Na
podlagi 298. člena Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 199/21), 158. člena Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice
(Uradni list RS, št. 70/16) in 16. člena Statuta Občine Slovenske Konjice
(Uradni list RS, št. 87/15, 12/16 – popravek in 69/17) je Občinski svet
Občine Slovenske Konjice na 25. redni seji dne 6. 10. 2022 sprejel |
|
O D L O K |
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Draža vas za območji
OP12/027 in OP12/053 |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(podlaga občinskega podrobnega
prostorskega načrta) |
|
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Draža
vas za območji OP12/027 in OP12/053. |
(2) OPPN je izdelalo podjetje BIRO 2001 Maksimilijana Ozimič Zorič s.p.
Trg Alfonza Šarha 1, 2310 Slovenska Bistrica s št. proj. 11/17 – OPPN. |
|
2. člen |
|
(vsebina odloka) |
|
(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve za gradnjo v območju
obdelave, ki se načrtuje z OPPN, in sicer umestitev načrtovane ureditve
v prostor, ki obravnava gradnjo novih stanovanjskih hiš in ureditev
dejavnosti v obstoječem gospodarskem objektu, in pogoje priključevanja
na javno gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in
ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za
varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe
za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom, etapnost izvedbe, velikost dopustnih odstopanj od
funkcionalnih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in
pogojev po izgradnji objektov in ureditvi okolja. |
(2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi tekstualni del, grafični
del in priloge, kamor sodi Geotehnično mnenje št. 127-08/2019 in
Hidrološko-hidravlična analiza, HH-1/2021. |
|
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE
NAČRTUJEJO Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM NAČRTOM |
|
3. člen |
|
(opis območja obdelave) |
|
Območje obdelave leži v južnem delu naselja Draža vas ob državni cesti R
III reda št. 686 odsek 1278 Tepanje–Žiče, območje za poselitev SS
(OP12/027) južno in zahodno pod državno cesto in poslovni objekt IG
(OP12/053) na vzhodni strani državne ceste. |
|
4. člen |
|
(načrtovane prostorske ureditve) |
|
Z
OPPN se načrtuje gradnja stanovanjskih hiš na razpoložljivih parcelah v
območju SS in sprememba namembnosti v objektu IG. S priključevanjem na
vso potrebno prometno, energetsko, komunalno in drugo gospodarsko
infrastrukturo. |
|
II. UREDITVENO IN VPLIVNO OBMOČJE OPPN |
|
5. člen |
|
(ureditveno območje) |
|
Območje obravnave v OPPN zajema parc. št. po seznamu v k.o. 1113 Žiče:
365/1, 513/2, 365/4, 365/3, 1575, 516/3, 516/5, 516/6, 1459/2, 1459/1,
514/2, 515/9, 515/10, 515/11, 512/2, 512/9, 512/10, 512/11-del,
512/1-del, 512/3, 512/4, 512/6, 512/7, 1568-del, 501/8-del, 1318/2,
515/3, 515/8, 515/6, 513/1, 491/1 in ostale okoliške, ki bodo potrebne
za izvedbo protipoplavnih ukrepov in ureditev komunalnih priključkov. |
|
6. člen |
|
(vplivno območje) |
|
(1) Vplivno območje OPPN je ureditveno območje OPPN in lahko vključuje
ureditve izven območja, ki so potrebne za izvedbo priključevanja na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter ureditve
protipoplavnih ukrepov. |
(2) Območje je povezano z naseljem z državno cesto III. reda št. 686
odsek 1278 Tepanje–Žiče, ki poteka mimo območja obravnave. |
(3) Predvidena realizacija programov v območju urejanja ne bo imela
negativnih vplivov na obstoječo rabo prostora v okolici in ne bo
predstavljala bistvene dodatne obremenitve na že vzpostavljeno prometno,
komunalno in energetsko infrastrukturo, ki jo bo potrebno ustrezno
dograditi in razširiti oziroma zgraditi na novo. |
(4) Vplivi novogradenj z vidika varnosti pred požarom, higienske in
zdravstvene zaščite, z vidika varnosti pri uporabi in hrupa, ne bodo
presegali mej dopustnih ravni. |
|
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE
UREDITVE V PROSTOR |
|
7. člen |
|
(vrste gradenj) |
|
(1) V ureditvenem območju SS je dovoljena gradnja novih stanovanjskih
objektov. |
(2) Na obstoječih objektih je dovoljena rekonstrukcija, dozidava in
nadzidava. |
(3) Sprememba namembnosti obstoječega objekta v območje IG, kakor tudi
nadzidava, dozidava, odstranitev in gradnja novega objekta, je dovoljena
po pogojih, ki jih določa OPN. |
(4) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu z
veljavnim predpisom. |
(5) Pri vseh gradnjah je potrebno upoštevati, da faktor zazidanosti (FZ
= 0,4 za SS in FZ = 0,8 za IG) na posamezni parceli ne bo prekoračen. |
|
8. člen |
|
(vrste objektov) |
|
1/ 11100 |
Stanovanjske stavbe – enostanovanjska
stavba namenjena stalnemu bivanju |
2/ |
nestanovanjske stavbe |
122 |
Poslovne in upravne stavbe |
123 |
Trgovske in stavbe za storitveno dejavnost |
1242 |
Garažne stavbe |
