s sodobnimi
elektronskimi komunikacijami. |
Območje naselja Šmarje Sap se napaja iz javnega vodovoda Grosuplje in
javnega vodovoda Šmarje. Javni vodovod se dograjuje in obnavlja tako, da
so vsa območja oskrbljena s pitno vodo, javni vodovod pa mora zagotoviti
tudi ustrezne količine vode za varstvo pred požarom, pri čemer imata
oskrba s pitno vodo in kakovost vode prednost pred zagotavljanjem
požarne vode. |
V
skladu z državnim operativnim programom za odvajanje in čiščenje odpadne
vode spada Šmarje Sap med naselja, kjer je treba urediti kanalizacijsko
omrežje s pripadajočo čistilno napravo. Na območju naselja Šmarje Sap je
že zgrajen kanalizacijski sistem, ki je del centralnega kanalizacijskega
sistema. Odpadna voda se preko glavnega zbiralnika odvaja na CČN
Grosuplje. Celotno območje naselja Šmarje Sap se plinificira (razen
območij, kjer to ni ekonomsko upravičeno ali je izvedba tehnično
problematična). Predpogoj za začetek izvedbe plinifikacije je izgradnja
prenosnega plinovoda M5 (Vodice–Novo mesto) ali distribucijskega
plinovoda Energetike Ljubljana Škofljica–Grosuplje. Če je na nekem
območju načrtovana gradnja plinovodnega omrežja, se lahko objekti do
izgradnje omrežja začasno ogrevajo prek individualnih UNP sistemov. |
Elektroenergetsko omrežje je razvejano po celotnem območju naselja
Šmarje Sap in se navezuje na RTP Grosuplje. Pri vseh novogradnjah v
urbanem delu naselja Šmarje Sap je treba zagotoviti gradnjo srednje
napetostnih in nizko napetostnih elektroenergetskih povezav v podzemni
izvedbi. |
Javne površine se opremi z javno razsvetljavo. Koncept osvetlitve in
izbor svetil se zasnuje tako, da se upošteva ambientalne kakovosti
prostora, varnostne zahteve in predpise s področja osvetljevanja. |
Na
celotnem območju naselja Šmarje Sap se uredi dostop do širokopasovnega
omrežja za vse objekte. Uporabi se različne možne tehnološke rešitve, ki
pa morajo biti izvedene tako, da ne bodo povzročale negativnih vplivov
na prostor (EM sevanje, vizualna izpostavljenost).«. |
|
17. člen |
|
V
63. členu se poglavje II.8.1.3.5 Koncept opremljanja z gospodarsko javno
infrastrukturo spremeni tako, da se glasi: |
»II.8.1.3.5 Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo |
Celotno območje naselja Polica se opremi s komunalno opremo tako, da se
zagotovi oskrba s pitno in požarno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne
in padavinske odpadne vode, oskrba z električno energijo, javna
razsvetljava in oskrba s sodobnimi elektronskimi komunikacijami. |
Na
območju naselja Polica je zgrajen zasebni vodovod Polica–Gradišče, preko
katerega se vrši lastna oskrba s pitno vodo. |
V
skladu z državnim operativnim programom za odvajanje in čiščenje odpadne
vode spada Polica med naselja, kjer je treba urediti kanalizacijsko
omrežje. Na območju naselja Polica se zgradi kanalizacijski sistem z
ustreznim čiščenjem na ČN. |
Elektroenergetsko omrežje je razvejano po celotnem območju naselja
Polica in se navezuje na RTP Grosuplje. |
Javne površine se opremi z javno razsvetljavo. Koncept osvetlitve in
izbor svetil se zasnuje tako, da se upošteva ambientalne kakovosti
prostora, varnostne zahteve in predpise s področja osvetljevanja. Na
celotnem območju naselja Polica se uredi dostop do širokopasovnega
omrežja za vse objekte. Uporabi se različne možne tehnološke rešitve, ki
pa morajo biti izvedene tako, da ne bodo povzročale negativnih vplivov
na prostor (EM sevanje, vizualna izpostavljenost).«. |
|
18. člen |
|
V
64. členu se za zadnjo alinejo dodajo nove alineje, ki se glasijo: |
»–
Začasni objekt je lahko: |
– odprti sezonski gostinski vrt (kot posebej urejeno zemljišče kot del
gostinskega obrata), |
– kiosk oziroma tipski zabojnik, |
– pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru (do
500,00 m² z višino najvišje točke 6,00 m), |
– oder z nadstreškom (sestavljen iz montažnih elementov), |
– cirkus (če so šotor in drugi objekti montažni), |
– začasna tribuna za gledalce na prostem |
– oziroma proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične
zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti. |
Začasni objekt je treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bil
zgrajen, najpozneje pa v šestih mesecih od začetka gradnje. Po
odstranitvi je treba na zemljišču, na katerem je bil zgrajen,
vzpostaviti prvotno stanje; |
– Svobodno oblikovanje pomeni, da so možna odstopanja od predpisanega
oblikovanja ob smiselnem upoštevanju kakovostnih oziroma prevladujočih
okoliških objektov v prostorski enoti, kar je potrebno utemeljiti in
prikazati v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja; |
– Kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do
točke loma vertikale v poševni del zaključnega sloja strešne
konstrukcije; |
– Dozidava objekta je povečanje BTPS obstoječega objekta do največ 50 %; |
– Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti
obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali
spremenjenim potrebam ali izvedba del, s katerimi se bistveno ne
spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi,
zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi ne gre za
bistveno spremembo velikosti, če se njena prostornina ne spremeni za več
kakor 10 %. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za
objekte gospodarske javne infrastrukture; |
– Nadzidava objekta je povečanje BTPS obstoječega objekta nad nivojem
terena brez povečanja zazidane površine objekta, kamor ne sodi povečanje
zazidane površine zaradi dodanega toplotnega ovoja in fasadnega ometa.«. |
|
19. člen |
|
Drugi odstavek 75. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»(2)
Za pomožne objekte za lastne potrebe, ki so v skladu z zakonskimi in
podzakonskimi predpisi opredeljeni kot enostavni ali nezahtevni objekti,
se dopušča svobodnejše oblikovanje, kot je to določeno za posamezne
enote namenske rabe, razen na območjih kulturne dediščine, kjer je
oblikovanje podrejeno tradicionalnim elementom. Ob dopuščanju svobodnega
oblikovanja se priporoča tlorisni gabarit podolgovat, z razmerjem
stranic 1:1,2 do 2, streha je lahko simetrična dvokapnica, enokapnica
ali ravna ob upoštevanju kakovostnih oziroma prevladujočih okoliških
objektov v prostorski enoti. Potrebno je upoštevati tudi splošna
določila za oblikovanje objektov.«. |
V
petem odstavku se v zadnjem stavku pred piko doda besedilo »v sklopu
enega gospodarstva ali ene enote stanovanjske hiše«. |
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi: |
»Utrjene dovozne poti se lahko gradi izven zemljišč namenjenih gradnji,
v skladu z določili za posamezne namenske rabe in splošnimi določili
odloka ter v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti.«. |
Osmi
odstavek se spremeni tako, da se glasi: |
»Medsosedske transparentne ograje so lahko največje višine 1,8 m. Če je
medsosedska ograja polna oziroma netransparentna je lahko njena višina
največ 1,4 m.«. |
|
20. člen |
|
V
prvem odstavku 76. člena se za drugim stavkom doda nov tretji stavek, ki
se glasi: »Na območju kmetijskih zemljišč je gradnja pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov dopustna v skladu z zakonodajo, ki ureja
kmetijska zemljišča.«. |
|
21. člen |
|
Za
sedmim odstavkom 77. člena se doda nov osmi odstavek, ki se glasi: |
»(8)
Območja za premično prodajo se morajo določati in urejati v skladu z
občinskim odlokom.«. |
|
22. člen |
|
79. člen se spremeni tako, da se glasi: |
|
»79. člen |
|
(objekti za oglaševanje) |
|
(1) Objekte in naprave za oglaševanje je dovoljeno postavljati v skladu
z določili splošnega akta, ki za območje Občine Grosuplje ureja merila
za postavitev in oblikovanje, pridobivanje lokacij za dejavnost
oglaševanja na zemljiščih in objektih v lasti občine in druge pogoje za
oglaševanje. |
(2) Veliki ploskovni objekti za oglaševanje površine nad 18 m2 so
dovoljeni samo na legalnih obstoječih lokacijah. |
(3)
Veliki ploskovni objekti za oglaševanje površine do 18 m2 so
dovoljeni na območjih stavbnih zemljišč v namenski rabah IP, IG, BC, BD,
PC, E, O, CD, na drugih območjih (do površine 90 m2) samo
izjemoma, če je območje opredeljeno v grafičnem delu tega odloka s
posebno EUP za namen oglaševanja, skladno z zakonskimi in podzakonskimi
akti, ki urejajo to področje. |
(4) Umeščanje plakatnih stebrov in panojev s površino do 4 m2,
svetlobnih vitrin ter volumskih objektov za oglaševanje je dovoljeno na
območjih stavbnih zemljišč, pod pogoji iz predpisa, navedenega v prvem
odstavku, razen na površinah, kjer postavljanje ni dovoljeno: |
– v
javne parke, parkovne ureditve in pokopališča, |
– na
zelenice, ki so funkcionalni del stanovanjskih sosesk in območij, |
– na
lokacijah, kjer ovirajo vedutne poglede na naselje, |
– naravna okolja, kvalitetne mestne ureditve, arhitekturo objektov in na
elemente naravne in kulturne dediščine, |
– na
lokacije, ki niso v skladu s cestno prometnimi predpisi in predstavljajo
nevarnost za cestni promet. |
(5) Na območjih z namensko rabo CU je samostoječe oglaševalske objekte
dovoljeno postavljati samo na javnih površinah. |
(6) Na zasebnih površinah je za lastne potrebe oglaševanja iz
registrirane dejavnosti dovoljeno nameščanje objektov za oglaševanje na
poslovnih stavbah in funkcionalnih zemljiščih, kjer se opravlja
dejavnost z napisom podjetja, znakom podjetja, zastavami ter
oglaševalnimi vitrinami in totemi, pri čemer ne sme biti presežena
površina za oglaševanje do 4 m2 ter višina objektov do 5 m. |
(7) Objektov za oglaševanje ni dopustno postavljati v območju
površinskih voda.«. |
|
23. člen |
|
V
prvem odstavku 80. člena se tretja alineja spremeni tako, da se glasi: |
»– gradbena meja (GM) določa linijo, ki jo novozgrajeni objekti (tudi
pomožni) ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so
odmaknjene od nje v notranjost zemljišča za gradnjo.«. |
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: |
»(3)
Pri novogradnjah manj zahtevnih in zahtevnih objektov se zagotovi
zadosten varnostni odmik od gozdnega roba, v širini najmanj 25 m oziroma
najmanj ene sestojne višine odraslega gozda. Izjemoma je odmik lahko
manjši, če so izvedeni vsi požarno-varnostni ukrepi ter drugi ukrepi
skladno s soglasjem pristojne gozdarske službe.«. |
V
devetem odstavku se: |
– v
prvi alineji število »3,5« nadomesti s številom »3,0«, |
– v
drugi alineji se pred besedilom »3 m« doda besedo »do«. |
Enajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi: |
»(11) Gradnje na zunanjem robu gozdnih in kmetijskih površin morajo biti
načrtovane tako, da omogočajo dostop do gozdnih in kmetijskih zemljišč v
zaledju, da se gozdne prometnice in dostopne poti ohranjajo oziroma
nadomeščajo z novimi ter da je zagotovljeno neovirano gospodarjenje z
zalednimi gozdnimi in kmetijskimi zemljišči.«. |
|
24. člen |
|
V
petem odstavku 81. člena se število »60« nadomesti s številom »100«,
besedilo »prejšnjega« se nadomesti s številom »3.«. |
|
25. člen |
|
Tretji odstavek 82. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»(3)
V naseljih Mali Vrh pri Šmarju, Veliki Vrh pri Šmarju, Šmarje Sap,
Cikava, Brvace, Brezje pri Grosupljem, Jerova vas, Perovo in Grosuplje,
se dopušča svobodnejše oblikovanje za stanovanjske, enostavne in
nezahtevne ter gospodarske objekte. Svobodnejše oblikovanje se dopušča
pri oblikovanju tlorisa, strehe in fasad objekta. Dopušča se formiranje
mestotvornih funkcij s sodobno arhitekturo.«. |
Osmi
odstavek se spremeni tako, da se glasi: |
»(8)
Za objekte v namenskih rabah CD, Cs, Cos, Co, IP, IG, IK, BT, ZS in ZK
ter za družbene objekte (šole, cerkve itd.) in večje kmetijske,
gospodarske, proizvodne ter industrijske objekte v drugih namenskih
rabah, so določila glede tlorisnih gabaritov in naklonov streh
priporočilne narave, vendar je potrebno smiselno upoštevati kakovostne
oziroma prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti. Možna so
odstopanja od predpisanega oblikovanja, kar je potrebno utemeljiti in
prikazati v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Posamezne
gradnje je možno oblikovati v kontrastu z okoljem, in sicer zaradi
estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma
nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti novo kvalitetno prostorsko
dominanto ali doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami
v središčih posameznih naselij, na prometnih vozliščih, na zaključkih
stavbnega niza ali v oblikovno neenotnih oziroma degradiranih območjih,
kar je potrebno utemeljiti in prikazati v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja.«. |
Trinajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi: |
»(13) Pri vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah
večstanovanjskih hiš se na osnovi enotnega projekta dopušča poseganje v
fasadni plašč objekta in fasadnih elementov (stavbno pohištvo,
zasteklitve, senčila, klima naprave) le tako, da se sprememba izvede v
celotni vertikali enotno in se s tem izboljša izgled in funkcija
celotnega objekta. Projekt se pred pričetkom posegov v fasadni plašč
preda občini v potrditev.«. |
|
26. člen |
|
Doda
se nov prvi odstavek 85. člena, ki se glasi: |
»(1)
Vse ureditve na kmetijskih zemljiščih morajo biti v skladu z zakonodajo,
ki ureja kmetijska zemljišča.«. |
Dosedanji prvi, drugi, tretji, četrti in peti odstavek postanejo novi
drugi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek. |
V
dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se za prvim
stavkom doda novo besedilo, ki se glasi: |
»Izdelati je potrebno ustrezno strokovno podlago, ki bo evidentirala
obstoječe vrtače in opredelila režim odvodnje padavinskih voda na
vplivnem območju s proučitvijo vpliva zasipa na vodni režim. |
Zasip vrtače je dovoljen le v primeru, če je za zasip izdelan elaborat,
ki bo povzel ugotovite iz strokovne podlage iz prejšnjega odstavka in bo
pridobljeno ustrezno upravno dovoljenje oziroma soglasje/mnenje
pristojnega organa s področja upravljanja z vodami. |
Zasip vrtače z namenom kmetijske rabe je dovoljen pod pogojem, da
lastnik predhodno pridobi odločbo o uvedbi agromelioracije.«. |
Dosedanji sedmi in osmi odstavek postaneta osmi in deveti odstavek. |
|
27. člen |
|
Prvi
odstavek 86. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»(1)
V naseljih Mali Vrh pri Šmarju, Veliki Vrh pri Šmarju, Šmarje Sap,
Cikava, Brvace, Brezje pri Grosupljem, Jerova vas, Perovo in Grosuplje
je najmanjša velikost zemljišča namenjenega gradnji za enostanovanjsko
hišo 400 m2 (toleranca –5 %), za dvostanovanjsko hišo 500 m2 (toleranca
–5 %) in za dvojčka 600 m2 (300m2 na posamezno
stanovanjsko enoto).«. |
Sedmi odstavek se črta. |
Dosedanji osmi, deveti in deseti odstavek postanejo sedmi, osmi in
deveti odstavek. |
|
28. člen |
|
Za
petim odstavkom 89. člena se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: |
»(6)
Odvajanje padavinske vode s cest se izvede ločeno od odvajanja
komunalnih odpadnih vod, v skladu z zakonskimi in podzakonskimi
predpisi, ki urejajo to področje.«. |
Dosedanji šesti, sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek postanejo sedmi,
osmi, deveti, deseti in enajsti odstavek. |
|
29. člen |
|
V
petem odstavku 92. člena se v preglednici pri razdelku STANOVANJSKI
OBJEKTI doda nova osma vrstica, ki se glasi: |
» |
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi
stanovanji (oskrbovana stanovanja) |
0.8 PM/stanovanje |
20 |
« |
|
30. člen |
|
94. člen se spremeni tako, da se glasi: |
|
»94. člen |
|
(gradnja, urejanje in priključevanje na
vodovod) |
|
(1) Objekti v vseh naseljih se morajo s pitno vodo oskrbovati preko
javnega vodovoda. Določila prvega stavka, do vzpostavitve javnega
vodovoda, ne veljajo za objekte v naseljih Polica, Mala Loka, Blečji
vrh, Troščine, Dobje, Mali Konec, del naselja Gradišče, Gorenja vas pri
Polici, Dolenja vas pri Polici in Kožljevec, kjer z vodovodom upravljajo
uporabniki sami. |
(2) Posamezni zasebni vodovodi se morajo vključiti v javni sistem za
oskrbo s pitno vodo. V kolikor zasebni vodovod oskrbuje več kot 5
objektov ali do 50 prebivalcev, mora tak vodovod imeti upravljavca, ki
ga potrdi Občina Grosuplje. Upravljavec zagotavlja minimalne tehnično
higienske pogoje v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki
urejajo to področje. |
(3) Naselja in zaselki, ki jih ne bo možno priključiti na javni sistem
za oskrbo s pitno vodo, se bodo lahko oskrbovala prek lastnih zajetij,
vendar je treba bodoči prostorski razvoj na teh območjih omejevati in
uskladiti z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru. |
(4) Izjemoma se zaradi nezmožnosti priključevanja posameznega objekta na
javni ali zasebni vodovod, dovoli začasna ali stalna uporaba lastnih
sistemov za oskrbo s pitno vodo (zajetje, kapnica, cisterna), v skladu z
zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo to področje. |
(5) Dopušča se uporaba dveh vodnih virov (javni vodovod in kapnico kot
sanitarno vodo), obvezna pa je ločitev obeh sistemov. |
(6) Upravljavec javnega vodovoda je dolžan evidentirati vse objekte, ki
niso priključeni na javni vodovod in opredeliti način oskrbe s pitno
vodo. |
(7) Vodovod mora poleg oskrbe s pitno vodo zagotavljati tudi požarno
varnost objektov s sistemom podzemnih in nadzemnih hidrantov, pri čemer
imata oskrba s pitno vodo in kakovost vode prednost pred zagotavljanjem
požarne vode. Hidrante je treba locirati izven javnih povoznih ali
pohodnih površin skladno s predpisi. |
(8) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z
uporabo recikliranja porabljene vode.«. |
|
31. člen |
|
Sedmi odstavek 95. člena se črta. |
Dosedanji osmi odstavek postane sedmi odstavek. |
V
dosedanjem devetem odstavku, ki postane osmi odstavek, se v drugem
stavku za besedo »kanalizacije« vejica nadomesti s piko, preostalo
besedilo se črta. |
Dosedanji deseti in enajsti odstavek postaneta deveti in deseti
odstavek. |
Dosedanji dvanajsti odstavek, ki postane enajsti odstavek, se spremeni
tako, da se glasi: |
»(12) Zadrževalno razbremenilni bazeni, ki zadržujejo prvi čistilni
padavinski val, morajo biti izvedeni podzemno, pri čemer je treba
zagotoviti vsaj 1 m nadkritja z zemljino, lahko pa tudi z nadvišanjem
terena. Dopustna je tudi izvedba zadrževalno razbremenilnega bazena pod
cestiščem z dovoljenjem upravljavca. Do zadrževalnega bazena je treba
zagotoviti dovoz z javne ceste. Nad zadrževalnim bazenom se lahko
uredijo rekreacijske ali zelene površine, vključno z zasaditvijo
vegetacije.«. |
Dosedanji trinajsti odstavek postane dvanajsti odstavek. |
Dosedanji štirinajsti odstavek, ki postane trinajsti odstavek, se
spremeni tako, da se glasi: |
»(14) V naseljih Veliko Mlačevo, Malo Mlačevo, Zagradec, Lobček,
Plešivica, Ponova vas, Benat, Mala vas, Št. Jurij, Bičje, Pece,
Podgorica pri Podtaboru, Žalna, Velika Loka, Mala Loka, Gatina, Velika
Račna, Mala Račna, Čušperk, Vino, Luče, Peč, Mala Stara vas, Velika
Stara vas, Hrastje pri Grosupljem, Zgornja Slivnica, romsko naselje Oaza
in Polica je predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja, zato je
zaradi varovanja najprimernejših tras, pri posegih v prostor, ne glede
na zahtevnost objekta, potrebno s projektom seznaniti upravljavca
javnega kanalizacijskega sistema.«. |
|
32. člen |
|
96. člen se spremeni tako, da se glasi: |
|
»96. člen |
|
(oskrba s plinom in toplotno energijo) |
|
(1) Na oskrbnem območju daljinskega sistema oskrbe s toploto v mestu
Grosuplje in v naselju Brezje pri Grosupljem se morajo na sistem
daljinskega ogrevanja priključiti vsi novi večstanovanjski objekti,
javni objekti, proizvodni objekti in objekti drugih poslovnih
dejavnosti. Za obstoječe priključene objekte na oskrbovanem območju
daljinskega sistema oskrbe s toploto zaradi prioritete uporabe toplote
odpoved dosedanjega razmerja oziroma pogodbe o dobavi toplote ni možna. |
(2)
Za vse objekte, ki niso znotraj oskrbnega območja daljinskega sistema
oskrbe s toploto in ki za ogrevanje ne bodo uporabljali obnovljivih
virov energije (sončna energija, lesna biomasa, bioplin, geotermalna
energija ipd.) je priporočljiva priključitev na plinovodno oziroma na
zgrajeno vročevodno omrežje. Kadar se objekt nahaja v enoti urejanja, v
kateri je načrtovana širitev plinovodnega omrežja, se priporoča, da
objekt do izgradnje plinovodnega omrežja začasno uporablja obstoječi
način oziroma utekočinjeni naftni plin iz lastnega ali skupinskega
rezervoarja, po izgradnji plinovodnega omrežja pa je predvideno, da se
objekt priključi na plinovodno omrežje. Na območjih, kjer priključitev
na obstoječe ali načrtovano plinovodno omrežje po podatkih upravljavca
teh sistemov ni možna, je dovoljena uporaba ostalih energentov
(utekočinjeni naftni plin, ekstra lahko kurilno olje, električna
energija, predvsem pa se priporoča uporaba obnovljivih virov).« |
|
33. člen |
|
99. člen se spremeni tako, da se glasi: |
|
»99. člen |
|
(zbiranje in odstranjevanje odpadkov) |
|
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v zabojnikih na zbirnem mestu. |
(2) Prepuščanje in prevzem odpadkov se izvaja na prevzemnih in zbirnih
mestih, zbiralnicah in v zbirnih centrih. |
(3) Prevzemno mesto je za določljivega uporabnika ali večstanovanjsko
stavbo ustrezno urejena površina, od koder izvajalec javne službe redno
po določenem urniku odvaža prepuščene mešane komunalne odpadke, odpadno
embalažo, morebitne druge ločene frakcije komunalnih odpadkov in
biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad. Prevzemno
mesto je praviloma ob javni poti, cesti ali pločniku in ga v skladu z
dogovorom z uporabnikom določi izvajalec javne službe, vzdržuje in čisti
pa lastnik. Odpadke je potrebno prepustiti najkasneje na dan odvoza do
6. ure zjutraj v namenske tipizirane posode prostornine od najmanj 80 do
največ 1100 litrov, razen pri zbiranju biološko razgradljivih odpadkov,
kjer se tovrstne odpadke prepušča v namenske tipizirane posode
prostornine 120 oziroma 240 litrov. Minimalno velikost in število posod
oziroma zabojnikov za posamezne uporabnike odpadkov določi izvajalec
javne službe tako, da upošteva predvidene količine, strukturo in vrsto
odpadkov, tehnologijo in način zbiranja ter pogostost praznjenja. |
(4) Zbirno mesto je za določeno bivalno območje, iz katerega ni možno
izvajati prevzemanja odpadkov iz prevzemnih mest, urejena površina za
prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže in biološko
razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada. Zbirno
mesto določi izvajalec javne službe s soglasjem pristojnega občinskega
organa za javne službe varstva okolja, ga vzdržuje in čisti. O lokaciji
in načinu zbiranja na zbirnem mestu izvajalec javne službe na krajevno
običajen način obvesti uporabnike. Po uveljavitvi odvoza odpadkov iz
prevzemnih mest se zbirna mesta ukinejo. Do njihove ukinitve so
tipizirane posode iz zbirnih mest javna infrastruktura. |
(5) Zbiralnica oziroma ekološki otok je za določeno bivalno območje
urejena površina za prepuščanje ločeno razvrščenih koristnih odpadkov
(papir in karton ter papirna in kartonska embalaža, steklena embalaža,
mešana embalaža). Mesto zbiralnice določi izvajalec javne službe s
soglasjem pristojnega občinskega organa za javne službe varstva okolja.