125 |
Industrijske stavbe in skladišča |
3/ |
Gradbeno inženirski objekti (ceste in
komunalni vodi); |
4/ |
Nezahtevni in enostavni objekti v skladu z
veljavnim predpisom |
|
9. člen |
|
(vrste dejavnosti) |
|
(1) Stanovanjska zgradba je namenjena bivanju, kjer pa je lahko do 40 %
BTP namenjene za okolju nemoteči poslovni dejavnosti npr.: informacijske
in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti;
poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične
dejavnosti. |
(2) V poslovni zgradbi je mogoče izvajati naslednje gospodarske
dejavnosti: proizvodna, obrtno-servisna, skladiščna, trgovska, ter druge
poslovne dejavnosti s pripadajočimi parkirnimi in manipulativnimi
površinami. |
(3) Predvidena dejavnost v objektu mora biti okoljsko sprejemljiva. |
(4) Prepovejo se naslednje dejavnosti v skladu z Uredbo o standardni
klasifikaciji dejavnosti: |
– 16.1 Žaganje, skoblanje in impregnacija lesa, |
– 23.5 Proizvodnja cementa, apna, mavca, |
– 23.6 Proizvodnja izdelkov iz betona, cementa, mavca, |
– 24.5 Livarstvo, |
– 25.5 Kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin; prašna
metalurgija, |
– I
Gostinstvo kot spremljajoča dejavnost osnovni dejavnosti. |
|
10. člen |
|
(pogoji za lego, velikost in oblikovanje
stanovanjskih objektov) |
|
Lega
in velikost objektov na zemljišču |
(1) Lega objektov je določena z gradbeno linijo in gradbeno mejo, ki sta
razvidni iz situacije. |
(2) Gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom
postavljeni fasadni deli stanovanjskega objekta, dovoljeni so le manjši
odmiki delov fasad. |
(3) Gradbena meja je linija, ki je fasadna stena stanovanjskega objekta
ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje odmaknjena v
notranjost. |
(4) Objekti 1–4 so umeščeni ob gradbeno linijo, ki je 10 m oddaljena od
roba vozišča RIII 686. |
(5) Gradbena linija ostalih objektov je praviloma vzporedna s
prometnico, odmik gradbene meje od prometnic znaša min. 5 m. V primeru
zapolnitve se orientacija objekta lahko prilagaja sosednjim zgradbam. |
(6) Tloris zgradbe je znotraj gradbene meje podolgovat, možna je izvedba
izzidkov. |
(7) Višinski gabarit je pritličje (P) in mansarda (M) ali variantno
pritličje (P) in nadstropje (N). |
(8) Višina objekta v slemenu ne sme presegati višine 8.5 m nad nulto
koto. |
(9) Nulte kote objektov = tlak v pritličju objektov morajo biti
dvignjene nad obstoječi teren min. 15 cm in prilagojene višini nivelet
novih dovoznih cest s premostitvenima objektoma nad novim kanalom. |
Arhitekturno oblikovanje |
(1) Oblikovanje naj bo arhitekturno z uporabo sodobnih naravnih
gradbenih materialov. |
(2)
Fasade: razporeditev odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajata
iz funkcije objekta in se prilagajata sosednjim (avtohtonim) objektom;
barve na fasadah v svetlih in nevsiljivih tonih. |
(3)
Strehe: priporočena simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30° do 45°
oziroma prilagojena streham na sosednjih objektih; smer slemena mora
biti vzporedna z daljšo stranico objekta. Možno je oblikovanje
simetrične strehe v kombinaciji z večjo osrednjo frčado, ali vložki
ravne strehe, kakor tudi svobodnejša izbira strehe glede na okoliške
objekte. Stožčaste oblike streh niso dovoljene. |
(4) Strešna kritina je opečna oziroma finalno opečne barve (v primeru
drugega materiala), z barvo in materialom se mora prilagajati sosednjim
obstoječim objektom. |
|
11. člen |
|
(pogoji za lego, velikost in oblikovanje
poslovne zgradbe) |
|
Lega
in velikost objekta |
(1) Lega objekta je razvidna iz situacije. |
(2) Višinski gabarit je pritličje (P) oziroma je pogojen s predvideno
funkcijo zgradbe. Višina objekta v slemenu ne sme presegati višine 7.5 m
nad nulto koto. |
(3) Nulta kota objekta, tlak v pritličju objekta, je na višini 280.10. |
Arhitekturno oblikovanje |
Pri
oblikovanju nestanovanjskih stavb je priporočeno upoštevanje splošnih
pogojev za oblikovanje, če to omogočajo tudi zahteve, ki izhajajo iz
funkcije stavbe. V primeru velikih gradbenih mas je potrebno stavbo
členiti na manjše gradbene mase ali ustrezno členiti fasadne elemente. |
|
12. člen |
|
(pogoji za zunanjo ureditev) |
|
(1) Dovoz do severnega dela območja zazidave bo po novi dovozni cesti z
izvedbo novega skupinskega cestnega priključka na R III 686. |
(2) Do hiš v osrednjem in južnem delu območja zazidave je dovoz možen iz
JP Marguč – Bobik iz južne smeri, opcijsko iz nove dovozne ceste iz
severne smeri. |
(3) Hiši v vzhodnem delu bosta dostopni iz 516/3 k.o. Žiče, ki jo je
potrebno ustrezno razširiti in podaljšati. |
(4) Obstoječi cestni priključek na R III 686 do območja IG je potrebno
rekonstruirati. |
(5) Okolica stanovanjskih objektov mora biti v čim večjem obsegu
zatravljena ter zasajena z avtohtonimi grmovnicami in listopadnim
drevjem. |