Zbiralnice vzdržuje in čisti izvajalec javne službe. Ločeno razvrščene
koristne odpadke se prepušča v namenske tipizirane posode. Zbiralnice in
posode so javna infrastruktura. |
(6) Zbirni center je urejena in ograjena površina, logistično načrtovana
za prepuščanje ločeno razvrščenih koristnih odpadkov. Zbirni center je
javna infrastruktura. |
(7) Posebne odpadke je treba skladiščiti v območju proizvodnih in
obrtnih obratov, kjer nastanejo, v posebnih namensko zgrajenih
skladiščih, do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali končne
dispozicije na deponiji posebnih odpadkov. |
(8) Zadrževanje večje količine odpadnega materiala na dvoriščih je
prepovedano. |
(9) Nevarne odpadke je potrebno zbirati in oddajati pooblaščenim
službam, v primeru dovoljenega deponiranja pa nadzorovati z monitoringom
na zakonsko predpisani način. |
(10) Saniranje odlagališč odpadkov se izvede po navodilih pristojnih
inšpekcijskih služb. |
(11) Prepovedano je kakršno koli odlaganje odpadkov izven za to
določenih mest. |
(12) Prostori in mesta, kjer se bodo proizvajale, skladiščile ali
zbirale nevarne snovi ter njihova embalaža in ostanki, morajo biti
urejena kot lovilna skleda, brez odtokov, neprepustna za vodo in odporna
na vse snovi, ki se v njej nahajajo, dovolj velika, da lahko zajame vso
morebiti razlito ali razsuto količino nevarne snovi. V enakem smislu naj
bo urejen tudi zajem požarnih vod, kadar obstaja možnost ali verjetnost,
da požarne vode vsebujejo nevarne snovi. |
(13) Pri prostorskem načrtovanju je treba upoštevati določbe 68. člena
ZV-1, da je na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedano: |
– odlaganje in pretovarjanje nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti
obliki; |
– odlaganje ali odmetavanje odkopnih ali odpadnih materialov ali drugih
podobnih snovi; |
– odlaganje odpadkov.«. |
|
34. člen |
|
V
prvem odstavku 100. člena se v preglednici točka 2. in 3. spremenita
tako, da se glasita: |
» |
2. elektroenergetski vod nazivne napetosti |
– 400 kV in 200 kV |
40
m |
– 35 kV in 110 kV |
15
m |
– 10 ali 20 kV – nadzemni potek |
10
m |
– 10 ali 20 kV – podzemni potek |
1
m |
3. plinovod |
– prenosni plinovod |
65
m |
– distribucijski plinovod |
5
m |
«. |
|
35. člen |
|
V
prvem odstavku 101. člena se preglednica spremeni tako, da se glasi: |
» |
vodovod dimenzije 700 mm in več,
kanalizacijsko omrežje dimenzije 1400 mm in več, vročevodno in
parovodno omrežje dimenzije 700 mm; |
5 m |
elektroenergetski vod nazivne napetosti: |
– 400 kV in 220 kV – nadzemni |
40 m |
– 35 kV in 110 kV – nadzemni |
15 m |
– 10/20 kV in 110 kV – podzemni |
3 m |
Elektroenergetska razdelilno
transformatorska postajo (RTP), merjeno od zunanjega roba ograje
območja RTP oziroma od meje pripadajoče EUP oziroma od zunanje
stene objekta RTP, če se ta nahaja v sklopu drugega objekta, za
napetostni nivo 400 kV in 220 kV |
25 m |
Elektroenergetska razdelilno
transformatorska postajo (RTP), merjeno od zunanjega roba ograje
območja RTP oziroma od meje pripadajoče EUP oziroma od zunanje
stene objekta RTP, če se ta nahaja v sklopu drugega objekta, za
napetostni nivo 110 kV |
15 m |
Elektroenergetska prostostoječa
transformatorska postajo (TP) |
2 m
merjeno od zunanje stene objekta TP |
« |
V
tretjem odstavku se črta besedilo »plinovodnega,«. |
|
36. člen |
|
V
šestnajstem odstavku 104. člena se besedilo »malih komunalnih čistilnih
naprav« nadomesti z besedilom »MKČN«. |
Za
sedemnajstim odstavkom se doda nov osemnajsti odstavek, ki se glasi: |
»(18) Zaradi varstva pred svetlobnim onesnaževanjem naj bo na varovanih
območjih narave za ureditev javne razsvetljave oziroma razsvetljave
objektov zagotovljeno: |
– svetilke lahko sevajo le toplo svetlobo (do 2700 K), |
– svetilke, ki sevajo ultravijolično in modro svetlobo niso dovoljene, |
– svetloba iz svetil ne sme sevati preko vodoravnice, |
– osvetljevanje naj se omeji na najnujnejše površine, |
– če
to dopuščajo predpisi iz varnosti, naj v drugem delu noči (23.00–5.00)
ostane prižgano minimalno število luči (pri osvetljevanju zunanjih
površin se namestijo svetila na samodejni vklop/izklop (svetlobna
tipala).«. |
|
37. člen |
|
Za
desetim odstavkom 105. člena se pododstavki nadomestijo z novimi
pododstavki, ki se glasijo: |
»(10.1) Območje stavbne dediščine |
V
območjih stavbne dediščine velja dodatni pravni režim varstva, ki
predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so: |
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
– oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli), |
– funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora, |
– sestavine in pritikline, |
– stavbno pohištvo in notranja oprema, |
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči
odprti prostor z niveleto površin in lego, namembnostjo in
oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin), |
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah), |
– celovitost dediščine v prostoru in |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(10.2) Območje naselbinske dediščine |
V
območjih naselbinske dediščine velja dodatni pravni režim varstva, ki
predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so: |
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov naselja), |
– odnosi med posameznimi stavbami in odnos med stavbami ter odprtim
prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
– prostorsko pomembnejše naravne sestavine znotraj naselja ali njegovega
dela (drevesa, vodotoki), |
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti), |
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja ali njegovega dela, |
– podoba naselja ali njegovega dela v prostoru (stavbne mase, gabariti,
oblike strešin, kritina), |
– odnosi med naseljem ali med njegovim delom in okolico (vedute na
naselje in pogledi iz njega), |
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in kapaciteta
objektov, ulične fasade), |
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov in |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(10.3) Območje memorialne dediščine |
V
območjih memorialne dediščine velja dodatni pravni režim varstva, ki
predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so: |
– avtentičnost lokacije, |
– fizična pojavnost objekta in |
– vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico ter
vedutami. |
(10.4) Območje kulturne krajine |
V
območjih kulturne krajine in zgodovinske krajine velja dodatni pravni
režim varstva, ki predpisuje ohranjanje varovanih vrednot, kot so: |
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene
ali oblikovane sestavine), |
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter
členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), |
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni
krajini), |
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva
(kozolci, znamenja, zidanice), |
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo
oziroma naseljem, |
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, |
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture,
gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(10.4a) Območje vrtnoarhitekturne dediščine |
V
območjih vrtnoarhitekturne dediščine velja dodatni pravni režim varstva,
ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so: |
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze), |
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema,
likovni elementi), |
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief), |
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje
prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), |
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj
in obstoj rastlin, in |
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med
sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami,
pomembnimi za delovanje celote. |
(10.5) Pri posegih v vplivnih območjih kulturne dediščine se ohranjajo
varovane vrednote, kot so prostorska integriteta, pričevalnost, vedute
in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi
utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno
substanco kulture dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj
in ponovno uporabo kulturne dediščine. |
(10.6) Arheološko najdišče |
Arheološka najdišča se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer, |
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z
nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak,
razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo
arheološkega najdišča. |
Izjemoma so dovoljeni posegi v arheološka najdišča, ki so hkrati stavbna
zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč: |
– če
ni možno najti drugih rešitev ali |
– če
se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav
izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo. |
Posegi in dejavnosti v prostoru se načrtujejo in izvajajo tako, da se
arheološka najdišča ohranjajo.«. |
Za
enajstim odstavkom se doda se nov dvanajsti odstavek, ki se glasi: |
»(12) Seznam Odlokov o razglasitvi kulturne dediščine, sprejete s strani
Občine Grosuplje: |
– Odlok o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, narodnoosvobodilne
vojne in vojne socialistične graditve za zgodovinske spomenike, Uradni
list SRS, št. 7/87. |
– Odlok o razglasitvi podružnične cerkve sv. Petra in Pavla na Spodnji
Slivnici za kulturni in zgodovinski spomenik, Uradni list RS, št. 28/91. |
– Odlok o razglasitvi podružnične cerkve sv. Martina v Velikem Mlačevem
za kulturni in zgodovinski spomenik, Uradni list RS, št. 28/91. |
– Odlok o razglasitvi arheološkega terena na Taboru nad Cerovim in
podružnične cerkve sv. Nikolaja s tabornim obzidjem za kulturna in
zgodovinska spomenika, Uradni list RS, št. 28/91. |
– Odlok o razglasitvi arheološkega kompleksa Magdalenske gore in
podružnične cerkve sv. Magdalene za kulturna in zgodovinska spomenika,
Uradni list RS, št. 7/94. |
– Odlok o razglasitvi župnijske cerkve Marijinega rojstva in obrambnega
stolpa nekdanjega protiturškega tabora v Šmarju Sap za kulturni
spomenik, Uradni list RS, št. 54/99. |
– Odlok o razglasitvi mlina pri graščini Brinje za kulturni spomenik
lokalnega pomena, Uradni list RS, št. 61/06, 76/06. |
– Odlok o razglasitvi cerkve sv. Kancijana v Škocjanu pri Turjaku za
kulturni spomenik lokalnega pomena, Uradni list RS, št. 25/08. |
– Odlok o razglasitvi cerkve sv. Benedikta na Blečjem vrhu za kulturni
spomenik lokalnega pomena, Uradni list RS, št. 96/11. |
– Odlok o razglasitvi cerkve sv. Štefana na Vinu za kulturni spomenik
lokalnega pomena, Uradni list RS, št. 96/11. |
– Odlok o razglasitvi cerkve sv. Križa, Šmarje - Sap za kulturni
spomenik lokalnega pomena, Uradni list RS, št. 96/11.«. |
|
38. člen |
|
Za
106. členom se doda nov 106.a člen, ki se glasi: |
|
»106.a člen |
|
(vplivi na okolje) |
|
Na
lokacijah, kjer se nahajajo vojna grobišča in prikrita vojna grobišča,
je skladno z določbami 30. člena Zakona o vojnih grobiščih (Uradni list
RS, št. 65/03 in 72/09) prepovedano: |
– spreminjati zunanji videz grobišča v nasprotju z zakonom, |
– poškodovati grobišče ali odtujiti njihove sestavne elemente in |
– izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni kršitve spoštovanja do
grobišča ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. |
Seznam vojnih grobišč in prikritih vojnih grobišč je prikazano v prikazu
stanja prostora.«. |
|
39. člen |
|
V
drugem odstavku 109. člena se za besedilom »vodno soglasje« doda
besedilo »/mnenje pristojnega organa«. |
V
šestem odstavku 109. člena se na vseh mestih besedilo »podtalnice«
nadomesti z besedilom »podzemne vode«. |
Za
šestim odstavkom se dodajo novi sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti in
dvanajsti odstavek, ki se glasijo: |
»(7)
Pri načrtovanju aktivnosti oziroma posegov v prostor je potrebno
upoštevati meje priobalnih zemljišč 15 m od meje vodnega zemljišča na
vodotokih 1. reda in 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 2. reda.
Zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah 1. reda zunaj območij naselja
sega najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča. lzjemoma je lahko meja
priobalnega zemljišča tudi drugačna in je določena v skladu z veljavno
zakonodajo. |
(8)
Na priobalnem zemljišču morata biti omogočena dostop in vzdrževanje
vodotoka, vključno z zagotovitvijo pogojev za gasilske intervencije, za
reševanje iz vode ter za postavitev lovilnih pregrad za prestrezanje in
odstranjevanje nevarnih snovi. |
(9)
Rekreacijski rabi se namenja območja, kjer je možno urediti dostop brez
spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer taka raba nima vpliva
na druge kakovosti krajine. Dostopne poti ipd. je praviloma potrebno
urediti brez posegov v strugi in na obrežnih zemljiščih. |
(10)
Pri prostorskem načrtovanju je potrebno upoštevati že podeljene vodne
pravice, ki so bile podeljene po 119. členu ZV-1 na območju prostorskega
akta. |
(11)
Pri načrtovanju ureditve cest, ureditve kolesarskih poti in pešpoti se
je treba izogniti poplavnim območjem in načrtovati gradnjo prometne
infrastrukture izven priobalnih zemljišč, kot določa ZV-1 v 14. in
37. členu. |
(12)
Pri načrtovanju poteka trase javne infrastrukture je treba načrtovati
čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka
vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče, razen
izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene,
vendar na tak način, da ne bo poslabšanja obstoječe stabilnosti brežin
vodotokov.«. |
|
40. člen |
|
V
drugem odstavku 110. člena se: |
– besedilo »varstveni pas« nadomesti z besedilom »vodovarstveni režim«, |
– črta besedo »sanitarnim«. |
Peti
odstavek se spremeni tako, da se glasi. |
»(5)
Strešne kritine, ki vsebujejo strupene snovi, ki se izločajo s
padavinskimi vodami, na vodovarstvenih območjih ali kjer se uporablja
kapnica, niso dopustne.«. |
|
41. člen |
|
Prvi, drugi in tretji odstavek 112. člena se nadomestijo z novim prvim,
drugim, tretjim in četrtim odstavkom, ki se glasijo: |
»(1)
Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s
predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag.
Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. |
(2)
Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti
in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih
ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis,
ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti
na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se
ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven
njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov
v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z
načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene
ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihova izvedbo pa končati
pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo. Po izvedbi
omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna
območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti za novo stanje. |
(3)
Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili
določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na
obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. |
(4)
Ne glede na določbe obeh prejšnjih alinei so na poplavnem območju
dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred
škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo
predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.«. |
Dosedanji četrti, peti, šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti in enajsti
odstavek postanejo peti, šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti in
dvanajsti odstavek. |
V
dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se za tretjo
alinejo dodajo nove alineje, ki se glasijo: |
»–
Hidrološko hidravlična študija vodotoka Bičje, Urbania d.o.o.,
št. projekta 032-5a-17, Ljubljana, januar 2019, potrjena s strani DRSV
dne 13. 2. 2019, št. 35558-53/2018-11; |
– Hidrološko hidravlični elaborat za gradnjo na zemljišču s parc.
št. 1192/23 in 1192/25 k.o. Ponova vas, Urbania d.o.o., št. projekta
061-5a-15, Ljubljana, januar 2018, dopolnitev april 2018, potrjena s
strani DRSV dne 24. 4. 2019, št. 35558-27/2018-16; |
– Analiza poplavnosti za gradnjo prizidka k upravni stavbi,
št. elaborata 3-S/18, IS projekt d.o.o., Ljubljana, januar 2018,
dopolnitev september 2018, potrjena s strani DRSV dne 17. 10. 2018,
št. 35558-27/2018-14;«. |
Dosedanji šesti odstavek, ki postane sedmi odstavek, se spremeni tako,
da se glasi: |
»Podrobne tehnične in prostorske usmeritve za izvajanje omilitvenih
ukrepov se natančneje določi in uveljavi z DPN ali OPPN oziroma so
določeni s PPIP za posamezno EUP na podlagi veljavnih strokovnih podlag
za predmetna območja.« |
V
dosedanjem desetem odstavku, ki postane enajsti odstavek, se peta
alineja črta. |
Doda
se nov trinajsti odstavek, ki se glasi: |
»(13) Kot izravnalni ukrep za izravnavo negativnega vpliva načrtovanih
posegov na obstoječo poplavno in erozijsko ogroženost je opredeljeno
Območje zaščite razlivnih površin poplavnih voda, ki je sestavni del
grafičnega dela Prikaza stanja prostora, in ki ga delno ali v celoti
sestavljajo naslednje enote urejanja prostora: |
GR
133, GR 140, GR 152, GR 166, GR 194, GR 256, GR 260, GR 283, GR 285, GR
296, GR 343, GR 344, GR 346, GR 347, GR 348, GR 349, ŠJ 106, ŠJ 116, ŠJ
119, ŠJ 136, ŠJ 153, ŠJ 210, ŠJ 212, ŠJ 213, ŠJ 412, ŠJ 413, ŠJ 414, ŠJ
415, ŠS 58, ŠS 59, ŠS 74, ŠS 100, ŠS 170, ŠS 192, ŠS 290 in ŠS 292. |
V
območju tega izravnalnega ukrepa za izravnavo negativnega vpliva
načrtovanih posegov v prostor na obstoječo poplavno in z njo povezano
erozijsko ogroženost so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v
prostor, razen naslednjih: |
– gradnja javne komunalne in prometne infrastrukture ter
vodnogospodarske ureditve, |
– gradnja oziroma rekonstrukcija dostopov na nivoju terena do obstoječih
legalno zgrajenih objektov, |
– rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih legalno zgrajenih
objektih, |
– začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami.«. |
Za
trinajstim odstavkom se dodata nov štirinajsti in petnajsti odstavek, ki
se glasita: |
»(14) Za vse posege in gradnjo navedene v prejšnjem odstavku je potrebno
pridobiti vodno soglasje oziroma mnenje pristojnega organa s področja
upravljanja z vodami. |
(15)
Ne glede na izjeme, ki jih določa (13) odstavek tega člena, na
predmetnem območju ni dopustno nasipanje oziroma preoblikovanje terena,
ki posledično zmanjšuje retencijske sposobnosti območja.«. |
|
42. člen |
|
V
prvem odstavku 113. členu se na vseh mestih beseda »plazovitih«
nadomesti z besedo »plazljivih«. |
|
43. člen |
|
Prvi
odstavek 115. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»(1)
Glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa so določene stopnje
varstva pred hrupom, ki zagotavljajo varovanje pred onesnaženjem okolja
s hrupom za posamezne površine. |
– I.
stopnja varstva pred hrupom je določena za površine na mirnih območjih
na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom; |
– II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše
namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki
je moteč zaradi povzročanja hrupa; |
– III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše
namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj
moteči posegi v okolje; |
– IV. stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na površinah
podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je
lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa.«. |
Za
prvim odstavkom se dodajo nov drugi, tretji, četrti in peti odstavek, ki
se glasijo: |
»(2)
Meje med III. in IV. območjem varstva pred hrupom so določene z mejami
med območji različne podrobnejše namenske rabe prostora, ki jih uvršamo
v območja III. in IV. stopnje varstva pred hrupom, in sicer: |
Namenska raba / Stopnja varstva pred hrupom |
III. stopnja |
IV. stopnja |
S – OBMOČJA STANOVANJ |
SS |
● |
|
SK |
● |
|
SB |
● |
|
C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
CU |
● |
|
CD |
● |
|
I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
|
|
IP |
|
● |
IG |
|
● |
IK |
|
● |
B – POSEBNA OBMOČJA |
BC |
● |
|
BD |
|
● |
BT |
● |
|
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
ZS |
● |
|
ZP |
● |
|
ZD |
● |
|
ZK |
● |
|
N – OBMOČJA ZA POTREBE VARSTVA PRED
NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
● |
F – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE V NASELJU |
|
● |
P – OBMOČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE |
|
● |
O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
|
● |
E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
|
● |
K – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
● |
G – GOZDNA ZEMLJIŠČA |
|
● |
L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN |
|
|
VC – POVRŠINSKE CELINSKE VODE |
|
● |
OO – OSTALA OBMOČJA |
|
● |
(3)
Območij, ki sodijo v II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje
poselitve, ta akt ne določa. Posamezna območja poselitve lahko uvrsti v
II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje poselitve minister,
pristojen za okolje, na podlagi pobude občine, če iz dokumentacije,
priložene k pobudi izhaja, da so izpolnjene zahteve varstva pred hrupom,
ki v skladu z zakonodajo veljajo za takšno območje varstva pred hrupom.
Pobuda za takšno območje se pripravi na podlagi posebne študije ocene
hrupa v prostoru v postopku priprave sprememb in dopolnitev tega odloka
ali v postopku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za
takšno območje. |
(4)
V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske
objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred
hrupom. |
(5)
Na meji med I. in IV. stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II. in
IV. stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV.
stopnjo varstva pred hrupom, v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in
na katerem veljajo pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom. Širina
III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred
hrupom, je lahko manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja
hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I.
oziroma na II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne
vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.«. |
Dosedanji drugi, tretji, četrti, peti, šesti, sedmi, osmi, deveti,
deseti in enajsti odstavek postanejo šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti,
enajsti, dvanajsti, trinajsti, štirinajsti in petnajsti odstavek. |
Za
petnajstim odstavkom se doda nov šestnajsti odstavek, ki se glasi: |
»(16) Za stavbe z varovanimi prostori se postopno in dolgoročno skuša v
čim večji meri zagotoviti pogoje za območje II. SVPH.«. |
|
44. člen |
|
118. člen se spremeni tako, da se glasi: |
|
»118. člen |
|
(varstvo pred elektromagnetnim
sevanjem) |
|
(1) Z gradnjo objektov ali naprav ter razmestitvijo dejavnosti, ki so
vir elektromagnetnega sevanja, se ne sme povzročiti preseganje
obremenitev okolja, ki jih določajo predpisi o elektromagnetnem sevanju
v naravnem in življenjskem okolju. Za pridobitev dovoljenja za gradnjo
ali rekonstrukcijo objekta, ki je vir sevanja, je treba izpolnjevati
pogoje, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju. |
(2) Glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali
življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih
povzročajo viri sevanja, sta določeni I. in II. stopnja varstva pred
sevanjem. |
(3) I. stopnja varstva pred sevanjem, ki velja za I. območje, ki
potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje
bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih
bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov
vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega
zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih
in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je
hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim
dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske,
storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja,
namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju. |
(4) II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je
dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je
zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali
drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali
servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku
določena kot I. območje (v nadaljnjem besedilu: II. območje). |
(5) II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v
I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu. |
(6) Dejavnosti, ki sodijo v I. območje, ki potrebuje povečano varstvo
pred sevanjem, se ne umeščajo v območje varovalnega pasu nadzemnega voda
ali podzemnega voda nazivne napetosti 35 kV ali več, razdelilne
transformatorske postaje in razdelilne postaje nazivne napetosti 35 kV
ali več. |
(7) Z namenom zagotovitve nemotenega izvajanja gospodarskih javnih služb
prenosa in distribucije električne energije se s projektnimi pogoji
lahko predpišejo določene obveznosti in ravnanja investitorja ali
nosilca dejavnosti, s katerimi se zagotovi, da gradnja ali izvajanje
dejavnosti ne bo vplivala na varno in zanesljivo obratovanje
elektroenergetskega omrežja, med drugim je to lahko predložitev
dokazila, da vrednosti elektromagnetnega sevanja ne presegajo mejnih
vrednosti, določenih s predpisi, ki urejajo varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju in da bo
objekt zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.«. |
|
45. člen |
|
V
prvem odstavku 122. člena se v deseti alineji beseda »podtalnice«
nadomesti z besedilom »podzemne vode«. |
|
46. člen |
|
V
124. členu se v preglednici pri razdelku NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V
PROSTOR v (2.) Dopustne vrste gradnje in drugi posegi, spremeni besedilo
drugega odstavka tako, da se glasi: »73. člen – točke: 1, 2, 19 (prva,
druga in četrta alineja), 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27a, 27b, 28a, 30,
31, 32;«. |
V
124. členu se v preglednici pri razdelku VELIKOST IN OBLIKOVANJE v (2)
Višinski gabariti in oblikovanje objektov se v tretji alineji prvega
odstavka število »60« nadomesti s številom »100«. |
|
47. člen |
|
V
125. členu se v preglednici pri razdelku VELIKOST IN OBLIKOVANJE v (2)
Višinski gabariti in oblikovanje objektov se v tretji alineji prvega
odstavka število »60« nadomesti s številom »100«. |
|
48. člen |
|
V
126. členu se v preglednici pri razdelku VELIKOST IN OBLIKOVANJE v (2)
Višinski gabariti in oblikovanje objektov tretja alineja spremeni tako,
da se glasi: |
»– Višina: največ K+P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 20 cm nad
terenom in kolenčni zid ne sme biti višji od 100 cm;«. |
|
49. člen |
|
V
129. členu se v preglednici pri razdelku VELIKOST IN OBLIKOVANJE v (2)
Višinski gabariti in oblikovanje objektov tretja alineja spremeni tako,
da se glasi: |
»– Višina: največ K+P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 20 cm nad
terenom in kolenčni zid ne sme biti višji od 100 cm;«. |
|
50. člen |
|
V
131. členu se v preglednici pri razdelku VELIKOST IN OBLIKOVANJE v (2)
Višinski gabariti in oblikovanje objektov prva alineja spremeni tako, da
se glasi: |
»– Višina objektov mora upoštevati višino že zgrajenih sosednjih
objektov v enoti urejanja prostora iste namenske rabe;«. |
Zadnja alineja se črta. |
V
razdelku DRUGA MERILA IN POGOJI, se besedilo v spremeni tako, da se
glasi: |
»V
območju urbanih središč se pri gradnji novih objektov pritličja namenijo
izključno mestotvornim dejavnostim. |
V
primeru že obstoječe stanovanjske namembnosti pridobljene z gradbenim
dovoljenjem, se dopušča rekonstrukcije, spremembe namembnosti in ostala
dela z namenom za stanovanjsko gradnjo ter se priporoča usmerjanje
javnega programa v pritličju in 1. nadstropju. |
Novogradnje se lahko gradijo na zemljiščih namenjenih gradnji, ki so po
obliki in velikosti prilagojene parcelnemu vzorcu, značilnemu za
obravnavano območje. |
Za
namestitev klimatskih naprav na večstanovanjskih hišah, je treba
pripraviti idejno zasnovo za posamezno fasado, na kateri se bo izvajal
poseg, s katero se določi enotno oblikovanje postavitve klimatskih
naprav (horizontalna in vertikalna poravnava klimatskih naprav, barvna
usklajenost itd.). |
V
območju urbanih središč (Adamičeva cesta in Taborska cesta) je dopustna
sprememba namembnosti pritličnih delov stanovanjskih objektov v mirno
mestotvorno dejavnost – osnovna oskrba, specialne trgovine z drobnimi
predmeti; osebne storitve – frizerski salon, kozmetični salon, brivec,
zobni-tehnik, specialistična zdravstvena ordinacija, optik, javna
infrastruktura – knjižnice, odvetniške pisarne, notariati, računovodske
storitve, tečaji (šiviljski, računalniški, jezikovni); servisne
dejavnosti – čevljar, urar, šivilja, pekarna peciva – slaščic po
naročilu, slaščičarna, servis malih gospodinjskih aparatov in podobno.
Sprememba namembnosti iz poslovne namembnosti v stanovanjsko v pritličju
objekta ni dopustna. Dopustna je tudi gradnja navedena v posebnih
določilih za posamezne lokacije.«. |
|
51. člen |
|
V
132. členu se v preglednici pri razdelku VELIKOST IN OBLIKOVANJE v (2.)
Višinski gabariti in oblikovanje objektov tretja alineja spremeni tako,
da se glasi: |
»– Višina: največ K+P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 20 cm nad
terenom in kolenčni zid ne sme biti višji od 100 cm;«. |
|
52. člen |
|
V
133. členu se v preglednici pri razdelku DRUGA MERILA IN POGOJI tretja
alineja spremeni tako, da se glasi: |
»– Višina: največ K+P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 20 cm nad
terenom in kolenčni zid ne sme biti višji od 100 cm;«. |
|
53. člen |
|
V
134. členu se v preglednici pri razdelku VELIKOST IN OBLIKOVANJE v (2.)
Višinski gabariti in oblikovanje objektov tretja alineja spremeni tako,
da se glasi: |
»– Višina: največ K+P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 20 cm nad
terenom in kolenčni zid ne sme biti višji od 100 cm;«. |
|
54. člen |
|
V
135. členu se v preglednici pri razdelku VELIKOST IN OBLIKOVANJE v (2.)
Višinski gabariti in oblikovanje objektov tretja alineja spremeni tako,
da se glasi: |
»– Višina: največ K+P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 20 cm nad
terenom in kolenčni zid ne sme biti višji od 100 cm;«. |
|
55. člen |
|
V
139. členu se v preglednici pri razdelku VELIKOST IN OBLIKOVANJE v (2)
Višinski gabariti in oblikovanje objektov v tretji alineji prvega
odstavka število »30« nadomesti s številom »100«. |
|
56. člen |
|
V
140. členu se v preglednici razdelka VELIKOST IN OBLIKOVANJE v (2.)
Višinski gabariti in oblikovanje objektov druga alineja spremeni tako,
da se glasi: |
»Streha: simetrična dvokapnica v naklonu od 35° do 45°; ravna ali
enokapna streha. Strehe so lahko zazelenjene.«. |
|
57. člen |
|
Drugi odstavek 148. člena se črta. |
|
58. člen |
|
V
149. členu se v preglednici razdelka NAMEMBNOST POSEGOV V PROSTOR, (2.)
Dopustne vrste gradnje in drugi posegi, spremeni tako, da se glasi: |
»(2.) Dopustne vrste gradnje in drugi posegi |
Dopušča se uporaba obstoječe gradnje in nove naslednje vrste rabe
objektov oziroma drugi posegi: |
1. agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja
kmetijskih zemljišč; |
2. sanacije površinskih kopov mineralnih surovin v skladu z zakonskimi
in podzakonskimi akti, ki urejajo to področje; |
3. rekonstrukcije obstoječih objektov, dozidave in nadzidave obstoječih
objektov, rušenje obstoječih objektov ter vzdrževalna dela, če je
osnovni objekt zgrajen z veljavnim upravnim dovoljenjem ter odstranitev
objektov in vzpostavitev dejanskega stanja; pri rekonstrukcijah,
dozidavah in nadzidavah se za velikost in oblikovanje objektov upošteva
splošna določila odloka in določila ureditvene enote SK; |
4. enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v skladu
z uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost: obora za rejo
divjadi, kozolec, dvojni kozolec toplar, napajalno korito, molzišče,
krmišče, poljska pot in rastlinjak; |
5. rastlinjak, ki je proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja
tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po
uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med
pomožne kmetijsko-gozdarske objekte; |
6. čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih
temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2; |
7. staja, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih,
namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno
100 m2; |
8. pomožna kmetijsko gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol,
količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti
ptičem; |
9. obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade,
ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje,
zaščitna mreža; |
10. pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov; |
11. raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega
energetskega vira; |
12. začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v
času sezone: |
– oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, |
– cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, |
– začasna tribuna za gledalce na prostem, |
– premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični
čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik); |
13. opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska
preža, ptičja opazovalnica); |
14. začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih
ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami; |
15. dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt,
ki: |
– ga
je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, |
– je
prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij
stavbnih zemljišč) ali |
– ga
je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve; |
16. gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi
enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega
pomena uvrščeni v skupini: |
– daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in
daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in
priključki nanje in |
– lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in
lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in
priključki nanje; |
17. rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki
ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana
rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču,
kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi,
prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter
objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste
treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste; |
18. mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko
zemljišče z boniteto manj kot 35.«. |
V
razdelku Druga merila in pogoji se besedilo spremeni tako, da se glasi: |
» |
Druga merila in pogoji |
Terasiranje oziroma ureditev teras za
trajne nasade ali gojenje vrtnin je dovoljeno, na površinah,
katerih naklon terena presega 20 %.
Izjemoma se na pogojno zazidljivem območju
kmetije, v območju najboljših kmetijskih zemljišč, dopušča
gradnja naslednjih enostavnih in nezahtevnih pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov: obora za rejo divjadi, kozolec,
kmečka lopa, skedenj, senik, kašča, dvojni kozolec
toplar, silos, pokrita skladišča za lesna goriva, napajalno
korito, molzišče, krmišče, hlevski izpust, gnojišče, zbiralnik
gnojnice ali gnojevke, rastlinjak, poljska pot. Objekte iz
prejšnjega stavka se lahko gradi, če na grajenem območju kmetije
zaradi premajhne razpoložljive površine, pomožnega objekta ni
mogoče postaviti in se predhodno pridobi mnenje pristojne
kmetijske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je takšen
objekt nujno potreben za obratovanje kmetije.
Izjemoma je na območju 20 m pasu najboljših
kmetijskih zemljišč, ki obkrožajo območje stavbnih zemljišč z
namensko rabo SK, SKvr, IK, A in Ak, dopustna gradnja enostavnih
in nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov: obora za
rejo divjadi, kozolec, kmečka lopa, skedenj, senik, kašča,
dvojni kozolec toplar, silos, pokrita skladišča za lesna goriva,
napajalno korito, molzišče, krmišče, hlevski izpust, gnojišče,
zbiralnik gnojnice ali gnojevke, rastlinjak, poljska pot, pod
pogojem, da na grajenem območju kmetije, kjer je sedež kmetije,
ni več možnosti širitve in se predhodno pridobi mnenje pristojne
kmetijsko svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je takšen
objekt nujno potreben za obratovanje kmetije. |
Komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
in drugo infrastrukturno omrežje: Globina polaganja posameznih
vodov mora biti takšna, da je možna normalna kmetijska obdelava.
Po končanih delih se mora zemljišče vzpostaviti v prvotno
stanje.
Sanacija površinskih kopov se izvaja v
skladu z določili Zakona o rudarstvu in drugimi področnimi
zakonskimi in podzakonskimi akti, ki urejajo to področje.
Pri gradnji objektov na kmetijskih
zemljiščih je treba humus odgrniti in deponirati. Humus se
uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih
površin.
Na parcelah, ki so v naravi in po določilih
tega odloka opredeljene kot kmetijske površine, v neažuriranem
zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja
nadomestnih objektov ni dovoljena.
Posamezna stara drevesa in osamelce sredi
kmetijskih površin naj se ohranja do sanitarne sečnje. Ta
drevesa je potrebno pravočasno nadomestiti z zasaditvijo enake
drevesne vrste.
Pri drevesih ob znamenjih, križpotjih ipd.,
ki so ponavadi del naravne dediščine ali varujejo objekte
kulturne dediščine, so v dogovoru s pristojnimi službami možne
sanitarne sečnje in pravočasne nadomestitve z zasaditvijo enake
drevesne vrste. |
Enostavni in nezahtevni pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti iz točk 4., 5., 6., 7. se lahko
uporabljajo le v kmetijske namene.
Za postavitev enostavnih in nezahtevnih
pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov (obora za rejo divjadi,
kozolec, kmečka lopa, skedenj, senik, kašča, dvojni kozolec
toplar, silos, pokrita skladišča za lesna goriva, napajalno
korito, molzišče, krmišče, hlevski izpust, gnojišče, zbiralnik
gnojnice ali gnojevke, rastlinjak, poljska pot) ne glede na
zahtevnost na območju najboljših kmetijskih zemljišč, mora
investitor oziroma stranka v postopku pripraviti oziroma
pridobiti v naslednjem vrstnem redu:
– mnenje pristojne kmetijske svetovalne
službe, iz katere izhaja, da je takšen objekt nujno potreben za
obratovanje kmetije.
– mnenje o primernosti lokacije pomožnega
kmetijsko gozdarskega objekta, katerega poda občinski organ,
pristojen za urejanje prostora. Vlogi za mnenje se priloži:
mnenje iz predhodne alineje, opis načrtovane postavitve, načrt
umestitve v prostor z značilnimi prerezi, dostopom in odmiki od
sosednjih zemljišč. V kolikor se bo postavitev nahajala v
območjih varovanj, tudi ustrezno soglasje oziroma mnenje s
strani pristojne inštitucije.
Za postavitev čebelnjaka (lesen enoetažni
pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel,
tlorisne površine do vključno 40 m2) mora investitor
oziroma stranka v postopku pripraviti oziroma pridobiti v
naslednjem vrstnem redu:
– potrdilo Čebelarske zveze Slovenije ali
Čebelarskega društva, s katerim izkaže, da se ukvarja s
čebelarsko dejavnostjo in potrdila o vpisu v razvid
čebelnjakov.
– mnenje o primernosti lokacije čebelnjaka,
katerega poda občinski organ, pristojen za urejanje prostora.
Vlogi za mnenje se priloži: dokumentacijo iz predhodne alineje,
opis načrtovane postavitve, načrt umestitve v prostor z
značilnimi prerezi, dostopom in odmiki od sosednjih zemljišč. V
kolikor se bo postavitev nahajala v območjih varovanj tudi
ustrezno soglasje oziroma mnenje s strani pristojne inštitucije. |
«. |
|
59. člen |
|
150. člen se spremeni tako, da se glasi: |
|
»150. člen |
|
območja drugih kmetijskih zemljišč (K2) |
NAMEMBNOST POSEGOV V PROSTOR |
(1) Namenska raba
Območje drugih kmetijskih zemljišč so
namenjena kmetijski pridelavi. |
(2) Dopustne vrste gradnje in drugi posegi
Dopušča se uporaba obstoječe gradnje in
nove naslednje vrste rabe objektov oziroma drugi posegi:
1. agrarne operacije in vodni zadrževalniki
za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;
2. sanacije površinskih kopov mineralnih
surovin v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti, ki urejajo
to področje;
3. rekonstrukcije obstoječih objektov,
dozidave in nadzidave obstoječih objektov, rušenje obstoječih
objektov ter vzdrževalna dela, če je osnovni objekt zgrajen z
veljavnim upravnim dovoljenjem ter odstranitev objektov in
vzpostavitev dejanskega stanja; pri rekonstrukcijah, dozidavah
in nadzidavah se za velikost in oblikovanje objektov upošteva
splošna določila odloka in določila ureditvene enote SK;
4. enostavni in nezahtevni pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti v skladu z uredbo, ki ureja vrste
objektov glede na zahtevnost: obora za rejo divjadi, kozolec,
dvojni kozolec toplar, napajalno korito, molzišče, krmišče,
poljska pot in rastlinjak;
5. rastlinjak, ki je proizvod, dan na trg v
skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in
ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste
objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne
kmetijsko-gozdarske objekte;
6. čebelnjak, to je lesen enoetažni
pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel,
tlorisne površine do vključno 40 m2;
7. staja, to je lesen enoetažni pritlični
objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na
paši, tlorisne površine do vključno 100 m2;
8. pomožna kmetijsko gozdarska oprema (npr.
brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo
proti toči, opora za mrežo proti ptičem);
9. obora, ograja za pašo živine, ograja ter
opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov,
premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža;
10. pomožni objekti za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov;
11. raziskovanje podzemnih voda, mineralnih
surovin in geotermičnega energetskega vira;
12. začasni objekti in začasni posegi, in
sicer za čas dogodka oziroma v času sezone:
– oder z nadstreškom, sestavljen iz
montažnih elementov,
– cirkus, če so šotor in drugi objekti
montažni,
– začasna tribuna za gledalce na prostem,
– premični objekti za rejo živali v leseni
izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični
zajčnik);
13. opazovalnica, to je netemeljena lesena
konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica);
14. začasne ureditve za potrebe obrambe in
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v skladu s
pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe
in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
15. dostop do objekta, skladnega s
prostorskim aktom, če gre za objekt, ki:
– ga je dopustno graditi na kmetijskih
zemljiščih,
– je prepoznan kot razpršena gradnja
(zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali
– ga je dopustno graditi na površinah
razpršene poselitve;
16. gradbeno inženirski objekti, ki so po
predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov
in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini:
– daljinski cevovodi, daljinska
(hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni)
elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki
nanje in
– lokalni cevovodi, lokalni
(distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna)
komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki
nanje;
17. rekonstrukcije občinskih in državnih
cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi
objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr.
nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot,
oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti,
protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter
objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju
ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije
ceste;
18. mala vetrna elektrarna do nazivne moči
1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35. |
(3) Dejavnosti
kmetijska dejavnost |
VELIKOST IN OBLIKOVANJE |
V skladu z zakonskimi in podzakonskimi
akti, ki urejajo to področje. |
Druga merila in pogoji |
Terasiranje oziroma ureditev teras za
trajne nasade ali gojenje vrtnin je dovoljeno, na površinah,
katerih naklon terena presega 20 %.
Izjemoma se na pogojno zazidljivem območju
kmetije, v območju drugih kmetijskih zemljišč, dopušča gradnja
naslednjih enostavnih in nezahtevnih pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov: obora za rejo divjadi, kozolec,
kmečka lopa, skedenj, senik, kašča, dvojni kozolec
toplar, silos, pokrita skladišča za lesna goriva, napajalno
korito, molzišče, krmišče, hlevski izpust, gnojišče, zbiralnik
gnojnice ali gnojevke, rastlinjak, poljska pot. Objekte iz
prejšnjega stavka se lahko gradi, če na grajenem območju kmetije
zaradi premajhne razpoložljive površine, pomožnega objekta ni
mogoče postaviti in se predhodno pridobi mnenje pristojne
kmetijske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je takšen
objekt nujno potreben za obratovanje kmetije.
Izjemoma je na območju 20 m pasu drugih
kmetijskih zemljišč, ki obkrožajo območje stavbnih zemljišč z
namensko rabo SK, SKvr, IK, A in Ak, dopustna gradnja enostavnih
in nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov: obora za
rejo divjadi, kozolec, kmečka lopa, skedenj, senik, kašča,
dvojni kozolec toplar, silos, pokrita skladišča za lesna goriva,
napajalno korito, molzišče, krmišče, hlevski izpust, gnojišče,
zbiralnik gnojnice ali gnojevke, rastlinjak, poljska pot, pod
pogojem, da na grajenem območju kmetije, kjer je sedež kmetije,
ni več možnosti širitve in se predhodno pridobi mnenje pristojne
kmetijsko svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je takšen
objekt nujno potreben za obratovanje kmetije.
Komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
in drugo infrastrukturno omrežje: Globina polaganja posameznih
vodov mora biti takšna, da je možna normalna kmetijska obdelava.
Po končanih delih se mora zemljišče vzpostaviti v prvotno
stanje.
Sanacija površinskih kopov se izvaja v
skladu z določili Zakona o rudarstvu in drugimi področnimi
zakonskimi in podzakonskimi akti, ki urejajo to področje.
Pri gradnji objektov na kmetijskih
zemljiščih je treba humus odgrniti in deponirati. Humus se
uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih
površin. |
Na parcelah, ki so v naravi in po določilih
tega odloka opredeljene kot kmetijske površine, v neažuriranem
zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja
nadomestnih objektov ni dovoljena.
Posamezna stara drevesa in osamelce sredi
kmetijskih površin naj se ohranja do sanitarne sečnje. Ta
drevesa je potrebno pravočasno nadomestiti z zasaditvijo enake
drevesne vrste.
Pri drevesih ob znamenjih, križpotjih ipd.,
ki so ponavadi del naravne dediščine ali varujejo objekte
kulturne dediščine, so v dogovoru s pristojnimi službami možne
sanitarne sečnje in pravočasne nadomestitve z zasaditvijo enake
drevesne vrste.
Enostavni in nezahtevni pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti iz točk 4., 5., 6., 7. se lahko
uporabljajo le v kmetijske namene.
Za postavitev enostavnih in nezahtevnih
pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov (obora za rejo divjadi,
kozolec, kmečka lopa, skedenj, senik, kašča, dvojni kozolec
toplar, silos, pokrita skladišča za lesna goriva, napajalno
korito, molzišče, krmišče, hlevski izpust, gnojišče, zbiralnik
gnojnice ali gnojevke, rastlinjak, poljska pot) ne glede na
zahtevnost na območju drugih kmetijskih zemljišč, mora
investitor oziroma stranka v postopku pripraviti oziroma
pridobiti v naslednjem vrstnem redu:
– mnenje pristojne kmetijske svetovalne
službe, iz katere izhaja, da je takšen objekt nujno potreben za
obratovanje kmetije.
– mnenje o primernosti lokacije pomožnega
kmetijsko gozdarskega objekta, katerega poda občinski organ,
pristojen za urejanje prostora. Vlogi za mnenje se priloži:
mnenje iz predhodne alineje, opis načrtovane postavitve, načrt
umestitve v prostor z značilnimi prerezi, dostopom in odmiki od
sosednjih zemljišč. V kolikor se bo postavitev nahajala v
območjih varovanj, tudi ustrezno soglasje oziroma mnenje s
strani pristojne inštitucije.
Za postavitev čebelnjaka (lesen enoetažni
pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel,
tlorisne površine do vključno 40 m2) mora investitor
oziroma stranka v postopku pripraviti oziroma pridobiti v
naslednjem vrstnem redu:
– potrdilo Čebelarske zveze Slovenije ali
Čebelarskega društva, s katerim izkaže, da se ukvarja s
čebelarsko dejavnostjo in potrdila o vpisu v razvid
čebelnjakov.
– mnenje o primernosti lokacije čebelnjaka,
katerega poda občinski organ, pristojen za urejanje prostora.
Vlogi za mnenje se priloži: dokumentacijo
iz predhodne alineje, opis načrtovane postavitve, načrt
umestitve v prostor z značilnimi prerezi, dostopom in odmiki od
sosednjih zemljišč. V kolikor se bo postavitev nahajala v
območjih varovanj tudi ustrezno soglasje oziroma mnenje s strani
pristojne inštitucije. |
«. |
|
60. člen |
|
V
154. členu se v preglednici razdelka NAMEMBNOST POSEGOV V PROSTOR, v (2)
Dopustne vrste gradnje in drugi posegi, dodata dve novi alineji, ki se
glasita: |
»–
Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem
zemljišču, je dopustna rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali
nadomestna gradnja, če: se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska
nevarnost ali ogroženost, |
– se
s tem ne poslabšuje stanja voda, |
– je
omogočeno izvajanje javnih služb, |
– se
s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, |
– to
ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in |
– se
z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega
zemljišča ne zmanjšuje. |
– Če
je bilo na vodnem ali priobalnem zemljišču pred uveljavitvijo Zakona o
vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08,
57/12, 100/13, 40/14 in 56/15) izdano dovoljenje za poseg v prostor, ki
ni dovoljen po določbah 37. člena tega zakona, lahko imetnik dovoljenja
nadaljuje s posegom. Prostorski akti države ali lokalne skupnosti, ki na
vodnem ali priobalnem zemljišču omogočajo izvedbo posegov, ki so po
določbah 37. člena tega zakona prepovedani, se morajo uskladiti z
določbo tega člena v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.«. |
V
preglednici DRUGA MERILA IN POGOJI se za besedilom »vodno soglasje« doda
besedilo »/mnenje pristojnega organa.«. |
|
61. člen |
|
V
158. členu se v preglednici spremenijo oziroma dodajo razdelki, ki se
glasijo: |
» |
GR 1
GR 13 |
A
Ak |
OPN |
Za vsak poseg v rob naselja je obvezna
ozelenitev, ki zagotavlja kontinuiteto značilne podobe naselij.
Gradnja novih objektov z varovanimi prostori na parceli
št. 1240/5, k.o. Grosuplje v EUP GR 1 ni dovoljena |
GR 16 |
BT |
OPN |
V enoti se dopušča postajališče za avtodome
vključno z vso potrebno infrastrukturo. |
GR 59 |
CU |
OPN |
V enoti so dopustne dozidave in nadzidave
objektov za potrebe obstoječih dejavnosti. V enoti je lahko
celoten objekt stanovanjski. |
GR 89 |
IG |
OPN |
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti,
ki so v skladu s 112. členom tega odloka.
Dopušča se vzdrževanje, rekonstrukcije,
nadzidave, prizidave na obstoječih stanovanjskih objektih;
gradnja novih stanovanjskih objektov ni dopustna.
Na območju EUP, ki je poplavno ogrožena, so
dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s
112. členom tega odloka. |
GR 90 |
IG |
OPN |
Na območju ni dovoljeno postavljati
višinskih dominant. Višine naj se prilagajajo sosednjim EUP. Na
območju naj bodo gabariti razdrobljeni. Objekti naj bodo z
daljšo stranico usmerjeni v smer pravokotno na osrednjo prometno
povezavo. Na območju se objekti prilagajajo v prostoru že
vzpostavljeni gradbeni meji sosednjih območij.
Območje naj se intenzivneje ozeleni. Nujna
je vzpostavitev drevoreda ob osrednji prometni povezavi. Vrsta
drevesa naj se prilagaja sosednjim območjem. |
GR 101 |
IG |
OPN |
Na zemljiščih parc. št. del 869/11, del
870/3, del 873/5, del 876/3 k.o. Stranska vas in 2023/4, 2022/7
k.o. Grosuplje naselje, je ob upoštevanju 112. člena dopustna
gradnja objektov za začasno bivanje. Ob upoštevanju 112. člena
je dopustnapostavitev objektov za opravljanje izobraževalnih
dejavnosti s področja otroškega varstva in izvedbe občasnih
izobraževalnih programov ter študentskih delavnic na temo
izobraževanja.