(6) Na gradbeni parceli se zagotovi prostor za parkiranje najmanj dveh
osebnih vozil, ki ga je možno nadkriti ali urediti kot garažo. |
(7) Potrebno število parkirnih mest se odvisno od dejavnosti zagotovi na
območju IG. |
(8) Ograje okoli stanovanjskih objektov ne smejo biti višje kot 2 m,
zaščitna/varnostna ograja okoli objekta z dejavnostjo pa ne več kot 2,0
m. |
(9) Zunanje ureditve, parkirišča in notranje prometne povezave morajo
biti od zunanjega roba vozišča državne ceste odmaknjene najmanj 5,0 m,
objekti pa najmanj 10,0 m. Predvideni objekti s svojimi gabariti in
zunanjimi ureditvami ne smejo ogrožati prometne ureditve in prometne
varnosti na državni cesti in ne smejo omejevati preglednosti na cestnih
priključkih in križiščih. |
(10) Lastniki zemljišč so dolžni vzdrževati obstoječe odvodne jarke, ki
potekajo po njihovem zemljišču. |
|
13. člen |
|
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in
enostavnih objektov) |
|
(1) Nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe morajo biti od
meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m (napušč oziroma najbolj
izpostavljeni del objekta). Če je odmik objekta manjši, je treba pred
začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih
zemljišč. |
(2) Odmik ograje od meje s sosednjim zemljiščem je najmanj 0,5 m, če je
odmik manjši oziroma je ograja postavljena na posestno mejo, je potrebno
pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov
sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob
ograje oziroma lega ograje ne sme posegati v polje preglednosti in si je
potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. |
(3) Škarpe so od meje s sosednjim zemljiščem oddaljene najmanj 2,0 m. Za
manjši odmik je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno
soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna
cesta, zgornji rob zidu oziroma lega ne sme posegati v polje
preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne
ceste. V primeru pogojno stabilnega terena je potrebno za temeljenje
pridobiti pogoje geomehanika. |
(4) Zunanje ureditve objektov (robniki internega dovoza do objekta,
zunanjih utrjenih manipulativnih površin, parkirnih površin, zunanjih
utrjenih pohodnih površin ipd.) morajo biti odmaknjene vsaj 2 m od
najbližje točke parcelne meje sosednje parcele; odmik je lahko manjši,
če s tem soglaša lastnik sosednje parcele. To določilo ne velja za novo
načrtovane cestne navezave do stanovanjskih hiš. Odmik ureditev od
parcele državne ceste R III je 5,0 m. |
(5) Manjši odmiki od zgoraj določenih morajo biti utemeljeni z dokazili
in soglasji lastnikov sosednjih zemljišč. |
(6) Ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih in zelenih
površin in morajo biti postavljena v soglasju z upravljavcem. |
|
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE,
ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE JAVNE GOSPODASRKE INFRASTRUKTURE IN
OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA NANJO |
|
14. člen |
|
(splošna določila) |
|
(1) Vse sekundarno razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture
mora biti usklajeno zgrajeno v kabelski podzemni izvedbi. Pod
asfaltiranimi in drugače utrjenimi površinami je vse električne in TK
vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo, kanalizacijske in
vodovodne vode pa obbetonirati. |
(2) V primeru najdbe neevidentiranega voda je o tem potrebno obvestiti
upravljavca in izvajati dela skladno z njihovim soglasjem oziroma
mnenjem. |
(3) Pred kakršnimikoli posegi na območju OPPN je potrebno najprej
izvesti celovite ukrepe varovanja pred visokimi vodami, podane v
izdelani in potrjeni HHŠ. |
(4)
Pred gradnjo hiš je potrebno za severni, osrednji in južni del OPPN
(parc. št. 365/1, 513/2-del, 513/1, 1575-del k.o. Žiče) zgraditi
prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo s potrebnimi
prestavitvami obstoječih vodov in ustrezno navezavo nanje. |
(5) Po ena hiša na parc. št. 515/10, 1575-del in 515/6 k.o. Žiče se ob
zadostnih kapacitetah obstoječih komunalnih in energetskih vodov in s
soglasjem upravljavcev le-teh, lahko prične graditi pred kompleksno
komunalno ureditvijo preostalega območja. |
|
15. člen |
|
(prometno urejanje) |
|
(1) Navezovanje severnega dela območja OP12/027 je predvideno preko
novega skupinskega cestnega priključka na regionalno cesto II. reda v km
2,355 (desno v smeri stacionaže). Nov cestni priključek na državno cesto
se lahko izvede le na predvideni lokaciji pri cestnem priključku za
Koble – Podob, na katerem mora biti zagotovljena ustrezna preglednost in
na katerem naj ne bi prišlo do poslabšanja prepustnosti javne ceste pod
predpisano mejo. |
(2) Dovoz do hiš v osrednjem delu območja zazidave je možen iz JP Marguč
– Bobik iz južne smeri, opcijsko iz nove dovozne ceste iz severne smeri.