V enoti je dovoljena postavitev polne –
netransparentne ograje (lesena, kamnita, kovinska, betonska ali
iz kombinacije materialov) do največje višine 3.00 m izven
območja poplavne ogroženosti.
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti,
ki so v skladu s 112. členom tega odloka. |
GR 104 |
IG |
OPN |
Na zemljišču parc. št. 1910/152 k.o.
Grosuplje naselje (na SZ robu Gasilskega centra Grosuplje) se
nahaja spominsko obeležje Vojne za Slovenijo. Novi posegi v
območju ne smejo slabšati pogojev za navedeno obeležje.
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti,
ki so v skladu s 112. členom tega odloka.
V enoti se dopušča postavitev
distribucijske plinske postaje. |
GR 133 |
K1 |
OPN |
Za varovanje obstoječih objektov na desnem
bregu Bičja pred visokimi vodami se zgradi nasip na območju hiš
z naslovom Brezje pri Grosupljem št. 4–50. Krona nasipa naj bo
na koti 328,75 m, to je 0,50 m nad pričakovano koto Q100. |
GR 140
GR 345
GR 347 |
K2
K2
K2 |
OPN |
Do izvedbe povečanja struge vodotoka Bičje,
v dolžini 150 m za in pred mostom v naselju Brezje pri
Grosupljem, so na poplavnem območju dopustni le tisti posegi v
prostor in dejavnosti, ki jih v skladu z razvrstitvijo v
določeni razred poplavne nevarnosti določajo predpisi s področja
zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda.
Do izvedbe dviga ceste ali izvedbe
visokovodnega nasipa ob cesti Grosuplje–Ponova vas, med mostom
čez Bičje do objekta na naslovu Ponova vas 2, na koto 327,8 m
(Q100 + 0.5 m) so na poplavnem območju dopustni le tisti posegi
v prostor in dejavnosti, ki jih v skladu z razvrstitvijo v
določeni razred poplavne nevarnosti določajo predpisi s področja
zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda. |
GR 194 |
SK |
OPN |
Do izvedbe povečanja mostu v naselju Brezje
pri Grosupljem in povečanja njegove prepustnosti so na poplavnem
območju dopustni le tisti posegi v prostor in dejavnosti, ki jih
v skladu z razvrstitvijo v določeni razred poplavne nevarnosti
določajo predpisi s področja zaščite pred poplavami in z njimi
povezane erozije voda.
Za varovanje obstoječih objektov na desnem
bregu Bičja pred visokimi vodami se zgradi nasip na območju hiš
z naslovom Brezje pri Grosupljem št. 4–50. Krona nasipa naj bo
na koti 328,75 m, to je 0,50 m nad pričakovano koto Q100. |
GR 174
GR 181
GR 182
GR 333 |
PC
PC
PC
PC |
OPN |
Za načrtovanje območja se upošteva
projektna dokumentacija: Rekonstrukcija Adamičeve ceste skozi
Grosuplje; R3-646/1444 Cikava–Grosuplje od km 1,286 do km 2,141,
R3-647/1151 Grosuplje od km 0,00 do km 0,3017; R3-646/1195
Grosuplje–Ivančna Gorica od km 0,00 do km 0,350, št. projekta
974/12, julij 2012, Ozzing d.o.o. |
GR 206
GR 207
GR 218
GR 228
GR 235 |
SSe
SSe
SSe
SSe
SSe |
OPN
|
Novogradnje, rekonstrukcije, dozidave in
nadzidave obstoječih objektov so dopustne na manjših parcelah,
kot so predpisane v splošnih določilih tega odloka. Minimalna
velikost parcele je 300m2 (+/- 5 %) Potrebno je
upoštevati FI, FZ in DOBP.
Za spremembo namembnosti obstoječega
objekta je potrebno upoštevati vsa določila odloka OPN. |
GR 219 |
SSe |
OPN |
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti,
ki so v skladu s 112. členom tega odloka.
Dvori I, II – strnjena individualna
stanovanjska gradnja v osnovnem oblikovnem vzorcu osušenih
meandrov.
Objekti so vrstne hiše štirih tipov, ki so
strnjene v štiri dvore – enote z notranjim skupnim urbanim
prostorom. Dvori so tipizirani in kataloško obdelani za vse hiše
enako. Vsi objekti so usklajeni tudi v barvni lestvici.
Izvajanje vseh posegov je dopustno le s soglasjem avtorja
projekta.
Ne sme se uporabljati materialov, ki niso
skladni z obstoječimi materiali, dvig za etažo stanovanjskih
objektov je možen le, če se za to odloči cel niz, vedno je
potrebno izvesti študijo osončenja, ki mora biti priložena v
obliki elaborata. Na urbanem delu (ulica) je potrebna enotna
izvedba objektov, obvezna je kritina z opečnimi strešniki temnih
tonov. V primeru dozidave objekta – dvig strehe, se za cel niz
uporabi ista vrsta strešne kritine, v primeru zamenjave strehe
enega samega objekta pa po obliki in barvi čim bolj podobna
kritina ostalim objektom. Vse strehe morajo biti simetrične
dvokapnice s 40 stopinjskim naklonom. Fasade na urbanem delu
objekta morajo biti obvezno usklajene (enaka z drugimi objekti
pripadajočega dvora). |
|
|
|
Rekonstrukcije, dozidave in nadzidave
obstoječih objektov so dopustne na manjših parcelah, kot so
predpisane v splošnih določilih tega odloka, najmanjša velikost
zemljišča za dvostanovanjsko hišo je 430 m2. |
GR 227
|
SSe
|
OPN
|
Novogradnje morajo upoštevati celostno
morfologijo, tipologijo in orientacijo obstoječih stanovanjskih
objektov v enoti.
Dopustna so naslednja odstopanja, in
sicer:
A. tlorisni gabarit najmanj 1:1,2,
odstopanja + - 1,0 m po daljši stranici.
B. višina objektov: K+vP+M (kolenčni zid do
največ 2 m) ali K+vP+1.
C. naklon strešnin od 15 do 35 stopinj.
D. Smer slemena ni pogojena z razmerjem
stranic objekta.
E. Prizidki in izzidki imajo lahko ravno
ali enokapno streho. |
GR 232 |
SSe |
OPN |
Dopustna višina novozgrajenih stanovanjskih
objektov je K+P+M.
Pred odstranitvijo gozda je treba na
območju arheološkega najdišča Grosuplje – Arheološko območje
Brinjski hrib (EŠD 11865) izvesti predhodne arheološke raziskave
in rezultate upoštevati.
Na parc. št. 1074/4, 1070 in 1034/1 k.o.
Grosuplje – naselje je možno izvesti večstanovanjske objekte ali
varovana stanovanja največje dopustne višine K+P+1+M. FI = 1.2,
FZ = največ 40 %, DOBP = najmanj 20 %. Pri oblikovanju objektov
je je potrebno upoštevati naravne danosti v območju in jih v
največji možni meri povezati z objekti. V čimvečji meri naj se
pri gradnji uporabljajo avtohtoni materiali (les, kamen).
Objekti morajo biti čimmanj vedutno
izpostavljeni. Za umeščanje objektov v prostor je potrebna
izdelava strokovne podlage, s katero se izkaže vpetost objektov
v okolje. Strokovno podlago potrdi občinska strokovna služba,
pristojna za urejanje prostora. |
GR 250 |
SSv |
OPN |
Višina stavb največ K+P+2+M. Slemenska
višina stavb ne sme presegati slemenske višine sosednjih robnih
stavb naselja Sončnih Dvorov.
Na zemljišču parc. št. 888/13 k.o. Stranska
vas se dopušča izgradnja 15 parkirnih mest za potrebe
večstanovanjske hiše. Parkirna mesta se izvedejo delno v enoti
GR 27 in delno v enoti GR 283. Velikost območja parkirnih mest
je 37,5 m x 11 m. Daljša stranica ureditve parkirnih mest mora
potekati vzporedno z enoto GR 250 oziroma Kadunčevo cesto.
Ostala parkirna mesta se izvede v sklopu gradnje večstanovanjske
hiše v enoti. |
GR 273 |
ZP |
OPN |
Območje je namenjeno ureditvi mestnega
parka in parkirišča.
V skladu s 73. členom tega odloka se v
enoti dopušča gradnje naslednjih vrst objektov in drugih posegov
v prostor: 20 (samo urbana oprema), 22, 25 (samo odprte
površine, zelenice, parki, sprehajalne poti in pešpoti), 26, 31,
32.
Dopustna izraba: FZ = največ 0.5, DOBP =
najmanj 40 %.
Dovoljena je ureditev enega skupnega
priključka na Adamičevo cesto za enoti GR 31 in GR 273. Na
mejnih površinah ob Adamičevi cesti se izvede zeleni pas z
drevoredom. Zahteva se ozelenitev parkirišča, in sicer eno
visokodebelno drevo na 4 PM. Enota se parkovno uredi in opremi z
urbano opremo (klopi, koši, usmerjevalne in informacijske table,
spomeniki, kipi).
Gradnja drugih objektov ni dopustna.
Za gradnjo ali druga dela je treba
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasja. Pred
pridobitvijo upravnega dovoljenja za gradnjo ali druga dela je
treba, na območju registrirane enote arheološke dediščine EŠD
11867 Grosuplje, izvesti arheološke raziskave. |
GR 280
GR 282 |
ZS
ZS |
OPN |
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti,
ki so v skladu s 112. členom tega odloka.
V območju se dopušča tudi gradnja tribun za
gledalce in parkirišča izven območja poplavne ogroženosti. |
GR 296 |
ZD |
OPN |
Območje je namenjeno širitvi športnega
parka.
Zasnova območja naj smiselno nadaljuje
usmeritve za območje Športnega parka.
V skladu s 73. členom tega odloka se v EUP
dopušča gradnja naslednjih objektov: 26, 20, 25 (razen otroških
igrišč in trgov).
Območje je del območja zaščite razlivnih
površin poplavnih voda. Na območju ograjevanje ni dopustno. Na
območju niso dopustne ureditve, ki bi ovirale tok poplavnih
voda.
Gradnja objektov in spreminjanje kote
terena nista dopustni. Dopustna je postavitev urbane opreme na
obstoječi koti terena.
Spreminjanje, oziroma preoblikovanje terena
v predmetnem območju ni dopustno. Vse ureditve morajo biti
izvedene na obstoječi koti terena. Športna igrišča in posamezne
sklope ureditev ni dopustno omejevati. Prav tako ni dopustno
urejanje otroških igrišč. Obvezna je postavitev opozorilnih
tabel, da je območje poplavno ogroženo. |
|
|
|
Pred načrtovanjem in izvajanjem
kakršnihkoli ureditev je potrebno izdelati inventarizacijo
prisotnih dvoživk, rib in ptičev, ter čas in način izvajanja del
in posegov v prostor prilagoditi življenjskim ciklom prisotnih
zavarovanih in ogroženih vrst. V fazi izdelave projektne
dokumentacije, ki naj vsebuje ugotovitve inventarizacije, je
potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojne službe za
ohranjanje narave.
Ureditev območja naj se čim bolj prilagodi
obstoječim elementom v naravi (potoki, obvodni prostor, mokrotne
površine). Slednji naj se v čim večji meri ohranijo v izhodiščni
obliki.
Pred začetkom gradbenih del je potrebno
izvesti pregled območja posega, da se ugotovi kje in katere
invazivne tujerodne rastlinske vrste se na območju posega
nahajajo. Pregled mora izvesti strokovnjak za botaniko. V
primeru pojavljanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst na
območju predvidenih površin za športni park, naj se pripravi
navodilo za ravnanje z zemljino (odstranjevanje na vrsti
primeren način po trenutno najbolj učinkoviti razpoložljivi
metodi), v kateri so invazivne tujerodne rastlinske vrste
prisotne.
Za ureditev zelenih površin naj se zasadijo
izključno avtohtone drevesne, grmovne in travne vrste.
Po zaključku gradbenih del v športnem parku
se izvede spremljanje stanja, preverjanje pojavljanja invazivnih
tujerodnih rastlinskih vrst, 3 x letno (pozno spomladi (konec
maja), sredi poletja (junij, julij), pozno poleti (konec
avgusta, začetek septembra)) na celotnem območju urejanja. Po
zaključku 5 letnega obdobja se po potrebi spremljanje stanja
nadaljuje. O potrebi po spremljanju stanja, po zaključku 5
letnega obdobja, se upravljavec posvetuje z organizacijo,
pristojno za ohranjanje narave. |
GR 298 |
PC |
OPN |
Območje je predvideno za gradnjo nadomestne
ceste zaradi ukinitve posameznih nivojskih prehodov in izgradnje
nadomestnih cestnih povezav skladno s Sporazumom o medsebojnih
obveznostih pri ureditvi in ukinjanju nivojskih prehodov ter
gradnjo nadomestnih povezav na območju Občine Grosuplje na
železniški progi št. 82 Grosuplje–Kočevje med Občino Grosuplje
in Direkcijo RS za vodenje investicij v javno železniško
infrastrukturo. Nadomestna cesta se priključuje na Cesto Toneta
Kralja JP 611152 in JP 611181.
Predvidena zemljišča za izgradnjo
nadomestne ceste so: 2235/1 del, 2196 del, 2091/23 del, 2091/21
del, 2091/9 del, 2091/1 del, 2090 del, 2089 del, 2085 del,
2083/2 del, 2083/1 del, 2082/1 del, 2073 del, 2086/2 del, vse
k.o. Grosuplje – naselje. V kolikor se zaradi tehničnih
elementov pri projektiranju in izgradnji ceste izkaže, da bo
potrebno posegati še na druga zemljišča, se le-ta lahko upošteva
v EUP 398 PC ppip, kot tudi v EUP GR 118 K1. |
GR 304 |
PC |
OPN |
Na območju so dovoljeni samo objekti za
oglaševanje v skladu z zakonskimi predpisi o oglaševanju. |
GR 307 |
SK |
OPN |
Dopustna je gradnja objektov za potrebe
preselitve kmetije. Za oblikovanje razmerja gabaritov, višinskih
gabaritov in streh se uporabljajo določila, ki veljajo za SK.
Dovoljena je gradnja enega objekta,
namenjenega za bivanje nosilca in članov kmetijskega
gospodarstva.
Potrebno je izdelati projekt celovite
ureditve območja. |
GR 308 |
Co |
OPN |
Dopustna je dozidava, tako da se obstoječa
objekta med seboj povežeta oziroma združita v en objekt.
Tloris: izrazito podolgovat; razmerje
stranic največ 1:6.
Višina: največ P+1+M. Nad ta gabarit lahko
sežejo jaški za dvigala, požarne stopnice, požarni zidovi in
podobno.
Streha: dvokapna, ravna, enokapna, ločna.
DOBP = najmanj 3 %.
Na območju se umesti zadrževalni bazen z
volumnom V = 15 m3.
V skladu s študijo Analiza poplavnosti za
gradnjo prizidka k upravni stavbi, elaborat 3-S/18, iS Projekt
d.o.o., januar 2018, dopolnitev september 2018, je potreben dvig
kote praga objekta na 331,55 m.n.m. (Q100+0,5 m), oziroma
montaža ustreznih panelnih elementov za zaščito pred visokimi
vodami. |
GR 311 |
SSv |
OPN |
Višina stavb največ K+P+3+M.
Dostop v enoto iz Kadunčeve ceste v južnem
delu zemljišča parc. št. 922/271 k.o. Stranska vas.
Pred gradnjo objektov z varovanimi prostori
je zato treba pripraviti oceno obremenitve s hrupom zaradi
načrtovane ceste, v okviru katere je treba opredeliti tudi vse
potrebne ukrepe varstva pred hrupom, ki jih je treba izvesti
pred gradnjo objektov z varovanimi prostori oziroma hkrati z
njimi. |
GR 312 |
PC |
OPN |
V enoti je možna ureditev enega skupnega
priključka na Adamičevo cesto za enoti GR 31 in GR 273. Enota je
predvidena za ureditev hodnika za pešce kot nadaljevanje hodnika
ob Adamičevi cesti ter za kolesarje.
Gradnja bencinskega servisa je izrecno
prepovedana.
Za gradnjo ali druga dela je treba
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasja. Pred
pridobitvijo upravnega dovoljenja za gradnjo ali druga dela je
treba, na območju registrirane enote arheološke dediščine EŠD
11867 Grosuplje, izvesti arheološke raziskave. |
GR 324 |
Co |
OPN |
Gradnja novih objektov z varovanimi
prostori ni dovoljena. |
GR 325 |
K2 |
OPN |
Na zemljišču je potrebno vzpostaviti
kmetijsko dejansko rabo v roku 15 let. |
GR 326 |
CU |
OPN |
V enoti je dopustna gradnja poslovno
stanovanjskega kompleksa z ustrezno prometno ureditvijo,
parkirnimi mesti in zelenimi površinami kot nadaljevanje
večstanovanjskega niza ob Adamičevi cesti, kjer se v pritličju
dopušča tudi stanovanjsko namembnost.
Višinski gabarit večstanovanjskih objektov
je največ K+P+5.
Število kletnih etaž je neomejeno.
Površine kleti in dovoznih ramp se ne
štejejo v FZ.
FI = največ 2,4.
Pri umestitvi objektov v prostor je
potrebno upoštevati lego območja. |
GR 334 |
ZS |
OPN |
Dopušča se gradnja parkirnih mest za
potrebe obiskovalcev zdravstvenega doma ter Koščakovega hriba.
Nova parkirna mesta se izvede upoštevajoč ureditev obstoječega
parkirišča ob zdravstvenem domu. Relief se ohranja v največji
možni meri.
Znotraj EUP mora biti zagotovljen prostor
za ureditev dostopne poti do gozdnih zemljišč. Uporabi se lahko
tudi predvidena prometnica za potrebe parkirišča, ki pa mora
ustrezno navezovati na obstoječo gozdno vlako. Zgrajena mora
biti tako, da bo omogočala neoviran prevoz s težjo gozdarsko in
kmetijsko mehanizacijo ter spravilo in prevoz lesa. Zagotovljen
mora biti tudi prostor za začasno skladiščenje lesa. Vsa dela za
potrebe izgradnje dostopne poti morajo biti izvedena v
sodelovanju z javno gozdarsko službo. Parkirišče mora biti
urejeno tako, da parkirana vozila ne bodo ovirala dostopa do
gozdnih zemljišč. Novi gozdni rob je treba ustrezno urediti in
sanirati z zasaditvijo. Dopušča se ureditev sadovnjaka.
Postavitev reklamnih panojev v EUP ni dopustna.
Pred odstranitvijo gozda je treba na
območju arheološkega najdišča Grosuplje – Arheološko območje
Brinjski hrib (EŠD 11865) izvesti predhodne arheološke raziskave
in rezultate upoštevati. |
GR 344 |
K2 |
OPN |
Območje je del območja zadrževanja
poplavnih voda. Na območju ograjevanje ni dopustno. Na območju
niso dopustne ureditve, ki bi ovirale tok poplavnih voda.
Za vsak poseg na poplavnem območju je
potrebno pridobiti vodno soglasje. V skladu s 73. členom tega
odloka se v EUP dopušča le gradnja naslednjih objektov: 22
(razen dozidave in nadzidave).
V skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih
so dopustne:
– začasne ureditve za potrebe obrambe in
varstva pred naravnimi in drugim nesrečami;
– dostopi do objektov, ki so skladni s
prostorskim aktom: če gre za objekt, ki ga je dopustno graditi
na kmetijskih zemljiščih; je prepoznan kot razpršena gradnja
(zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč); ga je
dopustno graditi na površinah razpršene poselitve;
– gradbeno inženirski objekti, ki so po
predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov
in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini:
daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska
omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s
pripadajočimi objekti in priključki nanje; lokalni cevovodi,
lokalni (distibucijski) elektroenergetski vodi in lokalna
(dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in
priključki nanje;
– rekonstrukcije občinskih in državnih cest
v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki
jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita
čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in
podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje,
pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske
javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi
ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste. |
GR 348 |
O |
OPN |
Območje je del območja zadrževanja
poplavnih voda. Na območju ograjevanje ni dopustno. Na območju
niso dopustne ureditve, ki bi ovirale tok poplavnih voda.
Za vsak poseg na poplavnem območju je
potrebno pridobiti vodno soglasje. V skladu s 73. členom tega
odloka se v EUP dopušča le gradnja naslednjih objektov: 22
(razen dozidave in nadzidave), 26. |
GR 349 |
IG |
OPN |
Območje je del območja zadrževanja
poplavnih voda. Na območju ograjevanje ni dopustno. Na območju
niso dopustne ureditve, ki bi ovirale tok poplavnih voda.
Za vsak poseg na poplavnem območju je
potrebno pridobiti vodno soglasje. V skladu s 73. členom tega
odloka se v EUP dopušča le gradnja naslednjih objektov: 22
(razen dozidave in nadzidave), 26. |
IG 50 |
SK |
OPN |
Pri oblikovanju objektov ne glede na
zahtevnost je treba upoštevati oblikovalske pogoje ruralnega
naselja ter morfološke značilnosti obstoječe zazidave.
Območje je namenjeno prestavitvi kmetije.
V območju je dopustna gradnja samo ene eno
ali dvostanovanjske hiše, za potrebe kmetije. Kmetijsko
gospodarski objekti so dovoljeni v skladu z namensko rabo.
Maksimalna višina objektov je P+1+M oziroma
za kmetijsko gospodarske objekte P+2+M s kolenčnim zidom do 140
cm.
Priporoča se podolgovat tloris.
Nakloni streh in nadstrešnice morajo biti
praviloma usklajeni, razen če gre za kmetijsko gospodarske
objekte, kjer je zaradi tehnoloških procesov potreben drugačen
naklon. |
LU 199
LU 213
LU 224
LU 231
LU 233
LU 244
LU 247
LU 252
LU 257 |
SK
SK
SK
SK
SK
SKvr
SKvr
SKvr
SKvr |
OPN |
Gradnja dvojčkov ni dopustna.
Na območju EUP, ki je poplavno ogrožena so
dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s
112. členom tega odloka. |
LU 215 |
SSe |
OPN |
Gradnja dvojčkov ni dopustna.
Del enote urejanja prostora posega na
poplavno ogrožena območja. Na teh območjih so dovoljeni le
posegi in ureditve v skladu s predpisi, ki določajo pogoje in
omejitve za izvajanje dejavnosti in posege v prostor na območjih
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih
voda in morja.
Za območje je potrebno izdelati
hidrološko-hidravlično študijo. Gradnja in posegi v območju, ki
sega v razred srednje poplavne nevarnosti, so dovoljeni šele po
izvedbi omilitvenih ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti in
ogroženosti, ki bodo izhajali iz predmetnega elaborata. |
LU 223
LU 225
LU 226
LU 228
LU 229
LU 230
LU 238
LU 239
LU 240
LU 245
LU 250
LU 253
LU258
LU272
LU 278
LU 279
LU 281 |
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SKvr
SKvr
SKvr
SKvr
SKvr
SSe
SSe
SSe
SSe |
|
Gradnja dvojčkov ni dopustna. |
LU 254
LU 276
LU 283 |
SKvr
SSe
SSe |
OPN |
Pri oblikovanju objektov ne glede na
zahtevnost je treba strogo upoštevati oblikovalske pogoje ter
morfološke značilnosti obstoječe naselbinske dediščine ter
pogoje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Gradnja
dvojčkov ni dopustna.
Za vsak poseg v rob naselja je obvezna
ozelenitev, ki zagotavlja kontinuiteto značilne podobe naselij. |
LU 284 |
SSe |
OPN |
Pri oblikovanju objektov ne glede na
zahtevnost je treba strogo upoštevati oblikovalske pogoje ter
morfološke značilnosti obstoječe naselbinske dediščine ter
pogoje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Gradnja
dvojčkov ni dopustna.
Novonastali gozdni rob je treba ustrezno
urediti in sanirati. |
LU 286 |
SSe |
OPN |
Na območju je maksimalna višina objektov
K+P ali P+M. Pri oblikovanju objektov ne glede na zahtevnost je
treba upoštevati oblikovalske pogoje ruralnega naselja ter
morfološke značilnosti obstoječe zazidave v naselju. Južni rob
območja je potrebno intenzivno ozeleniti z avtohtonimi vrstami.
Gradnja dvojčkov ni dopustna. |
LU 287 |
ZK |
OPN |
Dopustno je izvajanje ureditev širitev
grobnih polj, gradnja poslovilnih objektov in servisnih objektov
za potrebe pokopališča, ureditev vstopnega mesta na pokopališče
in parkirišče za obiskovalce. V skladu s splošnimi prostorskimi
izvedbenimi pogoji se dopušča tudi gradnja objektov za
dejavnosti otroškega in socialnega varstva, oskrbe starejših
občanov, izobraževanja in kulturne dejavnosti. Objekte za
dejavnosti otroškega in socialnega varstva, oskrbe starejših
občanov, izobraževanja in kulturne dejavnosti se umešča v južni
del enote, pod javno pot. Enoto se v čim večji možni meri
ozeleni.
Za oblikovanje objektov centralnih
dejavnosti se smiselno upoštevajo določila za namensko rabo SK.
Dopustne so vse vrste gradenj.
Ne velja določilo glede dopustne najmanjše
gradbene parcele.
FZ in FI nista določena.
Dopušča se lahko sestavljen tloris brez
razmerij stranic. Oblikovanje streh je svobodno (dopustne
dvokapnice, enokapne, ravne strehe ali kombinirane). Dopušča se
svobodnejše oblikovanje za objekte za opravljanje verskih
obredov in pokopaliških ter spremljajočih objektov. Dopušča se
postavljanje objektov za opravljanje verskih obredov in
pokopaliških ter spremljajočih objektov na mejo ob soglasju
lastnika zemljišča.
Znotraj vplivnega območja kulturne
dediščine EŠD 11898 Žalna, je treba za gradnjo in druga dela
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasja. |
LU 296 |
SK |
OPN |
Pri oblikovanju objektov ne glede na
zahtevnost je treba strogo upoštevati oblikovalske pogoje ter
morfološke značilnosti ruralnega naselja. Gradnja dvojčkov ni
dopustna. |
ML 6 |
A |
OPN |
Del enote urejanja prostora posega na
poplavno ogrožena območja. Na teh območjih so dovoljeni le
posegi in ureditve v skladu s predpisi, ki določajo pogoje in
omejitve za izvajanje dejavnosti in posege v prostor na območjih
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih
voda in morja. |
ML 18
ML 19 |
A
A |
OPN |
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti,
ki so v skladu s 112. členom tega odloka.
V enoti se dopušča le gradnja objektov za
bivanje ter ureditev prometne, komunalne in energetske
infrastrukture. Obvezna ozelenitev enote. Novogradnje,
rekonstrukcije, dozidave in nadzidave obstoječih objektov so
dopustne na manjših parcelah, kot so predpisane v splošnih
določilih tega odloka. Potrebno je upoštevati FI, FZ in DOBP. |
ML 20 |
A |
OPN |
V enoti se dopušča le gradnja objektov za
bivanje ter ureditev prometne, komunalne in energetske
infrastrukture. Obvezna ozelenitev enote. Novogradnje,
rekonstrukcije, dozidave in nadzidave obstoječih objektov so
dopustne na manjših parcelah, kot so predpisane v splošnih
določilih tega odloka. Potrebno je upoštevati FI, FZ in DOBP. |
ML 54 |
G |
OPN |
V enoti je evidentirana lokacija vojnih
grobišč. Ob posegih v prostor je potrebno pridobiti pogoje
pristojnega organa. |
ML 60
ML 62
ML 63
ML 64 |
IK
IK
IK
IK |
OPN |
Na območju je dovoljeno postavljati samo
rastlinjake.
V enoti ML 62 je dovoljeno postaviti tudi
kmetijsko gospodarske objekte, ki naj bodo locirani v južnem
delu enote neposredno ob že obstoječih objektih v sosednjih
enotah, višine maksimalno P.
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti,
ki so v skladu s 112. členom tega Odloka.
Pri vseh posegih je potrebno upoštevati
dominanto grajskega kompleksa ter pridobiti predhodne
kulturnovarstvene pogoje in soglasja.
Območje naj se ureja postopno od vzhoda
proti zahodu. |
ML 107
ML 115
ML 116 |
K1
K1
K1 |
OPN |
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti,
ki so v skladu s 112. členom tega odloka.
Pri vseh posegih je potrebno upoštevati
dominanto grajskega kompleksa ter pridobiti predhodne
kulturnovarstvene pogoje in soglasja. |
ML 251 |
ZK |
OPN |
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti,
ki so v skladu s 112. členom tega odloka.
Pri vseh posegih je potrebno upoštevati
dominanto grajskega kompleksa ter pridobiti predhodne
kulturnovarstvene pogoje in soglasja.
V delu EUP, ki sega na poplavno ogroženo
območje, je prepovedano spreminjanje, oziroma preoblikovanje
terena. |
|
|
|
Del enote urejanja prostora posega na
poplavno ogrožena območja. Na teh območjih so dovoljeni le
posegi in ureditve v skladu s predpisi, ki določajo pogoje in
omejitve za izvajanje dejavnosti in posege v prostor na območjih
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih
voda in morja.
Ureditev javne razsvetljave oziroma
razsvetljave objektov:
– svetilke lahko sevajo le toplo svetlobo
(do 2700 K),
– svetilke, ki sevajo ultravijolično in
modro svetlobo niso dovoljene,
– svetloba iz svetil ne sme sevati preko
vodoravnice,
– osvetljevanje naj se omeji na najnujnejše
površine;
če to dopuščajo predpisi iz varnosti, naj v
drugem delu noči (23.00–5.00) ostane prižgano minimalno število
luči (pri osvetljevanju zunanjih površin se namestijo svetila na
samodejni vklop/izklop (svetlobna tipala)).
Odlaganje odpadkov naj se uredi tako, da bo
dostop rjavemu medvedu onemogočen. |
ML 253 |
ZS |
OPN |
V skladu s 73. členom tega odloka se v
enoti dopušča gradnje naslednjih vrst objektov in drugih posegov
v prostor: 21, 22, 26, 27b, 30, 31, 32.
Površine igrišč in parkirišča morajo ostati
zatravljene ali utrjene z naravnimi materiali. Dovoljena je
ograditev igrišč z zaščitno ograjo. Asfaltiranje in betoniranje
športnih površin in parkirišč ni dovoljeno. Izjemoma je
dovoljena uporaba poroznih tlakov (najmanj 50 % propustnost
vode).
Od pomožnih objektov so dovoljene le
ureditve poti in elementi urbane opreme kot so klopi in koši.
Začasni objekti za prireditve se lahko postavijo za dobo največ
7 dni.
Gradnja drugih objektov ni dopustna.
Ob upoštevanju določil 112. člena tega
odloka je dopustna postavitev pomožnega objekta na parc.
št. 411/1 k.o. Grosuplje v velikosti največ 50 m2,
enoetažen za dopolnitev športne dejavnosti na igrišču. |
ML 255 |
IK |
OPN |
Na območju je dovoljeno postavljati samo
rastlinjake.
Dovoljeno je postaviti en kmetijsko
gospodarski objekt, ki naj bo lociran neposredno ob cesti,
višine maksimalno P. |
ML 258 |
IK |
OPN |
Na območju je dovoljeno postavljati samo
rastlinjake.
Dovoljeno je postaviti en kmetijsko
gospodarski objekt, ki naj bo lociran neposredno ob že
obstoječih objektih v sosednji enoti, višine maksimalno P. |
ML 262
ML 273 |
ZS
ZD |
OPN |
Območje je namenjeno izključno kinološki
dejavnosti.
Objekti izključno za namene kinološke
dejavnosti, se lahko postavljajo le na območju ZS.
Območje mora ostati zatravljeno v čimvečji
meri do 80 % celotne enote. Dopustna je postavitev enega manj
zahtevnega ali nezahtevnega objekta do maksimalne površine 50 m2 na
območju ZS. Dopustna je postavitev premične športne opreme za
izvajanje športne dejavnosti – dresura psov. Za zavarovanje
igrišča in ceste je dopustna zasaditev mejnega območja s potezo
grmovnic in drevja na območju ZS. Pri zasaditvi se lahko
uporabijo zgolj avtohtone vrste rastlin.
Pri vseh posegih je potrebno upoštevati
dominanto grajskega kompleksa ter pridobiti predhodne
kulturnovarstvene pogoje in soglasja.
Del enote urejanja prostora posega na
poplavno ogrožena območja. Na teh območjih so dovoljeni le
posegi in ureditve v skladu s 112. členom odloka.
V delu EUP, ki sega na poplavno ogroženo
območje, je prepovedano spreminjanje oziroma preoblikovanje
terena.
Ureditev javne razsvetljave oziroma
razsvetljave objektov:
– svetilke lahko sevajo le toplo svetlobo
(do 2700 K),
– svetilke, ki sevajo ultravijolično in
modro svetlobo niso dovoljene,
– svetloba iz svetil ne sme sevati preko
vodoravnice,
– osvetljevanje naj se omeji na najnujnejše
površine;
– če to dopuščajo predpisi iz varnosti, naj
v drugem delu noči (23.00–5.00) ostane prižgano minimalno
število luči (pri osvetljevanju zunanjih površin se namestijo
svetila na samodejni vklop/izklop (svetlobna tipala)).
Odlaganje odpadkov naj se uredi tako, da bo
dostop rjavemu medvedu onemogočen.
Na območju, ki posega v razred srednje
poplavne nevarnosti, spreminjanje morfologije (oziroma
preoblikovanje) terena ni dovoljeno. |
PO 166 |
SK |
OPN |
Gradnja dvojčkov ni dopustna.
Potrebna je pridobitev kulturno varstvenih
pogojev in soglasij. |
PO 181 |
SP |
OPN |
Za vsak poseg v rob naselja je obvezna
ozelenitev, ki zagotavlja kontinuiteto značilne podobe naselij.
Upoštevati izhodišča iz Študije hrupa s predlogom protihrupne
zaščite za namen preveritve spremembe OPN Grosuplje za območje
Velika Stara vas. Na zemljiščih parc. št. 402/8, 402/9, 402/6,
402/11 in 402/5 k.o. Stara vas je maksimalna višinska kota vrha
stavb 374 m.
Obstoječa kvalitetna vegetacija se mora
ohranjati v čim večji meri. |
PO 184 |
SSe |
OPN |
Gradnja dvojčkov ni dopustna.
Pri oblikovanju objektov ne glede na
zahtevnost je treba strogo upoštevati oblikovalske pogoje ter
morfološke značilnosti ruralnega naselja, zaradi vizualne
izpostavljenosti območja. Objekte na vizualno izpostavljenih
legah je potrebno prikriti z ozelenitvijo z uporabo avtohtone
vegetacije.
Novonastali gozdni rob je treba ustrezno
urediti in sanirati. |
PO 205 |
SSe |
OPN |
Za vsak poseg v rob naselja je obvezna
ozelenitev, ki zagotavlja kontinuiteto značilne podobe naselij.
Proste površine med zaselki naj ostanejo nepozidane.
Vse novogradnje morajo upoštevati
konfiguracijo terena, postavljene morajo biti vzporedno s
plastnicami. Obstoječa kvalitetna vegetacija se mora ohranjati v
čim večji meri.
Novonastali gozdni rob je treba ustrezno
urediti in sanirati. |
PO 213 |
ZS |
OPN |
V skladu s 73. členom tega odloka se v
enoti dopušča gradnje naslednjih vrst objektov in drugih posegov
v prostor: 22, 26, 27b, 30, 31, 32. Dopustne so ureditve
peščenih poti z elementi urbane opreme kot so klopi, koši,
informacijske ter usmerjevalne table. Gradnja drugih objektov ni
dopustna. |
PO 220 |
A |
OPN |
Za vsak poseg v prostor je potrebno
pridobiti mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Novonastali gozdni rob je treba ustrezno
urediti in sanirati. |
PO 221 |
SK |
OPN |
Na območju je maksimalna višina objektov
K+P ali P+M. Pri oblikovanju objektov ne glede na zahtevnost je
treba upoštevati oblikovalske pogoje ruralnega naselja ter
morfološke značilnosti obstoječe zazidave v naselju. |
PO 222
PO 224 |
PC |
OPN |
Na območju so dovoljeni samo objekti za
oglaševanje v skladu z zakonskimi predpisi o oglaševanju. |
PO 233 |
A |
OPN |
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda mora
biti zagotovljeno preko kanalizacijskega sistema s čistilno
napravo izven vodovarstvenega območja. Za ozelenitev se mora
uporabiti tudi srednje velika in velika drevesa avtohtonih
vrst.
Ureditev avtobusnega postajališča se izvede
s širitvijo ceste (odstavni pas) tako, da se čimbolj zavaruje
potnike/učence pri vstopanju in sestopanju. |
PO 235 |
K2 |
OPN |
Na zemljišču je potrebno vzpostaviti
kmetijsko dejansko rabo v roku 15 let. |
RA 15 |
CD |
OPN |
Za enoto se izdela celovito arhitekturno in
krajinsko arhitekturno ureditev. Vse gradnje in druga dela je
treba izvajati v skladu s podrobnimi kulturno varstvenimi pogoji
in kulturno varstvenim soglasjem.
Novi objekti se načrtujejo v skladu s
smotrnimi tehničnimi rešitvami, skladnimi z dosežki znanosti,
tehnologije in ekonomičnosti ter zadnjim stanjem gradbene
tehnike, pri čemer morajo slediti vzpostavljeni oblikovni
identiteti in homogenosti območja ter biti prilagojeni okoliškim
objektom ter ureditvam.
Gradnja objektov in drugi posegi se
izvedejo tako, da se prepreči vpliv na bližnji vodotok in mejne
poplavne površine ter na okoliške mokrotne travniške površine na
območju Radenskega polja. |
RA 17
RA 19
RA 105
RA 108
RA 111
RA 115
RA 121
RA 126
RA 132
RA 133
RA 148
RA 149
RA 116
RA 131 |
Cv
Cv
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SKvr
SKvr
SSe
Sse
SK
SKvr |
OPN |
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti,
ki so v skladu s 112. členom tega odloka.
Vsi posegi morajo težiti k ureditvi
grajenega robu in ureditvi osrednje odprte javne površine.
Vsi posegi v prostor so dovoljeni pod
naslednjimi pogoji:
Vse gradnje in druga dela, vključno s
pomožnimi objekti, je treba izvajati v skladu s podrobnimi
kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
Zemljišča namenjena gradnji morajo biti
prilagojena tradicionalnemu vzorcu parcelacije naselja;
Komunikacijske mreže in značilnosti odprtih
prostorov ni dovoljeno spreminjati;
Nadomestne gradnje niso dovoljene, razen
kadar je to nujno zaradi tehničnih in varnostnih razmer. To je
potrebno obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev
upravnega dovoljenja za poseg v prostor. Nadomestna gradnja mora
povzeti tlorisne in višinske gabarite, kakovostne elemente fasad
ter lokacijo porušenega objekta.
Novogradnje kot zapolnitve vrzeli morajo
biti po tipologiji, višinah in legi skladne s tradicionalno
zasnovo naselja:
Gradnja večstanovanjskih hiš in dvojčkov ni
dovoljena; Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z
ambientom naselja.
Tlorisni in višinski gabariti: podolžen
tloris, P+M s kolenčnim zidcem največ 1 m v celoti skritim pod
napuščem ali P+1+M brez kolenčnega zidu; gradbena linija
objektov mora biti v vseh etažah enaka; |
|
|
|
Strehe morajo biti simetrične dvokapnice z
naklonom 40 do 45˚, kritina temno siva ali opečno rdeča;
osvetlitev podstrehe možna s klasično oblikovanimi frčadami;
Oblikovanje fasad: balkoni na čelnih, ožjih
fasadah, niso dovoljeni; dovoljena je izvedba balkonov po
celotni dolžini vzdolžne fasade (lesen gank); okenske in vratne
odprtine morajo biti pokončne, pravokotne in simetrično
razporejene; okenska stekla naj bodo deljena na pol; izvedba v
zaglajenem ometu svetlih pastelnih barv; večkotni izzidki,
stolpiči in oboki niso dovoljeni;
V čim večji meri naj se uporabljajo
avtohtona gradiva (les, kamen);
Gradnja objektov in drugi posegi se
izvedejo tako, da se prepreči vpliv na bližnji vodotok in mejne
poplavne površine ter na okoliške mokrotne travniške površine na
območju Radenskega polja. |
RA 106 |
SK |
OPN |
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti,
ki so v skladu s 112. členom tega odloka.
Vsi posegi morajo težiti k ureditvi
grajenega robu in ureditvi osrednje odprte javne površine.
Vsi posegi v prostor so dovoljeni pod
naslednjimi pogoji:
Vse gradnje in druga dela, vključno s
pomožnimi objekti, je treba izvajati v skladu s podrobnimi
kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
Zemljišča namenjena gradnji morajo biti
prilagojena tradicionalnemu vzorcu parcelacije naselja;
Komunikacijske mreže in značilnosti odprtih
prostorov ni dovoljeno spreminjati;
Gradnja večstanovanjskih hiš in dvojčkov ni
dovoljena; Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z
ambientom naselja. |
RA 103 |
SK |
OPN |
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti,
ki so v skladu s 112. členom tega odloka.
Zaradi izpostavljene lege je obvezna
ozelenitev na severni in zahodnem robu naselja.
Vse gradnje in druga dela, vključno s
pomožnimi objekti, je treba izvajati v skladu s podrobnimi
kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
Novogradnje kot zapolnitve vrzeli morajo
biti po tipologiji, višinah in legi skladne s tradicionalno
zasnovo naselja;
Nadomestne gradnje niso dovoljene, razen
kadar je to nujno zaradi tehničnih in varnostnih razmer. To je
potrebno obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev
upravnega dovoljenja za poseg v prostor. Nadomestna gradnja mora
povzeti tlorisne in višinske gabarite, kakovostne elemente fasad
ter lokacijo porušenega objekta.
Zemljišča namenjena gradnji morajo biti
prilagojene tradicionalnemu vzorcu parcelacije naselja;
Komunikacijske mreže in značilnosti odprtih
prostorov ni dovoljeno spreminjati;
Gradnja večstanovanjskih hiš in dvojčkov ni
dovoljena; Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z
ambientom naselja.
Novogradnje kot zapolnitve vrzeli morajo
biti po tipologiji, višinah in legi skladne s tradicionalno
zasnovo naselja;
Tlorisni in višinski gabariti: podolžen
tloris, P+M s kolenčnim zidcem največ 1 m v celoti skritim pod
napuščem ali P+1+M brez kolenčnega zidu; gradbena linija
objektov mora biti v vseh etažah enaka;
Strehe morajo biti simetrične dvokapnice z
naklonom 40 do 45˚, kritina temno siva betonska ali opečno
rdeča; osvetlitev podstrehe možna s klasično oblikovanimi
frčadami; Oblikovanje fasad: balkoni na čelnih, ožjih fasadah,
niso dovoljeni; dovoljena je izvedba balkonov po celotni dolžini
vzdolžne fasade (lesen gank); okenske in vratne odprtine morajo
biti pokončne, pravokotne in simetrično razporejene; okenska
stekla naj bodo deljena na pol; izvedba v zaglajenem ometu
svetlih pastelnih barv; večkotni izzidki, stolpiči in oboki niso
dovoljeni; V čim večji meri naj se uporabljajo avtohtona gradiva
(les, kamen); Gradnja objektov in drugi posegi se izvedejo tako,
da se prepreči vpliv na bližnji vodotok in mejne poplavne
površine ter na okoliške mokrotne travniške površine na območju
Radenskega polja.
Na parcelah št. 1750/2, 1749/1, k.o.
Slivnica je dopustna legalizacija obstoječe delavnice in
skladišča s sanacijo glede na določila odloka v ureditveni
enoti.
Izjemoma največja površina prostorov
oziroma objektov za drobno gospodarstvo (delavnice, skladišča,
proizvodni in poslovni objekti) na isti gradbeni parceli ne sme
presegati 970 m2 BTPS. |
|
|
|
Novogradnje objektov za drobno gospodarstvo
in kmetijskih gospodarskih objektov izjemoma lahko odstopajo od
oblikovanja, in sicer:
Tlorisni gabarit: dopušča se podolžen
tloris ali zasnova v črki L, dopušča se drugačno razmerje
stranic, kot je določeno;
Višinski gabarit: pri gradnji objekta P+M
se dopušča višina kolenčnega zidu največ 1,50 m;
Streha: dopušča se simetrična dvokapnica z
naklonom od 25° do 35°, kritina svetlo ali temno siva ali opečno
rdeča, osvetlitev mansarde je dopustna s trapezno frčado;
Oblikovanje fasad: na čelnih, ožjih fasadah
je dopustno izvesti zunanje stopnice kot dostop do zgornje
etaže;
Okenske in vratne odprtine: dopustne so
tudi podolžne, nesimetrično razporejene odprtine, brez delitve
okenskih stekel na pol. |
RA 230 |
SK |
OPN |
Gradnja dvojčkov ni dopustna. Ob regionalni
cesti in notranjih prometnicah gradnja ograj ni dopustna.
Ohranjajo se obstoječi sadovnjaki in vrtače. |
RA 231 |
K2 |
OPN |
Na zemljišču je potrebno vzpostaviti
kmetijsko dejansko rabo v roku 15 let. |
ŠJ 18 |
A |
OPN |
Za območje je izdelan Hidrološko
hidravlični elaborat za gradnjo na zemljišču parc. št. 1192/23
in 1192/25 k.o. Ponova vas, št. 061-5a-15, januar 2018,
dopolnitev april 2018. Za izravnavo negativnega vpliva
načrtovanega posega v prostor (nasutje) je predvideti omilitvene
ukrepe.
Predvidena sta omilitvena ukrepa, ki ju je
potrebno izvesti pred posegi v prostor in opredeliti v
dokumentaciji za pridobitev mnenja/soglasja o vplivu na vodni
režim in stanje voda:
– območja zaščite razlivnih površin
poplavnih voda opredeljenih v 112. členu in grafično razvidnih
iz Prikaza stanja prostora
– dvig kote pritličja najmanj na koto
Q100+0.5 m, to je na koto 327.6 m.n.v.
Ohranjati je treba vodotok, vodne in
obvodne habitate, ki mejijo na predvidene ureditve. |
ŠJ 45 |
CD |
OPN |
Do izvedbe visokovodnega nasipa nad osnovno
šolo v naselju Št. Jurij so na poplavnem območju dopustni le
tisti posegi v prostor in dejavnosti, ki jih v skladu z
razvrstitvijo v določeni razred poplavne nevarnosti določajo
predpisi s področja zaščite pred poplavami in z njimi povezane
erozije voda. Nasip se zgradi na celotni dolžini od gozda do
vodotoka nad šolo in ob vodotoku Globošček do mostu, na koto
337,2 m (Q500 + 0,5 m).
Območje je namenjeno ureditvi športnih in
otroških igrišč za potrebe šole ter gasilskega doma.
V skladu s 73. členom tega odloka se v
enoti dopušča gradnje naslednjih vrst objektov in drugih posegov
v prostor: 12 (gasilski dom), 19 (prva, druga alineja), 20, 21,
22, 23, 24, 25, 26, 27b, 30, 31, 32.
Uredi se parkirne in zelene površine.
Območje naj se ozeleni. Število dreves na ha: najmanj 10 kom. Na
učenca je treba zagotoviti 25–35 m2površine
zemljišča, ki jih je mogoče uporabljati za igro. Za ozelenitev
se mora uporabiti tudi srednje velika in velika drevesa. Športna
igrišča so lahko izvedena le v ploskovni obliki z ustreznimi
transparentnimi zaščitnimi ograjami.
Na delu EUP, ki posega na poplavno ogrožena
območja, so dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so v
skladu s 112. členom tega odloka. |
ŠJ 68
ŠJ 331
ŠJ 351
ŠJ 360 |
Cv
SKvr
SKvr
SSe |
OPN |
Gradnja dvojčkov ni dopustna. Pri
oblikovanju objektov ne glede na zahtevnost je treba strogo
upoštevati oblikovalske pogoje ruralnega naselja. |
ŠJ 116
ŠJ 136 |
K2
K2 |
OPN |
Dopustna je izvedba začasnih lokalnih
zaščitnih ukrepov pred visokimi vodami. |
ŠJ 253
ŠJ 342
ŠJ 354 |
SK
SKvr
SKvr |
OPN |
Pri oblikovanju objektov ne glede na
zahtevnost je treba, zaradi vizualne izpostavljenosti območja in
varovanja robov naselja, strogo upoštevati oblikovalske pogoje
ruralnega naselja. |
ŠJ 301 |
SK |
OPN |
Za umeščanje objektov se upošteva gradbena
meja. Dopustna višina objektov je P+1+M.
Na območju EUP, ki je poplavno ogrožena, so
dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s
112. členom tega odloka. |
ŠJ 106
ŠJ 412
ŠJ 413
ŠJ 414
ŠJ 415 |
K2, K1
K1
K1
K2, K1
K2 |
OPN |
Območje je del območja zadrževanja
poplavnih voda. Na območju ograjevanje ni dopustno. Na območju
niso dopustne ureditve, ki bi ovirale tok poplavnih voda.