Južni del pozidave bo dostopen po novi dovozni cesti parc. št. 516/3
k.o. Žiče, ki jo bo potrebno delno razširiti in podaljšati. |
(3) Dovoz do skladiščno proizvodnega objekta je obstoječ iz R III 686 in
ga je potrebno ustrezno rekonstruirati v km 2.547 (levo v smeri
stacionaže ceste). |
(4) Pri načrtovanju cestnega priključka na R III 686 je potrebno
upoštevati: |
– bo
zagotovljeno varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in
skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi
katerega državne ceste potekajo, |
– bo
zagotovljena opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v
prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere in varno odvijanje
prometa, |
– bo
načrtovanje usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in
gradnje ceste ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo
upravičenosti njihove graditve, |
– s
predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti
interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve
zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma
moteno redno vzdrževanje državne ceste, |
– zunanje ureditve, parkirišča in utrjene prometne povezave morajo biti
od zunanjega roba vozišča državne ceste odmaknjene najmanj 5,0 m,
objekti pa najmanj 10,0 m, |
– meteorna in druga odpadna voda s parcel in cestnih priključkov ne sme
pritekati na državno cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti
speljana v naprave za odvodnjavanje državne ceste in njenega cestnega
telesa, zato je treba na njih urediti odvodnjavnanje po predpisih, |
– podrobno je treba navesti in prikazati vsa priključevanja na komunalne
naprave, če pri tem trasa komunalnega voda križa državno cesto ali
kakorkoli posega v njen varovalni pas, cestni svet, cestno telo ali
zračni prostor. Prečkanja morajo biti v tehnični dokumentaciji ustrezno
evidentirana in grafično prikazana. Vsa nova prečkanja državne ceste je
treba predvideti s prebijanjem oziroma prevrtanjem vozišča, |
– projektna dokumentacija mora biti izdelana na podlagi doseženih
stopenj obremenitve in ocene sprejemljivih obremenitev glede hrupa,
tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih
dejavnikov prometa upoštevajoč povečanje prometa na državni cesti za
20-letno plansko obdobje. Zaradi navedenega morebitna potreba po
kasnejši protihrupni zaščiti, zaščiti proti tresljajem, izpušnim plinom,
svetlobnemu onesnaževanju in ostalim dejavnikom prometa ne sme bremeniti
upravljavca državne ceste, |
– izvedba protihrupnih ukrepov, ki so posledica pozidave, mora biti
sestavni del komunalne opreme območja. Upravljavec državne ceste ne bo
zagotavljal ukrepov varstva pred hrupom za območje obstoječe poselitve,
kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma
bodo posledica obratovanja ceste na delu državne ceste v območju
ureditvenega območja, |
(5) Pri načrtovanju dostopnih cest/javnih poti je potrebno upoštevati
prometno tehnične elemente za skupinski priključek za merodajni vozili,
osebno in tovorno vozilo. Zemljišča za ceste morajo zagotoviti lastniki
parcel. |
– Območja pešcev in križišč morajo biti ustrezno pregledna in
osvetljena. Ustrezno je potrebno obdelati navezavo novih prometnih
površin za pešce na obstoječe prometne površine. |
– Dimenzije tipskega prečnega profila cest v obravnavanem območju: |
– Bankina 0.75 m. |
– Vozišče 1 x 3.50 m. |
– Bankina 0.75 m. |
– Skupaj 5.00 m. |
– Parkirne površine se morajo zagotoviti v sklopu pripadajočega
funkcionalnega zemljišča. |
|
16. člen |
|
(vodovod) |
|
(1) Za priključitev območja OP12/027 je potrebno izgraditi novi
sekundarni vod dimenzije DN 80 z možnostjo vgradnje nadzemnega hidranta,
ki se priključi na obstoječi javni vodovod PVC 160 mm. |
(2) Od vodovoda DN 80 se odcepita dva nova kraka DN 50 za nove porabnike
in nekatere obstoječe, katerih priključke/obstoječe vode bo potrebno
prestaviti oziroma ukiniti, ker ovirajo načrtovano prostorsko ureditev. |
(3) Vsak predviden stanovanjski objekt mora imeti izveden ločen hišni
priključek iz cevi DN 25, ki mora biti opremljen z zapornim ventilom. |
(4) Takoj na vstopu posamične parcele se izvede vodomerni termo jašek,
ki se opremi z obračunskim vodomerom. Jašek mora biti primerno
odvodnjavan in zaščiten proti zmrzovanju. |
(5) Ostali tehnični pogoji so razvidni iz smernic. |
|
17. člen |
|
(kanalizacijsko omrežje) |
|
(1) Predmetna gradnja se nahaja v delu naselja Draža vas v aglomeraciji
Draža vas št. 9951, ki je opremljena z mešanim sistemom javne
kanalizacije BC DN 300 mm, zaključene v vodotoku Dravinja. Obstoječ
sistem kanalizacije je potrebno delno prestaviti oziroma zgraditi na
novo. |
(2) Znotraj območja OPPN se za potrebe odvajanja odpadnih komunalnih in
meteornih vod izgradi ločen sistem kanalizacije, ki ga je potrebno
predvideti v fazikomunalnega opremljanja/urejanja območja OPPN in
izvesti pred gradnjo stanovanjskih hiš, kar velja za severno (365/1 k.o.
Žiče), osrednje (513/1, 513/2-del k.o. Žiče) in vzhodno (1575-del k.o.
Žiče) območje OPPN. |
(3) Potrebno je izvesti prestavitve obstoječe kanalizacije v ločenem
sistemu: |
– kanalizacija BC DN 300 mm, ki poteka po parc. št. 513/2 in 513/1 k.o.