Za vsak poseg na poplavnem območju je
potrebno pridobiti vodno soglasje. V skladu s 73. členu tega
odloka se v EUP dopušča le gradnja naslednjih objektov: 22
(razen dozidave in nadzidave). |
|
|
|
V skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih
so dopustne:
– začasne ureditve za potrebe obrambe in
varstva pred naravnimi in drugim nesrečami;
– dostopi do objektov, ki so skladni s
prostorskim aktom: če gre za objekt, ki ga je dopustno graditi
na kmetijskih zemljiščih; je prepoznan kot razpršena gradnja
(zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč); ga je
dopustno graditi na površinah razpršene poselitve;
– gradbeno inženirski objekti, ki so po
predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov
in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini:
daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska
omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s
pripadajočimi objekti in priključki nanje; lokalni cevovodi,
lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna
(dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in
priključki nanje;
– rekonstrukcije občinskih in državnih cest
v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki
jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita
čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in
podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje,
pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske
javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi
ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste. |
ŠJ 370 |
SSe |
OPN |
Območje je namenjeno individualni
stanovanjski gradnji. Gradnja dvojčkov ni dopustna.
Nezazidana zemljišča namenjena gradnji se
napajajo iz skupne prometnice z min. širino 3,5 m, ki se
priključuje na javno cesto ali pot, širino individualnega
priključka za posamezen objekt določi projektant v PGD projektu.
Parcelacija zemljišč namenjenih gradnji je možna samo v skladu s
pogoji navedenimi v prejšnjem stavku. Pred tem gradnja na tem
območju ni dopustna. Gradnja objektov se izvaja vzporedno z ali
po izgradnji prometne in komunalne infrastrukture.
Zahteva se enotna orientacija slemen in
temnejša strešna kritina.
Novonastali gozdni rob je treba ustrezno
urediti in sanirati. |
ŠJ 375 |
SSe |
OPN |
Gozdno prometnico oziroma vlako, ki poteka
preko parcele št 414/3 je treba ohraniti oziroma jo v primeru
ukinitve nadomestiti z novo. Gradnja morebitnih novih prometnic
mora potekati v sodelovanju z javno gospodarsko službo.
Gradnja dvojčkov ni dopustna. |
ŠJ 389 |
SSe |
OPN |
Novonastali gozdni rob je treba ustrezno
urediti in sanirati. |
ŠJ 399 |
A |
OPN |
Območje je namenjeno individualni
stanovanjski gradnji. Dopustna je gradnja enostanovanjskih hiš.
Gradnja dvojčkov ni dopustna.
Gradnja objektov se izvaja vzporedno z ali
po izgradnji prometne in komunalne infrastrukture. Potrebno je
zagotoviti prostor za 2 parkirni mesti na stanovanje. V
pritličnih prostorih se lahko zagotavljajo površine za mirne
poslovne ali obrtne dejavnosti, brez dodatnih zaposlenih oseb na
lokaciji. Ravne strehe niso dovoljene. Zahteva se enotna
orientacija slemen in temnejša strešna kritina. |
ŠJ 406 |
SK |
OPN |
Gradnja objektov naj se usmeri proti
severnemu robu parcele 708/3 k.o. Slivnica. |
ŠJ 410 |
K2 |
OPN |
Na zemljišču je potrebno vzpostaviti
kmetijsko dejansko rabo v roku 15 let. |
ŠK 9 |
A |
OPN |
Gradnja objektov in drugi posegi se
izvedejo tako, da se ne poškoduje naravna vrednota ter da se
njena vidna podoba čim manj spreminja.
Za osvetljevanje zunanjih površin naj se
uporabljajo le popolnoma zasenčena svetila, ki ne oddajajo
svetlobe nad vodoravnico, oziroma svetila na samodejni
vklop/izklop. |
ŠK 59
ŠK 62
ŠK 76
ŠK 77
ŠK 79
ŠK 84
ŠK 88
ŠK 96
ŠK 99 |
SK
SK
SKvr
SKvr
SKvr
SKvr
SKvr
SSe
SSe |
OPN |
Gradnja dvojčkov ni dopustna. Pri
oblikovanju objektov ne glede na zahtevnost je treba strogo
upoštevati oblikovalske pogoje ruralnega naselja ter morfološke
značilnosti obstoječe zazidave. |
ŠK 94 |
SSe |
OPN |
Pred gradnjo novih objektov je potrebno
območje obstoječe stanovanjske gradnje oblikovno, prometno in
komunalno prenoviti. Pri oblikovanju objektov ne glede na
zahtevnost je treba strogo upoštevati oblikovalske pogoje
ruralnega naselja ter morfološke značilnosti obstoječe zazidave
v naselju Škocjan. Gradnja dvojčkov ni dopustna. Ob notranji
prometnici gradnja ograj ni dopustna. |
ŠK 102
ŠK 103
ŠK 104
ŠK 47 |
K2
K2
K2
K2 |
OPN |
Na zemljišču je potrebno vzpostaviti
kmetijsko dejansko rabo v roku 15 let. |
ŠS 19 |
Ak |
OPN |
Na območju EUP, ki je poplavno ogroženo, so
dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s
112. členom tega odloka. |
ŠS 40
ŠS 58
ŠS 73
ŠS 75
ŠS 7
ŠS 81
ŠS 85
ŠS 97
ŠS 98
ŠS 110
ŠS 121
ŠS 136
ŠS 140
ŠS 143
ŠS 148
ŠS 158
ŠS 161
ŠS 162
ŠS 165
ŠS 292 |
G
K1
K1
K1
A
K1
K2
K2
K2
K2
K2
K2
K2
K2
K2
K2
K2
K2
K2
K1 |
|
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti,
ki so v skladu s 112. členom tega odloka. |
ŠS 203 |
SK |
OPN |
Pri oblikovanju objektov ne glede na
zahtevnost je treba strogo upoštevati oblikovalske pogoje ter
morfološke značilnosti ruralnega naselja.
Na območjih poplavnega dogodka iz 18.–20.
9. 2010 gradnja novih objektov ni dopustna. |
ŠS 204 |
SK |
OPN |
Na območju parcel 851/1 in 559/5 gradnja
novih objektov z varovanimi prostori ni dovoljena |
ŠS 245 |
SSe |
OPN |
Predvideni stanovanjski objekt na parceli
št. 192, k.o. Mali vrh je potrebno umestiti najmanj 15 m od
severnega roba enote urejanja prostora |
ŠS 277 |
SSv |
OPN |
Poleg naštetih dopustnih vrst gradenj in
drugih posegov v povezavi s 73. členom OPN so dopustne tudi
naslednje gradnje in drugi posegi v prostor pod točkami 16., 17.
in 18.;
Višina kolenčnega zidu je maksimalno 1,60
m.
V primeru potrebe po preseganju določil OPN
se lahko izvede OPPN v skladu s 122. členom tega odloka. |
ŠS 278 |
O |
OPN |
Na jugozahodnem delu območja se locirajo
kontejnerji za priročno skladišče in za začasno skladiščenje
odpadkov (plastika, kovina in olja). Na zahodnem delu se uredi
dodatno parkirišče. Nad betonskim kesonom se uredi plato za
drobilec. Na vzhodni in zahodni manipulacijski poti se uredijo
platoji za začasno deponijo predelanih odpadkov.
Na skrajnem jugovzhodnem delu se uredi
plato za odlaganje gradbenih odpadkov in drugih materialov, ki
so predmet predelave.
Dostop do območja je predviden iz Občine
Škofljica in po zemljišču parc. št. 1199/13 k.o. Mali vrh. Pred
ureditvijo je potrebno preveriti tlačne razmere v vodovodnem
omrežju, za ustrezno varstvo pred požarom.
Območje se na severnem in južnem delu
dodatno ozeleni.
V sklopu nadaljnjega načrtovanja je
potrebno izdelati oceno vpliva posega na stanje površinskih
voda. |
ŠS 284 |
A |
OPN |
Del enote urejanja prostora posega na
poplavno ogrožena območja. Na teh območjih so dovoljeni le
posegi in ureditve v skladu s predpisi, ki določajo pogoje in
omejitve za izvajanje dejavnosti in posege v prostor na območjih
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih
voda in morja. |
ŠS 285 |
SSv |
OPN |
Višina večstanovanjskih stavb je največ
K+P+1+M, kjer kolenčni zid ne sme biti višji od 1,40 m.
Dopustno je odpiranje strešin v obliki
frčad, ki lahko zajemajo največ 1/2 površine strešine.
Dopustna je gradnja pomožnih objektov ne
glede na zahtevnost gradnje v poljubnem razmerju stranic in s
streho, ki je poleg simetrične dvokapnice lahko tudi enokapnica
ali ravna.
V primeru nujne premostitve strmega terena
(za preprečevanje premika, zdrsa zemljine) je dopustna gradnja
opornih zidov, ki glede na zahtevnost predstavljajo manj
zahteven objekt, na mejo s sosednjim zemljiščem ob pisnem
soglasju lastnikov sosednjega zemljišča. |
|
|
|
Dopustna je gradnja nezahtevnih in
enostavnih objektov na mejo s sosednjim zemljiščem ob pisnem
soglasju lastnikov sosednjega zemljišča.
V primeru potrebe po preseganju ostalih
določil OPN se lahko izvede OPPN v skladu s 122. členom tega
odloka. |
ŠS 291 |
K2 |
OPN |
Na zemljišču je potrebno vzpostaviti
kmetijsko dejansko rabo v roku 15 let. |
« |
158. členu odloka se črta: |
» |
GR 284 |
ZS |
OPN |
V skladu s 73. členom tega odloka se v
enoti dopušča gradnje naslednjih vrst objektov in drugih posegov
v prostor: 22, 25, 26, 31.
Treba je izvesti parkovno ureditev vstopa
na Koščakov hrib. Dopušča se izvedba otroškega igrišča v
velikosti največ 150 m2.
V enoti se dopušča gradnja od 15 do 20
parkirnih mest za potrebe zdravstvenega doma ter obiskovalcev
Koščakovega hriba, in sicer na zahodnem robu območja ob cesti
Pod gozdom (cesta I). Nova parkirna mesta se izvede upoštevajoč
ureditev obstoječega parkirišča ob zdravstvenem domu. Relief se
ohranja v največji možni meri.
Gradnja drugih objektov ni dopustna. |
GR 114 |
IG |
OPN |
V delu enote je predvideno reševanje
prometnih križanj obstoječe Taborske ceste z novo lokalno cesto.
Posegi v prostor so dopustni le pod pogojem, da ne bodo ovirali
reševanja prometnih križanj. Upošteva se regulacijsko linijo. |
ML 137 |
K2 |
OPN |
Območje namenjeno kmetijskim dejavnostim s
souporabo prostora kot površine za športno igrišče. Območje
igrišča mora ostati zatravljeno. Dopustna je postavitev premične
športne opreme. Za zavarovanje igrišča in ceste je dopustna
zasaditev mejnega območja s potezo grmovnic in drevja. Pri
zasaditvi se lahko uporabijo zgolj avtohtone vrste rastlin.
Pri vseh posegih je potrebno upoštevati
dominanto grajskega kompleksa ter pridobiti predhodne
kulturnovarstvene pogoje in soglasja. |
ŠS 169 |
O |
OPN |
V območju se dopušča le gradnja komunalne,
energetske in prometne infrastrukture. Območje je prioritetno
namenjeno za gradnjo črpališča na kanalizacijskem sistemu. |
«. |
|
62. člen |
|
159. člen se spremeni tako, da se glasi: |
|
»159. člen |
|
(usmeritve za pripravo OPPN) |
|
način urejanja |
EUP |
pnrp |
usmeritve za OPPN oziroma objava veljavnega
odloka/Uredbe v Uradnem listu |
DPA |
ŠS 182 |
PC |
Uradni list RS, št. 109/02.
Uredba o lokacijskem načrtu za gradnjo
enostranskega spremljajočega objekta tipa 2 na AC odseku Šmarje
Sap–Višnja Gora (v nadaljevanju DPA Šmarje Sap - BS).
Pri ugotavljanju katere parcele se nahajajo
znotraj DPA Šmarje Sap - BS je treba preveriti elaborat DPA
Šmarje Sap - BS. |
DPA |
GR 313 |
CD |
Uradni list RS, št. 93/15.
Uredba o državnem prostorskem načrtu za
nadvoz čez železniško progo s priključkom na regionalno cesto R3
– 646 in priključkoma na Kadunčevo in Industrijsko cesto v
Grosupljem |
GR 314 |
PC |
DPA |
ŠS 189 |
PC |
Uradni list RS, št. 55/11.
Uredba o državnem prostorskem načrtu za
dograditev priključka Šmarje - Sap na avtocestnem odseku
Malence–Šmarje - Sap |
DPA |
ŠJ 195,
ŠJ 204,
ŠJ 181,
ŠJ 190,
ŠJ 210,
ŠJ 2,
ŠJ 167,
ŠJ 213,
ŠJ 153,
ŠJ 203,
ŠJ 221,
ŠJ 218,
ČJ 205,
ŠJ 200,
ŠJ 202 |
K2 |
|
|
ŠJ 125,
ŠJ 110,
ŠJ 112,
ŠJ 134,
ŠJ 121,
ŠJ 127,
ŠJ 120,
ŠJ 109 |
K1 |
|
ŠJ 72 |
E |
Uradni list RS, št. 71/10, 55/12.
Uredba o državnem lokacijskem načrtu za
daljnovod 2 x 110 kV RTP Grosuplje–RTP Trebnje |
ŠJ 232,
ŠJ 236 |
PZ |
ŠJ 349 |
SKvr |
ŠJ 55 |
Cv |
ŠJ 391 |
SSe |
ŠJ 3 |
A |
ŠJ 32 |
Ak |
ŠJ 105 |
IK |
ŠJ 84,
ŠJ 88,
ŠJ 89 |
G |
ŠJ 261,
ŠJ 238,
ŠJ 268 |
SK |
ŠJ 229,
ŠJ 228,
ŠJ 222,
ŠJ 226,
ŠJ 227,
ŠJ 230 |
PC |
|
ŠJ 105,
ŠJ 294,
ŠJ 63,
ŠJ 78,
ML 181 |
IG
SK
Cv
G
PC |
OPPN Tržnica Grosuplje |
GR 17 |
CD |
Predviden OPPN:
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti,
ki so v skladu s 112. členom tega odloka. |
OLN za zadrževalnik Bičje – Grosuplje |
ŠJ 115,
ŠJ 128,
ŠJ 138,
ŠJ 206,
ŠJ 208,
ŠS 38,
ŠS 43,
ŠS 65,
ŠS 67,
ŠS 68,
ŠS 70,
ŠS 74,
ŠS 76,
ŠS 90,
ŠS 100,
ŠS 170,
ŠS 125 |
K1
K2
K1
K2
K2
G
G
K1
K1
K1
K1
K1
K1
K2
K2
O
K2 |
Uradni list RS, št. 27/07
Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za
zadrževalnik Bičje – Grosuplje. |
OPPN Boštanj – grad |
ML 25,
ML 26,
ML 120,
ML 103,
ML 132,
ML 135 |
BT
BT
K1
K1
K2
K2 |
Predviden OPPN:
Za obstoječe stanovanjske objekte in druge
objekte na griču so dopustna le vzdrževalna dela, rekonstrukcije
in gradnja pomožnih objektov na zemljišču namenjenem gradnji.
Spremembe namembnosti obstoječih objektov niso dopustne.
Pri vseh posegih je potrebno upoštevati
dominanto grajskega kompleksa ter pridobiti predhodne
kulturnovarstvene pogoje in soglasja. |
ML 56,
ML 122 |
G
K2 |
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti,
ki so v skladu s 112. členom tega odloka. |
OPPN Boštanj – kamp |
ML 128 |
K2 |
Predviden OPPN:
Dopustno je urediti šotorišče v sklopu
dejavnosti Grajski vrt Boštanj.
Z minimalnimi posegi se uredi prostor za
šotore na travnatem pomolu, kjer se z zasaditvijo visokodebelnih
sadnih dreves ter manjših skupin grmičevja zagotovi primerno
osenčenje šotorišča.
Pri vseh posegih je potrebno upoštevati
dominanto grajskega kompleksa ter pridobiti predhodne
kulturnovarstvene pogoje in soglasja. |
OPPN Boštanj – rekreacija |
ML 105 |
K1 |
Predviden OPPN:
Dovoljeno izvajanje konjeniške dejavnosti.
Pri vseh posegih je potrebno upoštevati
dominanto grajskega kompleksa ter pridobiti predhodne
kulturnovarstvene pogoje in soglasja. |
OPPN Družbeni center |
GR 51 |
Cs |
Predviden OPPN:
Območje namenjeno za razvoj doma
ostarelih.
Dopušča se gradnja varovanih stanovanj,
storitvene in centralne dejavnosti za potrebe dopolnitve doma,
urejanje zelenih površine, parkirnih mest za obiskovalce,
ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter
vodnogospodarske ureditve. Gradnja objektov, ki ne služi
dopolnitvi osnovne dejavnosti doma ostarelih ni dopustna.
Dopustna izraba: FZ = največ 0.4; DOBP =
najmanj 20 %; Višinski gabariti: največ K+P+4;
Pri večstanovanjskih hišah za posebne
namene je treba zagotoviti zelene ali rekreacijske površine v
velikosti najmanj 8 m2 na posteljo. Pri stanovanjskih
prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) je treba
zagotoviti minimalno zahtevano osončenje, ki znaša: dne 21. 12.
– 1 ura; dne 21. 3. in 21. 9. – 3 ure; Delež BTPS stanovanjske
površine za posebne namene in BTPS ostalih dejavnosti je 60 % za
stanovanja in 40 % za ostale dejavnosti v prostorski enoti. Del
(do 30 %) odprtih bivalnih površin (15 m2) na
stanovanjsko enoto v večstanovanjskih hišah, ter v stanovanjskih
objektih za posebne namene (8 m2/posteljo), se sme
zagotoviti tudi na terasah objektov, pri čemer terase ne smejo
biti manjše od 100 m2. |
OPPN Grosupeljščica 1 |
GR 95,
GR 123,
GR 268,
GR 270,
GR 277 |
IG
K1
ZP
ZP
ZP |
Uradni list RS, št. 72/16
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu Grosupeljščica 1. |
OPPN Grosupeljščica 2 |
GR 79,
GR 163,
GR 164,
GR 271,
GR 275 |
G
K2
K2
ZP
ZP |
Uradni list RS, št. 72/16
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu Grosupeljščica 2. |
OPPN Grosuplje – Koščakov hrib |
GR 85 |
Gpn |
Predviden OPPN:
Območje Koščakovega hriba prevzema vlogo
gozda s posebnim namenom in nosilca rekreacije v naravnem
okolju. Preprečuje se širitev pozidave tako v sam hrib, kot tudi
na kmetijske površine ob njegovem vznožju. Hrib se, preko
ureditve vstopnih točk in notranjega omrežja rekreacijskih poti,
poveže v zeleni sistem mesta.
Dopustna je ureditev poti s poudarkom na
boljši povezanosti z naseljem, parkovne ureditve, trim steze,
ureditev opuščenega kamnoloma za prireditve na prostem ter
ureditev parkirnih površin za potrebe obiskovalcev Koščakovega
hriba.
Pri urejanju območja je potrebno upoštevati
varstveni režim enot kulturne dediščine. Pred posegom je
potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave. |
GR 284 |
ZS |
V skladu s 73. členom tega odloka se v
enoti dopušča gradnjo naslednjih vrst objektov in drugih posegov
v prostor: 20, 25, 26, 31, 32.
Potrebno je izvesti parkovno ureditev
vstopa na Koščakov hrib.
Dopušča se izvedba objektov za gostinsko
dejavnost, šport in rekreacijo, otroško igrišče in podobnih
spremljajočih objektov k dejavnosti gostinstva.
Znotraj EUP mora biti zagotovljen prostor
za ureditev dostopne poti do gozdnih zemljišč. Uporabi se lahko
tudi predvidena prometnica za potrebe parkirišča, ki pa mora
ustrezno navezovati na obstoječo gozdno vlako. Zgrajena mora
biti tako, da bo omogočala neoviran prevoz s težjo gozdarsko in
kmetijsko mehanizacijo ter spravilo in prevoz lesa. Zagotovljen
mora biti tudi prostor za začasno skladiščenje lesa. Vsa dela za
potrebe izgradnje dostopne poti morajo biti izvedena v
sodelovanju z javno gozdarsko službo. Parkirišče mora biti
urejeno tako, da parkirana vozila ne bodo ovirala dostopa do
gozdnih zemljišč. Novi gozdni rob je treba ustrezno urediti in
sanirati z zasaditvijo. Dopušča se ureditev sadovnjaka.
Postavitev reklamnih panojev v EUP ni dopustna.
Pred odstranitvijo gozda je treba na
območju arheološkega najdišča Grosuplje – Arheološko območje
Brinjski hrib (EŠD 11865) izvesti predhodne arheološke raziskave
in rezultate upoštevati. |
OPPN Grosuplje – Kulturni center |
GR 61 |
CU |
Predviden OPPN:
Dopustni posegi za razvoj kulturnih
dejavnosti (razvoj glasbene šole, kulturnega objekta), ureditev
parkirnih in parkovnih površin za namene dejavnosti. |
OPPN se ne izvede, dokler se iz enote v
celoti ne odstrani dejavnost trgovine z gradbenim materialom. |
OPPN Grosuplje – Športni park |
GR 27 |
CD |
Predviden OPPN:
Enota se skupaj s sosednjo enoto GR 283 in
GR 346 ureja s skupnim OPPN. Dopustno je postavitev objektov za
razvoj centralnih dejavnosti (šolstvo, otroško varstvo, šport,
zdravstvo, kultura). Stanovanjski objekti niso dopustni.
Višinski gabariti objektov, z vsemi
elementi na strehi (izjema so antene in sirene), ne smejo
presegati slemenske višine robnih objektov Sončnih Dvorov. V
primeru več objektov naj bodo ti umeščeni tako, da se objekti
sekvenčno dvigajo proti Sončnim dvorom. Prehod iz odprtega
prostora kmetijske krajine v grajeno se omili z intenzivno
ozelenitvijo.
Ob severno zahodnem robu enote GR 250, na
zemljišču parc. št. 888/13 k.o. Stranska vas, se dopušča
izgradnja 15 parkirnih mest za potrebe večstanovanjske hiše iz
enote GR 250. Velikost območja parkirnih mest je 37,5 m x 11 m.
Daljša stranica ureditve parkirnih mest mora potekati vzporedno
z enoto GR 250 oziroma Kadunčevo cesto. Parkirna mesta se lahko
izvede le v sklopu gradnje večstanovanjske hiše v enoti GR 250.
Parkirna mesta se lahko izvede pred sprejemom OPPN.
Pred izvedbo vseh posegov in gradenj v
prostor na območju športnega parka je potrebno izvesti celovite
omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Sklop
omilitvenih ukrepov, ki skupaj tvorijo celovit omilitveni ukrep,
je opredeljen in povzet v "Mnenju na strokovno podlago z
naslovom Hidrološko-hidravlična študija vodotoka Bičje" pod
št. 35558-53/2018-11 z dne 13. 2. 2019" v povezavi z elaboratom
Hidrološko-hidravlična študija vodotoka Bičje, Urbania d.o.o.,
št. pr. 032-5a-17 iz januarja 2019, in se mora izvesti po
predpisanih časovnih korakih. Pri nadaljnjem načrtovanju je
treba upoštevati možev vpliv predvidenih posegov/gradenj na nivo
podtalnice in opredeliti hidrogeološke vplive ter zaščitne
ukrepe na samo gradnjo, obstoječe objekte in vpliv na okolico. |
GR 283 |
ZS |
Do izvedbe povečanja mostu v naselju Brezje
pri Grosupljem in povečanja njegove prepustnosti so na poplavnem
območju dopustni le tisti posegi v prostor in dejavnosti, ki jih
v skladu z razvrstitvijo v določeni razred poplavne nevarnosti
določajo predpisi s področja zaščite pred poplavami in z njimi
povezane erozije voda.
Območje je namenjeno površinam za šport,
rekreacijo in oddih. Dopustne so gradnje igrišč za športe na
prostem, drugih gradbenih inženirskih objektov za šport,
rekreacijo in prosti čas, otroška in druga javna igrišča ter
objekti spremljajočih dejavnosti (sanitarni prostori, manjše
restavracije in točilnice), ki služijo obiskovalcem v območju.
Skupna površina prostorov za spremljajoče
dejavnost je lahko največ 200 m2. Parkirne površine
se zagotavljajo v obrobnem območju z enoto GR 27. Ob severno
zahodnem robu enote GR 250, na zemljišču parc. št. 888/13
k.o. Stranska vas, se dopušča izgradnja 15 parkirnih mest za
potrebe večstanovanjske hiše v enoti GR 250. Parkirna mesta se
izvedejo delno v enoti GR 27 in delno v GR 283. Velikost območja
parkirnih mest je 37,5 m x 11 m. Daljša stranica ureditve
parkirnih mest mora potekati vzporedno z enoto GR 250 oziroma
Kadunčevo cesto. Parkirna mesta se lahko izvede le v sklopu
gradnje večstanovanjske hiše v enoti GR 250.
Enota se skupaj s sosednjo enoto GR 27
ureja s skupnim OPPN. Parkirna mesta se lahko izvede pred
sprejemom OPPN.
Do izvedbe načrtovanih ureditev je v enoti
dopustno izvajanje kmetijskih dejavnosti.
Pred izvedbo vseh posegov in gradenj v
prostor na območju športnega parka je potrebno izvesti celovite
omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Sklop
omilitvenih ukrepov, ki skupaj tvorijo celovit omilitveni ukrep,
je opredeljen in povzet v "Mnenju na strokovno podlago z
naslovom Hidrološko - hidravlična študija vodotoka Bičje" pod
št. 35558-53/2018-11 z dne 13. 2. 2019" v povezavi z elaboratom
Hidrološko - hidravlična študija vodotoka Bičje, Urbania d.o.o.,
št. pr. 032-5a-17 iz januarja 2019, in se mora izvesti po
predpisanih časovnih korakih. Pri nadaljnjem načrtovanju je
treba upoštevati možev vpliv predvidenih posegov/gradenj na nivo
podtalnice in opredeliti hidrogeološke vplive ter zaščitne
ukrepe na samo gradnjo, obstoječe objekte in vpliv na okolico. |
|
GR 346 |
ZD |
Za varovanje obstoječih objektov na desnem
bregu Bičja pred visokimi vodami se zgradi nasip na območju hiš
z naslovom Brezje pri Grosupljem št. 4–50. Krona nasipa naj bo
na koti 328,75 m, to je 0,50 m nad pričakovano koto Q100.
Za varovanje predvidene športne dvorane in
parkirišč se podaljša obstoječi nasip med strugo Bičja in
predvideno obvozno cesto (DPN). Krona nasipa naj bo na koti
328,75 m, to je 0,50 m nad pričakovano koto Q100.
V skladu s 73. členom tega odloka se v eup
dopušča gradnja naslednjih objektov: 26, 20, 25 (razen otroških
igrišč in trgov).
Območje je del območja zaščite razlivnih
površin poplavnih voda. Na območju ograjevanje ni dopustno. Na
območju niso dopustne ureditve, ki bi ovirale tok poplavnih
voda.
Gradnja objektov in spreminjanje kote
terena nista dopustni. Dopustna je postavitev urbane opreme na
obstoječi koti terena.
Spreminjanje oziroma preoblikovanje terena
v predmetnem območju ni dopustno.
Vse ureditve morajo biti izvedene na
obstoječi koti terena. Športna igrišča in posamezne sklope
ureditev ni dopustno omejevati. Prav tako ni dopustno urejanje
otroških igrišč. Obvezna je postavitev opozorilnih tabel, da je
območje poplavno ogroženo. |
OPPN Grosuplje – Vrata v mesto |
GR 72 |
CU |
Predviden OPPN:
V enoti je dopustna gradnja poslovno
stanovanjskega kompleksa z ustrezno prometno ureditvijo,
parkirnimi mesti in zelenimi površinami.
Priporočljivo je, da so gabariti objektov
višinsko in tlorisno razgibani, pri čemer ima lahko samo
osrednji objekt največjo dopustno višino K+P+4+M ali T. Število
kletnih etaž je neomejeno.
V pritličjih objektov so dopustne poslovne,
trgovske in osebne storitvene dejavnosti ter dejavnosti javne
uprave, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva ter
kulturne, razvedrilne dejavnosti, vendar le ob zagotavljanju
dodatnih PM za obiskovalce in zaposlene ter ob zagotavljanju
direktnega dostopa v poslovni prostor tako, da ne moti
prebivalcev večstanovanjske hiše. 2/3 parkirnih mest je potrebno
zagotoviti v podzemnih garažah ali v okviru osnovnega objekta.
Priključek na javno cesto se lahko izvede le iz severnega dela
Adamičeve ceste. Ob stiku z Adamičevo cesto na JZ strani je
potrebno izvesti enostranski drevored. Obvezno se uredi
kolesarske in peš povezave na Adamičevo cesto. |
OPPN Huda Polica |
ŠS 228 |
SP |
Predviden OPPN:
V enoti je dopustna gradnja individualnih
objektov namenjenih začasnemu bivanju – počitniške hiše.
Dopustna izraba: FZ = največ 30 %, DOBP =
najmanj 50 %, BTPS je največ 75 m2; Število dreves na
parcelo: najmanj 2 kom; Višinski gabariti: K+P, v strmem terenu
P+M; Velikost zemljišča namenjenega gradnji je najmanj 600 m2.
Zagotovi se prostor za 1 parkirno mesto na bivalni objekt.
Enotna orientacija slemena, na strmem območju lahko poteka sleme
vzporedno s plastnicami. Zagotovi se minimalno 3,5 m
infrastrukturni koridor za potrebe javne ceste in komunalne
infrastrukture.
Pred gradnjo objektov se mora urediti
komunalno infrastrukturo in dostopno cesto. |
OPPN Jedro |
GR 170 |
PC |
Predviden OPPN:
Območje je namenjeno površinam za oddih,
rekreacijo in šport ter za izgradnjo zahodnega cestnega omrežja
mesta Grosuplje.
Vodilo pri izdelavi idejne zasnove mora
biti urejanje zahodnega roba mesta v stiku s krajino – kot
postopen prehod mestne krajine v naravno območje Grosupeljskega
polja. Prostor mora ostati pretežno nepozidan. Potrebno je
urediti več prehodov za pešce in kolesarje iz mesta v odprto
krajino. Izvede se parkovne ureditve s prostori za igro otrok in
športnimi igrišči.
V enoti je dopustna gradnja prometne in
komunalne infrastrukture.
Dopustna zazidanost je največ 20 %
celotnega območja OPPN.
Glavni cilj je, da se naravovarstveno
pomembni habitatni tipi in vrste, ki živijo oziroma uspevajo na
območju naravnega rezervata in na območju ekološko pomembnega
območja Radensko polje - Bičje dolgoročno ohranijo v ugodnem
stanju. Izvedejo naj se takšni ukrepi, ki bodo zagotovili
dolgoročno ohranitev naravovarstveno pomembnih vrst in
habitatnih tipov na varovanih območjih in ekološko pomembnem
območju Radensko polje - Bičje.
Območje povezovalne ceste med gospodarsko
cono – jug in Adamičevo cesto naj se dvigne nad koto 327,7 m. |
|
GR 260 |
ZD |
Do izvedbe povečanja struge vodotoka Bičje,
v dolžini 150 m za in pred mostom v naselju Brezje pri
Grosupljem, so na poplavnem območju dopustni le tisti posegi v
prostor in dejavnosti, ki jih v skladu z razvrstitvijo v
določeni razred poplavne nevarnosti določajo predpisi s področja
zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda.
Območje je namenjeno površinam za oddih,
rekreacijo in šport ter za izgradnjo zahodnega cestnega omrežja
mesta Grosuplje.
Vodilo pri izdelavi idejne zasnove mora
biti urejanje zahodnega roba mesta v stiku s krajino – kot
postopen prehod mestne krajine v naravno območje Grosupeljskega
polja. Prostor mora ostati pretežno nepozidan. Potrebno je
urediti več prehodov za pešce in kolesarje iz mesta v odprto
krajino. Izvede se parkovne ureditve s prostori za igro otrok in
športnimi igrišči.
Enota je namenjena ohranjanju naravnih
biotopov in ureditvi pešpoti s ptičjimi opazovalnicami.
Dopustna zazidanost je največ 20 %
celotnega območja OPPN.
Glavni cilj je, da se naravovarstveno
pomembni habitatni tipi in vrste, ki živijo oziroma uspevajo na
območju naravnega rezervata in na območju ekološko pomembnega
območja Radensko polje - Bičje dolgoročno ohranijo v ugodnem
stanju. Predvidi se izravnalni ukrep s poglobitvijo terena v
povprečju za 0,7 m (za 8700 m3) ob strugi potoka
Bičje na območju zelenih površin (širina 25 m).
Izvedejo naj se takšni ukrepi, ki bodo
zagotovili dolgoročno ohranitev naravovarstveno pomembnih vrst
in habitatnih tipov na varovanih območjih in ekološko pomembnem
območju Radensko polje - Bičje. |
OPPN Jedro |
GR 285 |
ZS |
Predviden OPPN:
Do izvedbe povečanja struge vodotoka Bičje,
v dolžini 150 m za in pred mostom v naselju Brezje pri
Grosupljem, so na poplavnem območju dopustni le tisti posegi v
prostor in dejavnosti, ki jih v skladu z razvrstitvijo v
določeni razred poplavne nevarnosti določajo predpisi s področja
zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda.
Območje je namenjeno površinam za oddih,
rekreacijo in šport ter za izgradnjo zahodnega cestnega omrežja
mesta Grosuplje.
Vodilo pri izdelavi idejne zasnove mora
biti urejanje zahodnega roba mesta v stiku s krajino – kot
postopen prehod mestne krajine v naravno območje Grosupeljskega
polja. Prostor mora ostati pretežno nepozidan. Potrebno je
urediti več prehodov za pešce in kolesarje iz mesta v odprto
krajino. Izvede se parkovne ureditve s prostori za igro otrok in
športnimi igrišči.
V enoti je dopustna gradnja športnih
objektov s spremljajočimi servisnimi dejavnostmi in objektov
prometne in komunalne infrastrukture. Gradnja športnih objektov
je dovoljena le na severnem delu enote, med načrtovanima krakoma
nove občinske ceste, ob meji s Sončnimi dvori.
Dopustna zazidanost je največ 20 %
celotnega območja OPPN. Višina objektov je največ P+1+T.
Glavni cilj je, da se naravovarstveno
pomembni habitatni tipi in vrste, ki živijo oziroma uspevajo na
območju naravnega rezervata in na območju ekološko pomembnega
območja Radensko polje - Bičje dolgoročno ohranijo v ugodnem
stanju. Izdela naj se hidrološka študija, na podlagi katere naj
se izvedejo ukrepi, ki bodo preprečili spremembo hidrološkega
stanja na varovanih območjih. Izvedejo naj se takšni ukrepi, ki
bodo zagotovili dolgoročno ohranitev naravovarstveno pomembnih
vrst in habitatnih tipov na varovanih območjih in ekološko
pomembnem območju Radensko polje - Bičje.
V delu območja EUP se nahaja območje
zaščite razlivnih površin poplavnih voda. Na tem delu EUP:
– ograjevanje ni dopustno.
– niso dopustne ureditve, ki bi ovirale tok
poplavnih voda.
– za vsak poseg na poplavnem območju je
potrebno pridobiti vodno soglasje/mnenje pristojnega organa.
– se v skladu s 73. členom tega odloka
dopušča gradnja naslednjih objektov: 22 (razen dozidave in
nadzidave), 26. |
|
GR 288 |
ZS |
Območje je namenjeno površinam za oddih,
rekreacijo in šport ter za izgradnjo zahodnega cestnega omrežja
mesta Grosuplje.
Vodilo pri izdelavi idejne zasnove mora
biti urejanje zahodnega roba mesta v stiku s krajino – kot
postopen prehod mestne krajine v naravno območje Grosupeljskega
polja. Prostor mora ostati pretežno nepozidan. Potrebno je
urediti več prehodov za pešce in kolesarje iz mesta v odprto
krajino. Izvede se parkovne ureditve s prostori za igro otrok in
športnimi igrišči.
V enoti se ob cesti izvede gosta
drevesno-grmovna zasaditev kot vizualna in protihrupna bariera.
Gradnja objektov, z izjemo objektov prometne in komunalne
infrastrukture, ni dopustna.
Dopustna zazidanost je največ 20 %
celotnega območja OPPN. Višina objektov je največ P+1+T.
Glavni cilj je, da se naravovarstveno
pomembni habitatni tipi in vrste, ki živijo oziroma uspevajo na
območju naravnega rezervata in na območju ekološko pomembnega
območja Radensko polje Bičje dolgoročno ohranijo v ugodnem
stanju. Izdela naj se hidrološka študija, na podlagi katere naj
se izvedejo ukrepi, ki bodo preprečili spremembo hidrološkega
stanja na varovanih območjih. Izvedejo naj se takšni ukrepi, ki
bodo zagotovili dolgoročno ohranitev naravovarstveno pomembnih
vrst in habitatnih tipov na varovanih območjih in ekološko
pomembnem območju Radensko polje Bičje. |
OPPN kamnolom
Valnaček |
PO 144 |
LN |
Predviden OPPN:
Za območje se izdela OPPN za sanacijo
kamnoloma. |
OPPN peskokop Sp. Duplice |
PO 143 |
LN |
Predviden OPPN:
Za območje se izdela OPPN za sanacijo
peskokopa.
V postopku izdaje okoljevarstvenega
dovoljenja za obratovanje kamnoloma se natančneje določi, kako
obratovanje kamnoloma s hrupom obremenjuje najbližje
stanovanjske objekte (meritve hrupa). V okoljevarstvenem
dovoljenju se natančneje določi režim obratovanja kamnoloma in
omilitveni ukrepi za zaščito življenjskega okolja pred hrupom. |
OPPN Šentjurij – vzhod |
ŠJ 369 |
SSe |
Predviden OPPN:
Območje je namenjeno individualni
stanovanjski gradnji. Dopustna je gradnja enostanovanjskih hiš.
Gradnja dvojčkov ni dopustna.
Gradnja objektov se izvaja vzporedno z ali
po izgradnji prometne in komunalne infrastrukture. Potrebno je
zagotoviti prostor za 2 parkirni mesti na stanovanje. V
pritličnih prostorih se lahko zagotavljajo površine za mirne
poslovne ali obrtne dejavnosti, brez dodatnih zaposlenih oseb na
lokaciji. Ravne strehe niso dovoljene. Zahteva se enotna
orientacija slemen in temnejša strešna kritina. |
OPPN širitev odlagališča odpadkov Špaja
dolina |
ML 173,
ML 175 |
O
O |
Predviden OPPN:
Območje za potrebe okoljske
infrastrukture.
V enoti ML 173 se, ob lokalni cesti Spodnje
Duplice–Peščenik ohrani pas gozdne vegetacije v širini najmanj
40 m. |
OPPN Šmarje Sap – Center |
ŠS 24 |
CU |
Predviden OPPN:
Enota je namenjena za razvoj centra
naselja. Enota je namenjena gradnji objektov za potrebe
centralnih, družbenih, oskrbnih, storitvenih in trgovskih
dejavnosti ter ureditve parkirnih, zelenih površin in otroških
igrišč za potrebe dejavnosti.
Dopustna izraba: FI = največ 0.6, FZ =
največ 0,3; DOBP = najmanj 50 %; Največja dopustna višina
objektov je K+P+1.
Za ozelenitev enote se mora uporabiti tudi
srednje velika in velika drevesa. |
OPPN Šmarje Sap –
Kulturni center |
ŠS 27 |
CU |
Predviden OPPN:
Dopustna je gradnja objektov namenjena
servisnim, storitvenim in družbenim dejavnostim, stanovanjem ter
ureditvi parkirnih in zelenih površin. Nova individualna
stanovanjska gradnja ni dovoljena. Novi objekti morajo v
pritlični etaži imeti zagotovljene površine za javne in servisne
dejavnosti.
Dopustna izraba: FI = 0,6, FZ = 0,3, DOBP =
največ 50 %; višinski gabariti: K+P+2;
OPPN se ne izvede, dokler se iz enote v
celoti ne odstrani proizvodna dejavnost (betonarna). Za
ozelenitev se mora uporabiti tudi srednje velika in velika
drevesa. Zagotovi se javne parkirne površine. |
OPPN Šmarje Sap –
Pod AC |
ŠS 50 |
IG |
Predviden OPPN:
Pred gradnjo objektov se v območju izvede
sanacija nelegalnega peskokopa. Izvede se ureditev vznožja hriba
devastiranega ob gradnji AC, sanira se brežine in odvodnjavanje.
Po sanaciji peskokopa se dopušča ureditev parkirišča za tovorna
vozila in deponije okolju nenevarnih gradbenih materialov.
Odvodnjavanje padavinskih vod s parkirnih površin (tovornih in
drugih vozil) mora biti urejeno preko zadrževalnika in lovilnika
olj. Dopustna je gradnja objektov namenjeni gospodarski
dejavnosti z ureditvijo parkirnih in zelenih površin.
V območju je dopustna izraba: FZ = največ
0.4, DOBP = najmanj 30 %, Obvezno število dreves je 15 kom/ha.
Parkirne in manipulacijske površine zavzemajo minimalno 20 %
območja. Višinski gabariti: K+P+1;
Druga merila in pogoji: Območje je potrebno
komunalno opremiti in urediti dostopno cesto za velike osne
obremenitve. Velikost objektov ter odmiki objektov so podrejeni
tehnološkim zahtevam, ne smejo ovirati osnovnih komunikacijskih
in manipulacijskih prostorov. V OPPN je potrebno določiti,
katere dejavnosti so primerne za to območje.
Upravljavci virov hrupa na območju bodo
zavezanci za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za
obratovanje vira hrupa in izvajanje obratovalnega monitoringa
hrupa. V primeru, da bo raven hrupa zaradi novih dejavnosti ali
skupna raven hrupa na območju (zaradi neposredne bližine
avtoceste) pri izpostavljenih stanovanjskih objektih presegala
mejne oziroma kritične vrednosti, obratovanje dejavnosti ne bo
možno brez upoštevanja nekaterih ukrepov, ki bodo natančneje
določeni v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za vir
hrupa. |
OPPN Šmarje Sap –
staro pokopališče |
ŠS 26,
ŠS 269 |
CU
ZP |
Uradni list RS, št. 49/12
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu Šmarje – Staro pokopališče. |
OPPN za Gospodarsko cono Jug |
GR 91
GR 330
GR 331
GR 332
GR 329
GR 103
GR 173
GR 322
GR 256
GR 323 |
IG
IG
IG
IG
IG
IG
PC
PC
ZD
ZD |
Uradni list RS, št. 1/16, 41/16
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu Gospodarska cona Jug.
Gradnja stavb na območju OPPN je dopustna
po izvedbi s tem OPPN predpisanih omilitvenih ukrepov. |
OPPN zadrževalnik
Veliki Potok |
PO 31
PO 48
PO 78
PO 122 |
G
G
K2
K2 |
Uradni list RS, št. 8/91, 64/01, popr.
85/02,
Odlok o ureditvenem načrtu za zadrževalnik
Veliki Potok.
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti,
ki so v skladu s petim, šestim, osmim in enajstim odstavkom
112. člena tega odloka.
Območje je namenjeno dejavnostim varstva
pred poplavami. Dopustna gradnja objektov za namen protipoplavne
zaščite. V vplivnem območju zadrževanja vode, gorvodno od
pregrade, ni dopustna sprememba namenske rabe. |
PO 77
PO 82
PO136
PO145 |
K2
K2
K2
N |
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti,
ki so v skladu s petim, šestim, osmim in enajstim odstavkom
112. člena tega odloka.
Območje je namenjeno dejavnostim varstva
pred poplavami. Dopustna gradnja objektov za namen protipoplavne
zaščite. |
UrN peskokop Šmarje - Sap |
ŠS 287 |
LN |
Uradni list SRS, št. 1/89.
Odlok o ureditvenem načrtu za območje
peskokopa Šmarje - Sap. |
UrN odlagališče
odpadkov Špaja dolina |
ML 174 |
O |
Uradni list RS, št. 70/98, popr. 13/99,
popr. 83/03, 3/07, popr. 24/08, popr. 83/10.
Odlok o ureditvenem načrtu Komunalna
deponija Špaja dolina.
V enoti je na parceli 1669/2, k.o.
Grosuplje evidentirana lokacija vojnih grobišč. Ob posegih v
prostor je potrebno pridobiti pogoje pristojnega organa. |
UrN Peskokop Pleše |
ŠS 167 |
LN |
Uradni list RS, št. 78/94
Odlok o Ureditvenem načrtu za območje
kamnoloma Pleše.
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti,
ki so v skladu s 112. členom tega odloka. |
UrN pokopališče
Grosuplje |
GR 264 |
ZK |
Uradni list SRS, št. 9/88, Uradni list RS,
št. 56/96, 61/06
Odlok o ureditvenem načrtu za razširitev
pokopališča v Grosupljem. |
UrN Pri Bambiču |
GR 33 |
Co |
Uradni list RS, št. 67/99, 103/02.
Ureditveni načrt Pri Bambiču, Grosuplje.
Odlok o spremembah in dopolnitvah
ureditvenega načrta Pri Bambiču, Grosuplje (VELE). |
ZN Dvori III |
GR 244 |
SSV |
Uradni list RS, št. 23/99, 111/03, popr.
34/04, popr. 63/04, popr. 32/05, popr. 118/06.
Odlok o zazidalnem načrtu Dvori III.
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti,
ki so v skladu s 112. členom tega odloka. |
ZN Dvori IV |
GR 237
GR 281 |
SSV
ZS |
Uradni list RS, št. 23/99, popr. 69/01,
111/03, popr. 34/04, popr. 32/05, popr. 83/05, popr. 88/05.
Odlok o zazidalnem načrtu Dvori IV.
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti,
ki so v skladu s 112. členom tega odloka. |
ZN Eurotrans |
GR 113 |
IG |
Uradni list RS, št. 104/06, popr. 64/10.
Odlok o spremembah in dopolnitvah
zazidalnega načrta za območje Eurotrans v Grosupljem. |
ZN Gospodarska cona – sever |
GR 239
GR 245
GR 248 |
SSV
SSV
SSV |
Uradni list RS, št. 23/99, 6/03, popr.
22/03, popr. 29/03, popr. 48/03, 104/06, popr. 47/07 |
ZN obrtna cona v Pentlji |
ŠS 48, |
IG |
Uradni list RS, št. 6/03, popr. 35/03
Odlok o zazidalnem načrtu Obrtna cona v
Pentlji, Cikava. |
ZN Pri pošti |
GR 55,
GR 267 |
CU
ZP |
Uradni list RS, št. 39/10
Odlok o sprememebah in dopolnitvah
zazidalnega načrta Pri pošti. |
OLN Šmarje Sap |
ŠS 244 |
SSe |
Uradni list RS, št. 65/07.
Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Šmarje
Sap. |
ZN Turistično oskrbovalni center TOC II |
GR 100 |
IG |
Uradni list RS, št. 23/99.
Odlok o zazidalnem načrtu
turistično-oskrbovalnega centra pri Motelu II Grosuplje. |
ZN Turistično oskrbovalni center TOC III |
GR 99 |
IG |
Uradni list RS, št. 28/99, popr. 39/00,
popr. 22/02, 45/04, 94/07.
Odlok o zazidalnem načrtu
Turistično-oskrbovalni center III, Grosuplje.
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti,
ki so v skladu s 112. členom tega odloka. |
OPPN kmetijsko gospodarstvo Šircelj |
PO 219 |
K1 |
Uradni list RS, št. 45/14.
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za kmetijsko gospodarstvo Šircelj v naselju Gorenja vas
pri Polici. |
OPPN Šentjurij-jug |
ŠJ 401 |
SSe |
Pri umeščanju objektov v prostor je
potrebno slediti tradicionalnim linijam objektov v sosednji
enoti. |
OPPN za gospodarsko območje Šmarje Sap
(London) |
ŠS 166 |
O |
Predviden nov OPPN
Sanacija peskokopa Šmarje - Sap v urejeno
območje za okoljsko infrastrukturo –
zbiranje in predelava gradbenih odpadkov z
vso potrebno infrastrukturo. Na območju so dopustna naslednja
dejavnost in objekti:
– Prostor za zbiranje gradbenih odpadkov,
– Prostor za predelavo gradbenih odpadkov,
– Boksi za frakcije peska in silosi za
cement,
– Proizvodnja betona in betonskih
izdelkov,
– Laboratorij,
– Parkirišča za tovorna vozila,
– Parkirišča za delovne stroje,
– Objekti za vzdrževanje delovnih strojev,
– Skladiščni objekti,
– Poslovni objekt z garderobami in
sanitarijami zaposlenih,
– Oporni zidovi,
– Cestna tehtnica
Pri umeščanju objektov v prostor je
potrebno slediti naravni morfologiji prostora. Ni dovoljeno
postavljati novih prostorskih dominant (tako višinskih kot tudi
horizontalnih). Priporočljivi so nizki in tlorisno bolj
razdrobljeni objekti. Priporoča se večja ozelenitev območja.
Odsvetuje se uporaba velikih škarp za utrjevanje in ravnanje
terena.
Na območjih poplavnega dogodka iz 18.–20.
9. 2010 gradnja novih objektov ni dopustna. |
«. |
159. členu odloka se črtajo naslednje vrstice: |
» |
OPPN Šentjurij – zahod |
ŠJ 301 |
SK |
Za območje se izdela sanacijski OPPN.