Žiče, se prestavi na mejo parc. št. 365/1 k.o. Žiče v območje nove
dovozne ceste; |
– kanalizacija PVC DN 300 mm, ki poteka po parc. št. 515/8 k.o. Žiče, se
prestavi v območje 515/11 k.o. Žiče; |
– kanalizacija BC DN 200 mm, ki poteka po 515/10 k.o. Žiče, se prestavi
na rob parcele. |
(4) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba
predvideti v skladu z 92. členom ZV-1, in sicer na tak način, da bo v
čim večji meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin,
kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred
iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni
bazeni, suhi zadrževalniki …). |
(5) Meteorne vode iz streh objektov in v oljelovilcih prečiščene odpadne
vode izasfaltiranih površin se zbirajo v internih zbiralnikih meteorne
vode, da se prepreči prekomerna obremenitev obstoječega sistema
odvodnje. |
(6) Onesnažene meteorne vode iz povoznih površin in parkirišč je
potrebno pred izpustom mehansko obdelati skladno s 17. členom Uredbe o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15, 44/22 – ZVO-2 in
75/22). |
(7) Za preprečitev poslabšanja odtočnih razmer širšega območja, je
obstoječe odvodne jarke potrebno redno vzdrževati. |
(8) Prepuste pod državno cesto je potrebno vzdrževati oziroma po potrebi
ustrezno povečati. |
(9) Omilitveni ukrepi za povečanje poplavne varnosti vključujejo izvedbo
kanala šir. 0.5 in gl. 1 m za zajetje meteorne vode, ki priteče iz hriba
Holmec. V njega se lahko variantno stekajo tudi očiščene meteorne vode,
ki se predhodno umirijo v internih zadrževalnikih na posamezni parceli
in s tem preprečijo prekomerno obremenitev pretoka v kanalu. Na parceli
1568 k.o. Žiče se izvede zadrževalnik padavinske vode, ki preprečuje
povečan odtok vode na nižje ležeče parcele. Iztok iz zadrževalnika je v
kanalizacijos kaskadnimi jaški, ki se izliva v obstoječi sistem
odvodnje. |
(10) Lastniki bodočih novogradenj so do izgradnje centralne čistilne
naprave (CČN) v Draži vasi dolžni odvajati in čistiti komunalne odpadne
vode preko začasne male komunalne čistilne naprave (MKČN) velikosti do
50 PE skladno z 21. in 23. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju
komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21
in 44/22 – ZVO-2) ustrezne velikosti. Po izgradnji CČN v Draži vasi so
lastniki dolžni MKČN izločiti iz uporabe in objekte priključiti na novo
javno kanalizacijo preko hišnega priključka. |
(11) Ostali pogoji in tehnične rešitve priključevanja so razvidne iz
smernic. |
|
18. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1) Priključna moč predvidenih stanovanjske hiše je 14–17 kW x največ 12
(varovalke 3 x 25 A). |
(2) Za poslovni objekt je predvidena vgradnja 3 x 50 A (potrebna moč 43
kW) na obstoječem odjemnem mestu št. 4-46477, kjer so sedaj vgrajene
varovalke 3 x 25 A, ki ne zadoščajo potrebam. |
(3) V območju OPPN se nahaja jamborska TP t-411 Draža vas 2. |
(4) Trase NN priključnih kablovodov za napajanja predvidenih objektov so
določene v sodelovanju z OE Slovenska Bistrica in potekajo od TP Draža
vas v koridorjih ob parcelnih mejah oziroma v cestah do razdelilnih
postaj in pozneje do merilnih omaric. |
(5) Pri pripravi OPPN je potrebno za področje distribucije električne
energije upoštevati vso predpisano področno zakonodajo in predpise. |
(6) Za izvedbo napajanja območja z električno energijo bo potrebno: |
– Zgraditi nove NN kabelske razvode iz TP do PSRO s kabli NA2XY-J
4x150+2.5. |
– Za
potrebe poslovnega objekta je predviden samostojni vod 2xNA2XY 1x150+2.5
iz TP do PSRO (dolžine cca 350 m). |
– Dolžine tras NN so evidenčne in določene po predvidenih trasah, ki se
lahko zaradi tehničnih, lastninskih in drugih pogojev spremenijo. |
– Obstoječi kablovod za odjemalca Satler preseka NYBY 4x185 izvod
I04-rezerva je potrebno na delih, kjer je predvidena gradnja, prestaviti
izven področja predvidene gradnje. |
– Delno se obstoječe NN zračno omrežje na območju OPPN odstrani. |
– Pred izvedbo je potrebno pridobiti ustrezno projektno dokumentacijo za
NN kabelski razvod in prestavitve ter pridobiti služnostne pogodbe za
zemljišče, čez katera bodo potekale trase novih NN vodov. |
|
19. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje) |
|
(1) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK
omrežja. |
(2) Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno
ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po
navodilih predstavnika upravljavca omrežja. |
(3) Za priključitev novih objektov na TK omrežje, ki bo omogočalo tudi
sprejem HD televizijskih programov, radijskih programov, interneta,
klasične in IP telefonije je potrebno predvideti in vrisati idejne trase
TK vodov v idejno dokumentacijo. Uporabijo naj se PVC cevi premera 110
mm ali 125 mm in PEHD cevi premera 50 mm, prav tako jašek in stebriček
na začetku gradbene cone, ki omogoča vgraditev prenosnega medija. |
(4) Mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike TK
omrežja se določijo glede na potrebe in na možnosti v projektnih pogojih
po navodilih upravljavca omrežja. |
|
20. člen |
|
(ogrevanje in priprava sanitarne tople
vode) |
|
(1) Ogrevanje je individualno. |
(2) Predvidi se možnost uporabe obnovljivega vira energije, možnost
vgradnje toplotne črpalke (npr.: zrak – voda), ob upoštevanju energetsko
varčne gradnje in prisilno prezračevanje preko rekuperacije. |
(3) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda, za poseg v
podzemno vodo, bo treba, predhodno pred izdajo mnenja na projektne
rešitve, skladno s 115. in 125. členom ZV-1, pridobiti: |
– dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba poskusne črpalne
vrtine za določitev izdatnosti vodonosnika-vrtine), v kolikor bo vrtina
globlja od 30 m ter na tej osnovi vodno dovoljenje za neposredno rabo
vode za pridobivanje toplote: |
–
samo vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote, v
kolikor je globina vrtine izvedena do globine 30 m. |
(4) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja- voda (geosonda),
za poseg v podzemno vodo, je treba, predhodno pred izdajo mnenja na
projektne rešitve, skladno s 115. in 125. členom ZV-1, pridobiti: |
– dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine za namestitev
geosonde). |
Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda izda DRSV, Hajdrihova 28 c, 1000
Ljubljana, na podlagi posebne vloge. |
|
VI. REŠITVE IN UREPI ZA OHRANJANJE
KULTURNE DEDIŠČINE IN VARSTVA NARAVE |
|
21. člen |
|
(kulturna dediščina in varstvo narave) |
|
Objekti se ne nahajajo v zavarovanem območju kulturne dediščine. |
Območje OPPN se nahaja v posebnem varstvenem območju SI 5000005
Dravinjska dolina, vendar izvedba OPPN nanj ne more pomembno vplivati,
zato se ne zahteva presoje sprejemljivosti po predpisih o ohranjanju
narave, kot sledi iz mnenja Zavoda RS za varstvo narave, OE Celje,
št. 1-III-109/2-O-19/SL dne 25. 2. 2019. |
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE
OKOLJA IN NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE |
|
22. člen |
|
(vpliv posega na vodni režim) |
|
(1) Pri izdelavi OPPN, ki lahko vpliva na vodni režim in stanje voda je
potrebno upoštevati smernice, ki so smiselno vključene v tekst in
grafične priloge odloka o OPPN. |
– Na
situaciji je prikazana zunanja ureditev in dispozicija objektov,
ureditev okolice ter vsa nova komunalna infrastruktura. |
– Predvidena je rešitev odvoda vseh vrst odpadnih vod. |
– Prikazan je način ogrevanja objektov. |
(2) Projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih
odpadnih voda morajo biti usklajene z Uredbo o odvajanju in čiščenju
komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21
in 44/22 – ZVO-2) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12,
64/14, 98/15, 44/22 – ZVO-2 in 75/22). |
(3) Projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih
odpadnih voda z javnih cest morajo biti usklajene z Uredbo o odvajanju
in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17,
81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS,
št. 64/12, 64/14, 98/15 in 44/22 – ZVO-2). |
(4) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba
predvideti v skladu z 92. členom ZV-1, in sicer na tak način, da bo v
čim večji meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin,
kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred
iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni
bazeni, suhi zadrževalniki …). |
(5) Po podatkih z javno dostopnih portalov je razvidno, da se obravnavan
poseg nahaja na erozijsko ogroženem območju (zahtevni zaščitni ukrepi),
zato bo potrebno v fazi izdaje pozitivnega mnenja na prostorski akt
priložiti geološko poročilo, iz katerega mora biti razvidna tudi
zmožnost ponikanja padavinskih in prečiščenih komunalnih voda ter
najustreznejši način temeljenja predvidenih objektov. Izdelano je
geotehnično mnenje št. 127-08/2019 GML Inženiring, oktober 2019. |
(6) V skladu s 87. členom ZV-1 je na erozijskem območju prepovedano
nenadzorovano zbiranje in odvajanje zbranih voda po erozijskih ali
plazljivih zemljiščih. |
(7) Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je v skladu s
64. členom ZV-1 prepovedano, zato je potrebno padavinske vode z
obravnavanega območja, če ne obstaja možnost priključitve na javno
kanalizacijo, prioritetno ponikati preko ponikovalnic, ki naj bodo
locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. V primeru, da
ponikanje zaradi geološke sestave zemljine ni možno, je treba padavinske
vode speljati v bližnji vodotok oziroma površinski odvodnik, če tega ni,
pa kontrolirano z razpršenim razlivanjem po terenu preko ustrezno
velikega zadrževalnika deževnice. Pri tem mora biti odvodnja načrtovana
tako, da ne bodo ogrožena sosednja zemljišča ali objekti. V primeru
odvodnje po nestabilnih tleh je treba predvideti odvodnjo po kanaletah
ali drugače utrjenih muldah. Izvedeni morajo biti vsi zaščitni ukrepi,
da se ne bo povečala erozijska ogroženost območja. |
(8) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda, za poseg v
podzemno vodo, bo treba, predhodno pred izdajo mnenja na projektne
rešitve, skladno s 115. in 125. členom ZV-1, pridobiti: |
– Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba poskusne črpalne
vrtine za določitev izdatnosti vodonosnika-vrtine), v kolikor bo vrtina
globlja od 30 m ter na tej osnovi vodno dovoljenje za neposredno rabo
vode za pridobivanje toplote: |
–
samo vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote, v
kolikor je globina vrtine izvedena do globine 30 m. |
– Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda, kakor tudi dovoljenje za
neposredno rabo vode (vodno dovoljenje), izda DRSV, Hajdrihova 28 c,
1000 Ljubljana, na podlagi posebnih vlog. Dokumentacija za pridobitev
mnenja na projektne rešitve bo morala biti usklajena s pogoji
pridobljenega vodnega dovoljenja. |
(9) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja- voda (geosonda),
za poseg v podzemno vodo, je treba, predhodno pred izdajo mnenja na
projektne rešitve, skladno s 115. in 125. členom ZV-1, pridobiti: |
– Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine za namestitev
geosonde). |
Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda izda DRSV, Hajdrihova 28 c, 1000
Ljubljana, na podlagi posebne vloge. |
(10) Iz rezultatov analize, HH-2/2021 BLAN d.o.o. december 2021, je
razvidno, da je za celovito rešitev poplavne varnosti predvidena gradnja
večjega zadrževalnika. |
Lokacija zadrževalnika je predvidena na zahodnem delu naselja pod hribom
Holmec na parc. št. 1568 k.o. Žiče. Urejen mora biti iztok iz
zadrževalnika s cevnim prepustom in meteorno kanalizacijo ob cesti
Mlakar–Satler, ki se steka v obstoječi kanal pod državno cesto. Zaradi
višinske razlike je potrebno na kanalizaciji urediti potrebno število
umirjevalnih jaškov. |
Dodatno je potrebno za preusmeritev vode iz naselja izdelati robnikeob
delu ceste Marguč–Bobik in na križišču z novo dovozno cesto se izdela
ležeči policaj. V primeru ekstremnih padavin se ta cesta uporablja kot
površinski odvodnik za usmeritev padavinske vode v nižje ležeči kanal. |
Za
meteorne vode iz ravninskega dela naselja se uredi odprti kanal, ki je
dimenzij: širina dna je 0,5 m, globina je 1,0 m, naklon brežin je 2:1.
Kanal se izliva v obstoječi prepust pod državno cesto. V njega se lahko
usmerijo tudi prečiščene meteorne vode iz posamezne parcele, ki se
predhodno umirijo v individualnih zadrževalnikih. |
Z
upoštevanjem zgoraj navedenih omilitvenih ukrepov se poplavna nevarnost
na širšem območju ne poslabša, ampak se izboljša poplavna varnost. |
|
23. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Vsi ukrepi zaščite proti hrupu morajo zagotoviti, da se ne presegajo
mejne vrednosti določene s III. stopnjo zahtevnosti (4. člen Uredbe o
mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18,
59/19 in 44/22 – ZVO-2). |
(2) Vsa hrupna dela na gradbišču se izvajajo v dnevnem času. |
(3) Izvedba protihrupnih ukrepov, ki so posledica pozidave, mora biti
sestavni del komunalne opreme območja. Upravljavec državne ceste ne bo
zagotavljal ukrepov varstva pred hrupom za območje obstoječe poselitve,
kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma
bodo posledica obratovanja ceste na delu državne ceste v območju
ureditvenega območja. |
|
24. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
Pri
načrtovanju je potrebno upoštevati določila Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD,
66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09
– ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ,
21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE 158/20 in 44/22 – ZVO-2), Uredbe o
emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 46/19
in 44/22 – ZVO-2). Izpusti v zrak ne smejo presegati z zakonom določenih
mejnih vrednosti. Objekti se bodo ogrevali z energentom brez prekomernih
škodljivih emisij v zrak. |
|
25. člen |
|
(odvoz odpadkov) |
|
(1) Investitor je dolžan na svojem zemljišču na svoje stroške urediti
ustrezno dimenzionirano zbirno mesto za zbiranje in odvoz komunalnih
odpadkov, vključno z nabavo posod za odpadke. |
(2)
Ureditev odjemnega mesta mora zadostiti določilom veljavnega občinskega
Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki in drugimi vrstami odpadkov v
Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 64/18) in Tehničnega
pravilnika o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov (Uradni list RS,
št. 67/18) in ustrezati vsem sanitarno tehničnim predpisom, vključno z
vizualno ter mehansko zaščito proti vetru. |
(3) Dovozi k posamičnim hišam ali ulicam morajo biti primerni za
obračanje tovornih vozil. |
(4) Tehnološki odpadki od dejavnosti se zbirajo in odvažajo skladno s
predpisi. |
|
26. člen |
|
(varstvo tal) |
|
(1) Kanalizacija in priključki morajo biti izvedeni vodotesno. Pri
ravnanju v času gradnje je potrebno upoštevati vse predpise iz področja
varovanja okolja. |
(2) Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba
med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst se mora
odstraniti tako, da se ohrani njena plodnost in količina. |
|
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED
POŽAROM |
|
27. člen |
|
(obramba) |
|
Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni potrebnih posebnih
rešitev in ureditev za izvajanje dejavnosti obrambe. |
|
28. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami) |
|
(1) Območje obravnave se nahaja izven naravnih omejitev kot so visoka
podtalnica ter plazovitost. Zaradi erozijskega območja je izdelano
geotehnično mnenje o pogojih temeljenja in pri izvedbi je potrebno
upoštevati navodila geomehanika. Območje leži na robu poplavnega območja
reke Dravinje, kar je upoštevano pri določanju nultih kot objektov, ki
so 50 cm nad Q100. |
(2) Objekti se nahajajo na območju z intenziteto VII. stopnje potresne
ogroženosti po EMS. Pri projektiranju je potrebno upoštevati projektni
pospešek tal za obravnavano območje, ki znaša 0,125 g. |
(3) Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na
minimalno vrednost ob upoštevanju nadzora nad: |
– tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije, |
– uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj, |
– ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih
površin in objektov in |
– ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih
materialov. |
(4) Objekti se ne bodo ogrevali z lahkim kurilnim oljem, tako da ne
obstaja nevarnost razlitja nevarnih snovi. |
|
29. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
(1) V skladu z Zakonom o varstvu pred požarom so v ureditveni zasnovi
upoštevani ukrepi varstva pred požarom, kjer so zagotovljeni odmiki od
meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom
preprečitve širjenja požara na sosednje objekte. |
(2) Prometne in delovne površine za intervencijska vozila so
zagotovljene na dovozni cesti. |
(3) Varen umik je zagotovljen z dostopom na zunanje površine, javno pot
in zelenice. |
(4) Viri vode za gašenje bodo zagotovljeni iz javnega vodovoda, gasilski
dom je oddaljen 600 m. |
|
IX. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO |
|
30. člen |
|
(parcelacija) |
|
(1) Parcelacija
se izvede skladno z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej
parcel v naravo, v grafičnem delu OPPN na listu št. 8. Predlagane
površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih parcel
se določi v upravnem postopku geodetske odmere in ureditve mej. |
(2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo
obstoječim lastniškim mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi,
dejanskemu stanju katastrskih mej, in dopustnim odstopanjem v tem OPPN. |
(3) Odmere objektov za povečanje poplavne varnosti se izdelajo v skladu
s projektnimi rešitvami za te objekte. |
|
X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
31. člen |
|
(etapnost gradnje) |
|
(1) Posegi na območju OPPN se lahko izvajajo etapno. |
(2) Uredi se protipoplavna zaščita naselja z gradnjo zadrževalnika in
drugimi celovitimi ukrepi v skladu z izdelano in potrjeno HH analizo
pred kakršnimi koli posegi v območju OPPN. |
(3) Pred gradnjo stanovanjskih hiš se kompleksno uredi prometna in
komunalna oprema severnega dela (parc. št. 365/1, 513/2-del k.o. Žiče),
osrednjega dela (513/1 k.o. Žiče) in južnega dela (515/6, 515/10,
1575-del k.o. Žiče) območja OPPN, s potrebnimi prestavitvami obstoječih
vodovodov, kanalizacije in elektrike ter izvedbo novega cestnega
priključka na R III 686. |
(4) Izjemoma se lahko prične z gradnjo po enega objekta na parc.