Pred gradnjo novih objektov je potrebno
območje obstoječe stanovanjske gradnje oblikovno, prometno in
komunalno prenoviti. Pri oblikovanju objektov ne glede na
zahtevnost je treba strogo upoštevati oblikovalske pogoje
ruralnega naselja ter morfološke značilnosti obstoječe zazidave
v sosednjih naseljih (Goričica in Št. Jurij). Gradnja dvojčkov
ni dopustna. |
OPPN Velika Račna |
RA 17
RA 19 |
Cv
Cv |
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti,
ki so v skladu s 112. členom tega odloka.
Vsi posegi morajo težiti k ureditvi
grajenega robu in ureditvi osrednje odprte javne površine.
Do izdelave OPPN so dopustne novogradnje in
druge ureditve pod naslednjimi pogoji:
Vse gradnje in druga dela, vključno s
pomožnimi objekti, je treba izvajati v skladu s podrobnimi
kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
Zemljišča namenjena gradnji morajo biti
prilagojena tradicionalnemu vzorcu parcelacije naselja;
Komunikacijske mreže in značilnosti odprtih
prostorov ni dovoljeno spreminjati;
Nadomestne gradnje niso dovoljene, razen
kadar je to nujno zaradi tehničnih in varnostnih razmer. To je
potrebno obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev
upravnega dovoljenja za poseg v prostor. Nadomestna gradnja mora
povzeti tlorisne in višinske gabarite, kakovostne elemente fasad
ter lokacijo porušenega objekta.
Novogradnje kot zapolnitve vrzeli morajo
biti po tipologiji, višinah in legi skladne s tradicionalno
zasnovo naselja:
Gradnja večstanovanjskih hiš in dvojčkov ni
dovoljena; Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z
ambientom naselja.
Tlorisni in višinski gabariti: podolžen
tloris, P+M s kolenčnim zidcem največ 1 m v celoti skritim pod
napuščem ali P+1+M brez kolenčnega zidu; gradbena linija
objektov mora biti v vseh etažah enaka;
Strehe morajo biti simetrične dvokapnice z
naklonom 40 do 45˚, kritina temno siva ali opečno rdeča;
osvetlitev podstrehe možna s klasično oblikovanimi frčadami;
Oblikovanje fasad: balkoni na čelnih, ožjih
fasadah, niso dovoljeni; dovoljena je izvedba balkonov po
celotni dolžini vzdolžne fasade (lesen gank); okenske in vratne
odprtine morajo biti pokončne, pravokotne in simetrično
razporejene; okenska stekla naj bodo deljena na pol; izvedba v
zaglajenem ometu svetlih pastelnih barv; večkotni izzidki,
stolpiči in oboki niso dovoljeni;
V čim večji meri naj se uporabljajo
avtohtona gradiva (les, kamen);
Gradnja objektov in drugi posegi se
izvedejo tako, da se prepreči vpliv na bližnji vodotok in mejne
poplavne površine ter na okoliške mokrotne travniške površine na
območju Radenskega polja. |
OPPN Velika Račna |
RA 105
RA 106
RA 108
RA 111
RA 115
RA 121
RA 126
RA 132
RA 133
RA 148
RA 149 |
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SKvr
SKvr
SSe
SSe |
Do izdelave OPPN so dopustne novogradnje in
druge ureditve pod naslednjimi pogoji:
Vse gradnje in druga dela, vključno s
pomožnimi objekti, je treba izvajati v skladu s podrobnimi
kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
Zemljišča namenjena gradnji morajo biti
prilagojena tradicionalnemu vzorcu parcelacije naselja;
Komunikacijske mreže in značilnosti odprtih
prostorov ni dovoljeno spreminjati;
Nadomestne gradnje niso dovoljene, razen
kadar je to nujno zaradi tehničnih in varnostnih razmer. To je
potrebno obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev
upravnega dovoljenja za poseg v prostor. Nadomestna gradnja mora
povzeti tlorisne in višinske gabarite, kakovostne elemente fasad
ter lokacijo porušenega objekta.
Novogradnje kot zapolnitve vrzeli morajo
biti po tipologiji, višinah in legi skladne s tradicionalno
zasnovo naselja:
Gradnja večstanovanjskih hiš in dvojčkov ni
dovoljena; Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z
ambientom naselja.
Tlorisni in višinski gabariti: podolžen
tloris, P+M s kolenčnim zidcem največ 1 m v celoti skritim pod
napuščem ali P+1+M brez kolenčnega zidu; gradbena linija
objektov mora biti v vseh etažah enaka;
Strehe morajo biti simetrične dvokapnice z
naklonom 40 do 45˚, kritina temno siva ali opečno rdeča;
osvetlitev podstrehe možna s klasično oblikovanimi frčadami;
Oblikovanje fasad: balkoni na čelnih, ožjih
fasadah, niso dovoljeni; dovoljena je izvedba balkonov po
celotni dolžini vzdolžne fasade (lesen gank); okenske in vratne
odprtine morajo biti pokončne, pravokotne in simetrično
razporejene; okenska stekla naj bodo deljena na pol; izvedba v
zaglajenem ometu svetlih pastelnih barv; večkotni izzidki,
stolpiči in oboki niso dovoljeni;
V čim večji meri naj se uporabljajo
avtohtona gradiva (les, kamen);
Gradnja objektov in drugi posegi se
izvedejo tako, da se prepreči vpliv na bližnji vodotok in mejne
poplavne površine ter na okoliške mokrotne travniške površine na
območju Radenskega polja. |
OPPN Velika Račna |
RA 116
RA 131 |
SK
SKvr |
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti,
ki so v skladu s 112. členom tega odloka.
Do izdelave OPPN so dopustne novogradnje in
druge ureditve pod naslednjimi pogoji:
Vse gradnje in druga dela, vključno s
pomožnimi objekti, je treba izvajati v skladu s podrobnimi
kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
Zemljišča namenjena gradnji morajo biti
prilagojena tradicionalnemu vzorcu parcelacije naselja;
Komunikacijske mreže in značilnosti odprtih
prostorov ni dovoljeno spreminjati;
Nadomestne gradnje niso dovoljene, razen
kadar je to nujno zaradi tehničnih in varnostnih razmer. To je
potrebno obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev
upravnega dovoljenja za poseg v prostor. Nadomestna gradnja mora
povzeti tlorisne in višinske gabarite, kakovostne elemente fasad
ter lokacijo porušenega objekta.
Novogradnje kot zapolnitve vrzeli morajo
biti po tipologiji, višinah in legi skladne s tradicionalno
zasnovo naselja:
Gradnja večstanovanjskih hiš in dvojčkov ni
dovoljena; Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z
ambientom naselja.
Tlorisni in višinski gabariti: podolžen
tloris, P+M s kolenčnim zidcem največ 1 m v celoti skritim pod
napuščem ali P+1+M brez kolenčnega zidu; gradbena linija
objektov mora biti v vseh etažah enaka;
Strehe morajo biti simetrične dvokapnice z
naklonom 40 do 45˚, kritina temno siva ali opečno rdeča;
osvetlitev podstrehe možna s klasično oblikovanimi frčadami;
Oblikovanje fasad: balkoni na čelnih, ožjih
fasadah, niso dovoljeni; dovoljena je izvedba balkonov po
celotni dolžini vzdolžne fasade (lesen gank); okenske in vratne
odprtine morajo biti pokončne, pravokotne in simetrično
razporejene; okenska stekla naj bodo deljena na pol; izvedba v
zaglajenem ometu svetlih pastelnih barv; večkotni izzidki,
stolpiči in oboki niso dovoljeni;
V čim večji meri naj se uporabljajo
avtohtona gradiva (les, kamen);
Gradnja objektov in drugi posegi se
izvedejo tako, da se prepreči vpliv na bližnji vodotok in mejne
poplavne površine ter na okoliške mokrotne travniške površine na
območju Radenskega polja. |
UrN Upravni trikotnik |
GR 69 |
CU |
/ |
ZN nova šola Brinje |
GR 280
GR 282 |
ZS
ZS |
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti,
ki so v skladu s 112. členom tega odloka.
Uradni list RS, št. 35/07, 24/04, popr.
62/04, popr. 119/04 |
«. |
|
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
63. člen |
|
(prenehanje veljavnosti občinskih
aktov) |
|
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji izvedbeni
akti: |
EUP |
PNRP |
IME DOKUMENTA |
ŠT. DOKUMENTA |
OBJAVA ODLOKA |
ML 176
ML 177 |
O |
Odlok o ureditvenem načrtu za deponijo
komunalnih odpadkov Stehan |
352-17/90 z dne 24. junija 1992 |
Uradni list RS, št. 34/92 |
GR 282
GR 280 |
ZS
ZS |
Odlok o zazidalnem načrtu Nova šola
Brinje;
Odlok o spremembah in dopolnitvah
zazidalnega načrta Nova šola Brinje, Grosuplje; popravki |
352-59/96 z dne 20. maja 1997;
352-59/96 z dne 15. marec 2004; |
Uradni list RS, št. 35/97, 62/04, 119/04 |
GR 69 |
CU |
UrN Upravni trikotnik |
35005-1/00 z dne 20. 12. 2005;
35005-1/00 z dne 28. 2. 2007; |
Uradni list RS, št. 115/05, 18/07 |
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka delno prenehajo veljati naslednji
izvedbeni akti: |
EUP |
PNRP |
IME DOKUMENTA |
ŠT.
DOKUMENTA |
OBJAVA ODLOKA |
OBMOČJE RAZVELJAVITVE
(parcelne št. oziroma njihovi deli) |
|
GROSUPLJE |
|
GR 308 |
Co |
Odlok o ureditvenem načrtu »Pri Bambiču«,
Grosuplje |
35001-/ 1/98 z dne 14. 6. 1999 |
Uradni list RS, št. 67/99
3505-1/98 z dne 14. junija 1999 |
del 1878/2, del 1910/30,
1910/85, 1910/87, 1910/88, 1910/90,
1919/92, 1910/91, del 1910/156, del 1910/14, del 1910/18 |
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah
ureditvenega načrta »Pri Bambiču«, Grosuplje (VELE) |
35001-1/98 z dne 19. 11. 2002 |
Uradni list RS, št. 103/02
35001-1/98 |
del 1878/2, del 1910/30,
1910/85, 1910/87, 1910/88, 1910/90,
1919/92, 1910/91, del 1910/156, del 1910/14, del 1910/18 |
|
CIKAVA |
|
ŠS 179 |
PC |
Uredba o lokacijskem načrtu za gradnjo
enostranskega spremljajočega objekta tipa 2 na AC odseku Šmarje
– Sap – Višnja gora
v povezavi z Odlokom o zazidalnem načrtu v
pentlji – Cikava |
35005-11/01 z dne 1. november 2002 |
Uradni list RS, št. 6/03 |
del 750/15, 750/17, del 750/19, del 750/3,
del 750/13, del 748/21, del 750/9, 750/12, 749/8, del 749/10,
del 748/17, 748/5, del 748/12, del 741/15, del 747/3, 747/2 |
|
ŠS 179 |
PC |
Popravek |
35005-11/ 01 z dne 1. november 2002 |
Uradni list RS, št. 35/03 |
del 750/15, 750/17, del 750/19, del 750/3,
del 750/13, del 748/21, del 750/9, 750/12, 749/8, del 749/10,
del 748/17, 748/5, del 748/12, del 741/15, del 747/3, 747/2 |
|
SEVER |
|
GR 309 |
ZS |
Odlok o spremembah in dopolnitvah
zazidalnega načrta gospodarska cona sever |
352-96/97 z dne 18. decembra 2002 |
Uradni list RS, št. 6/03 |
882/20, 882/21, del 882/29 |
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
zazidalnem načrtu gospodarska cona sever |
352-96/97 z dne 20. septembra 2006 |
Uradni list RS, št. 104/06 |
882/20, 882/21, del 882/29 |
|
Popravek |
Z dne
21. marec 2003 |
Uradni list RS, št. 29/03 |
882/20, 882/21, del 882/29 |
|
Popravek |
Z dne
3. marec 2003 |
Uradni list RS, št. 22/03 |
882/20, 882/21, del 882/29 |
|
Popravek |
Z dne
23. maj 2003 |
Uradni list RS, št. 48/03 |
882/20, 882/21, del 882/29 |
|
Popravek |
Z dne
31. maj 2007 |
Uradni list RS, št. 47/07 |
882/20, 882/21, del 882/29 |
|
DVORI IV |
|
GR 327 |
SSv |
Odlok o zazidalnem načrtu Dvori IV |
352-71/97 z dne 3. marec 1999; |
Uradni list RS, št. 23/99 |
del 223/14, del 223/4, del 222/2, 224/9,
224/4, 224/12, 224/11, 224/10, 223/31, 223/32, 223/34, 223/8,
223/35, 223/33, 223/36, 223/9, 224/7, 223/24, 223/26, 223/29,
223/21, 223/25, 223/28, 223/22, 223/23, 223/27, 223/30, 223/13,
223/42, 223/39, 223/37, 223/43, 223/41, 223/40, 223/37, 223/38,
222/35, 222/32, 222/33, 222/36, 222/34, 222/31, 222/30, 222/29 |
|
Popravek |
352-71/97 z dne 24. avgust 2001 |
Uradni list RS, št. 69/01 |
del 223/14, del 223/4, del 222/2, 224/9,
224/4, 224/12, 224/11, 224/10, 223/31, 223/32, 223/34, 223/8,
223/35, 223/33, 223/36, 223/9, 224/7, 223/24, 223/26, 223/29,
223/21, 223/25, 223/28, 223/22, 223/23, 223/27, 223/30, 223/13,
223/42, 223/39, 223/37, 223/43, 223/41, 223/40, 223/37, 223/38,
222/35, 222/32, 222/33, 222/36, 222/34, 222/31, 222/30, 222/29 |
|
|
SSv |
Odlok o spremembah in dopolnitvah
zazidalnega načrta Dvori |
352-71/97 z dne 13. november 2003 |
Uradni list RS, št. 111/03 |
del 223/14, del 223/4, del 222/2, 224/9,
224/4, 224/12, 224/11, 224/10, 223/31, 223/32, 223/34, 223/8,
223/35, 223/33, 223/36, 223/9, 224/7, 223/24, 223/26, 223/29,
223/21, 223/25, 223/28, 223/22, 223/23, 223/27, 223/30, 223/13,
223/42, 223/39, 223/37, 223/43, 223/41, 223/40, 223/37, 223/38,
222/35, 222/32, 222/33, 222/36, 222/34, 222/31, 222/30, 222/29 |
|
Popravek |
352-71/97 z dne 8. april 2004 |
Uradni list RS, št. 34/04 |
del 223/14, del 223/4, del 222/2, 224/9,
224/4, 224/12, 224/11, 224/10, 223/31, 223/32, 223/34, 223/8,
223/35, 223/33, 223/36, 223/9, 224/7, 223/24, 223/26, 223/29,
223/21, 223/25, 223/28, 223/22, 223/23, 223/27, 223/30, 223/13,
223/42, 223/39, 223/37, 223/43, 223/41, 223/40, 223/37, 223/38,
222/35, 222/32, 222/33, 222/36, 222/34, 222/31, 222/30, 222/29 |
|
Popravek |
352-71/97 z dne 29. marec 2005 |
Uradni list RS, št. 32/05 |
del 223/14, del 223/4, del 222/2, 224/9,
224/4, 224/12, 224/11, 224/10, 223/31, 223/32, 223/34, 223/8,
223/35, 223/33, 223/36, 223/9, 224/7, 223/24, 223/26, 223/29,
223/21, 223/25, 223/28, 223/22, 223/23, 223/27, 223/30, 223/13,
223/42, 223/39, 223/37, 223/43, 223/41, 223/40, 223/37, 223/38,
222/35, 222/32, 222/33, 222/36, 222/34, 222/31, 222/30, 222/29 |
|
Popravek |
352-71/97 z dne 12. september 2005 |
Uradni list RS, št. 83/05 |
del 223/14, del 223/4, del 222/2, 224/9,
224/4, 224/12, 224/11, 224/10, 223/31, 223/32, 223/34, 223/8,
223/35, 223/33, 223/36, 223/9, 224/7, 223/24, 223/26, 223/29,
223/21, 223/25, 223/28, 223/22, 223/23, 223/27, 223/30, 223/13,
223/42, 223/39, 223/37, 223/43, 223/41, 223/40, 223/37, 223/38,
222/35, 222/32, 222/33, 222/36, 222/34, 222/31, 222/30, 222/29 |
|
|
|
Popravek |
352-71/97 z dne 4. oktober 2005 |
Uradni list RS, št. 88/05 |
del 223/14, del 223/4, del 222/2, 224/9,
224/4, 224/12, 224/11, 224/10, 223/31, 223/32, 223/34, 223/8,
223/35, 223/33, 223/36, 223/9, 224/7, 223/24, 223/26, 223/29,
223/21, 223/25, 223/28, 223/22, 223/23, 223/27, 223/30, 223/13,
223/42, 223/39, 223/37, 223/43, 223/41, 223/40, 223/37, 223/38,
222/35, 222/32, 222/33, 222/36, 222/34, 222/31, 222/30, 222/29 |
|
GORENJA VAS PRI POLICI |
|
PO 219 |
K1 |
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za kmetijsko gospodarstvo Šircelj v naselju Gorenja vas
pri Polici |
3505-4/2012 |
Uradni list SRS, št. 45/14 |
del 1027/1 |
|
ŠMARJE SAP |
ŠS 166 |
LN |
350-9/88 |
Uradni list SRS, št. 1/89 |
del 994/1, del 988/36, del 988/22, del
988/43, del 1185/5, del 988/9,
del 988/18, del 990, del 1182/2, del 944/2,
994/3, 994/4, del 988/34, del 988/35, 988/17, 988/42, 988/19,
1182/4, 988/20, 988/21, 988/46, 988/51, 988/10, 988/11, 988/70,
988/69 |
DVORI III |
|
|
GR 244 |
SSv |
Odlok o zazidalnem načrtu Dvori III |
352-71/97 z dne 3. marec 1999 |
Uradni list RS, št. 23/99 |
2134/5, 627/54, del 627/55, del 627/34,
2134/50, del 591/9 |
Popravek |
352-71/97 z dne 5. november 2003 |
Uradni list RS, št. 111/03 |
2134/5, 627/54, del 627/55, del 627/34,
2134/50, del 591/9 |
|
|
Popravek |
352-71/97 |
Uradni list RS, št. 34/04 |
2134/5, 627/54, del 627/55, del 627/34,
2134/50, del 591/9 |
|
|
Popravek |
352-71/97 |
Uradni list RS, št. 63/04 |
2134/5, 627/54, del 627/55, del 627/34,
2134/50, del 591/9 |
|
|
Popravek |
352-71/97 |
Uradni list RS, št. 32/05 |
2134/5, 627/54, del 627/55, del 627/34,
2134/50, del 591/9 |
|
|
Popravek |
352-71/97 |
Uradni list RS, št. 118/06 |
2134/5, 627/54, del 627/55, del 627/34,
2134/50, del 591/9 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
(3) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati naslednji Program
priprave za začetek postopka izdelave prostorskih izvedbenih aktov
Občine Grosuplje oziroma njihovi deli: |
– Sklep o začetku postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega
načrta za potrebe kmetijskega gospodarstva Škufca severovzhodno od
naselja Rožnik, Uradni list RS, št. 106/12. |
(4) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji odloki o
usklajenosti prostorsko izvedbenih načrtov: |
– Odlok o usklajenosti prostorskih izvedbenih in drugih prostorskih
aktov z družbenim planom Občine Grosuplje za obdobje od leta 1986 do
1990, Uradni list SRS, št. 27/86, |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o usklajenosti prostorskih
izvedbenih in drugih prostorskih aktov s sprejetim Družbenim planom
Občine Grosuplje za obdobje 1986–1990, dopolnjenega 1989 in 1992, Uradni
list RS, št. 18/93, |
– Odlok o usklajenosti prostorskih izvedbenih in drugih prostorskih
aktov s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega plana
Občine Grosuplje za obdobje od leta 1996 do 2000, Uradni list RS,
št. 3/97, |
– Odlok o usklajenosti prostorskih izvedbenih načrtov in drugih
prostorskih aktov z dolgoročnim in srednjeročnim planom Občine Grosuplje
za obdobje od leta 1996 do 2000, sprememba 1999, Uradni list RS,
št. 21/01, |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o usklajenosti prostorskih
izvedbenih načrtov in drugih prostorskih aktov z dolgoročnim in
srednjeročnim planom Občine Grosuplje za obdobje od leta 1996 do 2000,
sprememba 2004, Uradni list RS, št. 87/04, |
– popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o usklajenosti
prostorskih izvedbenih načrtov in drugih prostorskih aktov z dolgoročnim
in srednjeročnim planom Občine Grosuplje za obdobje od leta 1996 do
2000, sprememba 2004, Uradni list RS, št. 136/04. |
(5) Z dnem uveljavitve tega Odloka prenehajo veljati naslednji programi
priprav za začetek postopka izdelave prostorsko izvedbenih aktov Občine
Grosuplje oziroma njihovi deli, sklepi o začetku postopka priprave in
programi priprave ter sklepi o Občinskem prostorskem načrtu: |
– Program priprave za lokacijski načrt Jedro (Uradni list RS, št. 30/07) |
– Program priprave občinskega lokacijskega načrta Šmarje - Sap (Uradni
list RS, št. 64/06) |
– Program priprave za spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta za
razširitev pokopališča v Grosupljem (Uradni list RS, št. 112/05) |
– Program priprave lokacijskega načrta za zadrževalnik Bičje – Grosuplje
(Uradni list RS, št. 75/04) |
– Program priprave za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta
Turistično – oskrbovalni center III, Grosuplje (Uradni list RS,
št. 117/03) |
– Dopolnitev Programa priprave za spremembe in dopolnitve zazidalnega
načrta Turistično – oskrbovalni center III, Grosuplje (Uradni list RS,
št. 1/04) |
– Program priprave za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta
Turistično – oskrbovalni center III, Grosuplje (Uradni list RS,
št. 64/06) |
– Program priprave za spremembe in dopolnitve Ureditvenega načrta
Komunalna deponija Špaja dolina (Uradni list RS, št. 75/06) |
– Program priprave za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za
območje Eurotrans v Grosupljem (Uradni list RS, št. 75/04) |
– Program priprave za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta
Turistično – oskrbovalni center III, Grosuplje (Uradni list RS,
št. 117/03 in 1/04) |
– Program priprave za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta
Turistično – oskrbovalni center III, Grosuplje (Uradni list RS,
št. 64/06) |
– Program priprave za občinski lokacijski načrt gospodarska cona Jug
(OLN) (Uradni list RS, št. 30/07) |
– Program priprave prostorskega reda Občine Grosuplje (Uradni list RS,
št. 70/06) |
– Program priprave Strategije prostorskega razvoja Občine Grosuplje
(Uradni list RS, št. 70/06) |
– Sklep o začetku priprave občinskega prostorskega načrta Občine
Grosuplje (Uradni list RS, št. 12/08). |
– Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev Občinskega
prostorskega načrta Občine Grosuplje za območje nove podružnične osnovne
šole Polica (Uradni list RS, št. 78/14) |
– Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta
Gospodarska cona Jug (Uradni list RS, št. 53/07) |
– Dopolnilni sklep o nadaljevanju postopka priprave občinskega
podrobnega prostorskega načrta za gospodarsko cono Jug (Uradni list RS,
št. 9/14) |
– Sklep o začetku postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega
načrta za potrebe kmetijskega gospodarstva Škufca severovzhodno od
naselja Rožnik (Uradni list RS, št. 106/12) |
– Sklep o začetku postopka priprave OPPN Grosupeljščica 2 (Uradni list
RS, št. 94/13) |
– Sklep o začetku postopka priprave OPPN Grosupeljščica 1 (Uradni list
RS, št. 94/13); Dopolnilni sklep o nadaljevanju postopka priprave OPPN
Grosupeljščica 1 (Uradni list RS, št. 89/14) |
– Sklep o začetku postopka priprave SD UrN za zadrževalnik Veliki Potok
(Uradni list RS, št. 39/09). |
(6) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji odloki,
ki so v povezavi z urejanjem prostora: |
– Odlok o določitvi pomožnih objektov, naprav in drugih posegov v
prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje na območju Občine
Grosuplje (Uradni list RS, št. 84/01, 91/01). |
|
64. člen |
|
(hramba prostorskega akta) |
|
(1) SD OPN 1 je v času uradnih ur na vpogled na sedežu Občine Grosuplje,
Urad za prostor, Taborska cesta 2, Grosuplje, ter na sedežu Upravne
enote Grosuplje. |
(2) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske
službe. |
|
65. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 3505-0001/2008 |
Grosuplje, dne 19. junija
2019 |
|
Župan |
Občine Grosuplje |
dr. Peter Verlič |