št. 515/6, 515/10 in 1575-del k.o. Žiče, v kolikor obstoječi energetski
in komunalni vodi zadoščajo za priključitev teh objektov, za kar morajo
investitorji pridobiti pozitivna mnenja nosilcev urejanja. |
(5) Objekt z dejavnostjo se lahko ureja časovno neodvisno od preostalega
dela OPPN. |
|
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD
FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALKSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV |
|
32. člen |
|
(skupne določbe glede dopustnih
odstopanj) |
|
(1) Dopustna so odstopanja pri tlorisnih gabaritih stavb znotraj
gradbene meje, določene v situaciji. |
(2) Dopustna so odstopanja od lege stavb izven gradbene meje, v kolikor
z njimi soglaša lastnik sosednjega zemljišča, ki ga ta odstopanja
tangirajo. |
(3) Pri umeščanju vseh objektov (tudi nezahtevnih in enostavnih), faktor
pozidanosti ne sme biti prekoračen. |
(4) Dopustna so odstopanja pri velikosti gradbenih parcel do ±20 %
predvidene velikosti in razporeditev ter združevanje parcel. Načrtovano
število gradbenih parcel je možno izvesti le v primeru, da se predhodno
izvedejo protipoplavni omilitveni ukrepi ter javna kanalizacija za
odvodnjavanje komunalnih in padavinskih vod, ki mora zajeti tudi zaledne
vode širšega območja. |
(5) Zaradi posebnih komunalnih ureditev in ukrepov za preprečevanje
poplavne ogroženosti (odvodni jarek/kanal, večji zadrževalnik meteornih
vod, obračališče ipd.) ter drugačne ureditve dovozov, se parcelacija
lahko spremeni in prilagodi novim projektnim rešitvam. |
(6) Za prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo so dovoljena
manjša odstopanja od predvidenih rešitev opredeljenih v tem odloku, če
so rešitve utemeljene iz tehničnega in ekonomskega vidika in ne vplivajo
na končni koncept ostalih rešitev. Z njimi morajo soglašati organi in
organizacije, ki so podali smernice in mnenja k OPPN. |
|
XII. OBVEZNOST INVESTITORJEV, LASTNIKOV
IN IZVAJALCEV |
|
33. člen |
|
(obveznost investitorjev in izvajalcev) |
|
(1) Financiranje izgradnje infrastrukture območja poteka v dogovoru med
investitorji in upravljavci energetskih in komunalnih naprav ter ceste. |
(2) Pridobiti je potrebno soglasja lastnikov zemljišč za območja, na
katerih je predvidena izgradnja protipoplavnih ukrepov in jih seznaniti
z zvišanjem gladin poplavnih vod na območju zadrževalnika. |
(3) Pred kakršnokoli gradnjo na tem območju je potrebno izvesti
omilitvene ukrepe za zagotovitev poplavne varnosti. |
(4) Kompleksno se uredi prometna in komunalna oprema severnega dela
območja (parc. št. 365/1, 513/2-del k.o. Žiče) in osrednjega dela (513/1
k.o. Žiče) ter južnega dela (parc. št. 1575-del k.o. Žiče) pred gradnjo
stanovanjskih hiš, s potrebnimi prestavitvami obstoječih vodovodov,
kanalizacije in elektrike ter izvedbo novega cestnega priključka na R
III 686. |
(5) Pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti
upravljavce energetskih, komunalnih naprav in cest zaradi uskladitve
posegov oziroma zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite tangiranih
podzemnih vodov ter nadzora nad izvajanjem del. |
(6) Zagotovljeni morajo biti vsi potrebni varstveni ukrepi in
organizacija gradbišča, da ne bo prišlo do onesnaževanja okolja in voda. |
|
XIV. KONČNE DOLOČBE |
|
34. člen |
|
(vpogled v OPPN) |
|
OPPN
je na vpogled v Občini Slovenske Konjice in UE Slovenske Konjice. |
|
35. člen |
|
Za
nadzor nad ravnanjem po tem odloku je pristojna inšpekcijska služba. |
|
36. člen |
|
Po
realizaciji tega OPPN se območje ureja z OPN Občine Slovenske Konjice. |
|
37. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta
odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 350-0019/2017(131) |
Slovenske Konjice, dne
6. oktobra 2022 |
|
Župan |
Občine Slovenske Konjice |
Darko Ratajc |