Na podlagi 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 76/16-odl. US) in 31. člena Statuta občine Žetale (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 19/2017) je Nadzorni odbor Občine Žetale na 9. redni seji, dne 30. 05. 2017 sprejel

POSLOVNIK

O DELU NADZORNEGA ODBORA OBČINE ŽETALE

I.         Splošne določbe

1. člen

(vsebina poslovnika in uporaba izrazov)

S tem poslovnikom je urejena podrobnejša organizacija dela Nadzornega odbora Občine Žetale (v nadaljevanju: nadzorni odbor).

V poslovniku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

2. člen

(sedež in žig)

Nadzorni odbor je samostojni organ Občine Žetale in najvišji organ nadzora javne porabe v Občini Žetale ter deluje v okviru svojih pristojnosti samostojno in neodvisno.

Sedež nadzornega odbora je na sedežu Občine Žetale, Žetale 4, Žetale.

Nadzorni odbor pri svojem delu uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine, in sicer z napisom »OBČINA ŽETALE« ob zgornjem robu žiga in z napisom »NADZORNI ODBOR« ob spodnjem robu žiga ter z grbom občine v sredini.

II.        Pristojnosti in naloge nadzornega odbora

3. člen

(pristojnosti in naloge)

Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom in statutom občine naslednje pristojnosti:

·           opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

·           nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,

·           nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, krajevnih skupnosti, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinski proračunskih sredstev.

III.      Javnost dela nadzornega odbora

4. 3. člen

(javnost dela)

Delo nadzornega odbora je javno.

Sklepi in poročila s priporočili in predlogi so informacije javnega značaja, razen ko vsebujejo podatke, katere veljavni predpisi opredeljujejo kot državne, uradne, poslovne ali druge tajnosti.

Osnutki poročil niso informacije javnega značaja.

Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.

Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.

Nadzorni odbor obvešča javnost o svojem delu tako, da svoja poročila s priporočili in predlogi pri opravljenem nadzoru objavlja na spletni strani Občine Žetale ali na drug ustrezen način, dostopen javnosti, če le-te ne predstavljajo informacij zaupne narave. Javnost svojega dela zagotavlja tudi s predložitvijo sklepov in poročil s priporočili in predlogi občinskemu svetu.

Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.

IV.       Pravice in dolžnosti nadzornega odbora

5. 4. člen

(konstituiranje)

Na prvi (konstitutivni) seji, ki jo skliče župan, člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika in namestnika predsednika nadzornega odbora.

Nadzorni odbor vodi, zastopa in predstavlja predsednik nadzornega odbora. V njegovi odsotnosti, v primeru odstopa ali v primeru neizvolitve ga nadomešča namestnik predsednika nadzornega odbora.

6. 5. člen

(naloge predsednika)

Naloge predsednika nadzornega odbora so, da:

·           vodi in organizira delo odbora;

·           sklicuje in vodi seje;

·           predlaga dnevni red za seje nadzornega odbora;

·           predlaga člane, ki bodo opravili nadzor;

·           podpisuje sklepe, zapisnike, pooblastila in druge akte nadzornega odbora;

·           skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora;

·           skrbi za izvajanje določil tega poslovnika;

·           sodeluje z občinskim svetom, županom, delovnimi telesi občinskega sveta in občinsko upravo;

·           po potrebi sodeluje na sejah občinskega sveta; obvezno pa, kadar je na dnevnem redu gradivo v zvezi s pristojnostjo nadzornega odbora.

7. 6. člen

(naloge članov)

Člani nadzornega odbora imajo dolžnost udeleževati se sej nadzornega odbora in opravljati nadzore ter druge naloge, za katere jih pooblasti oziroma zadolži nadzorni odbor.

Če se član nadzornega odbora ne more udeležiti seje, mora o tem in o razlogih za to obvestiti administrativnega sodelavca ali predsednika nadzornega odbora najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti administrativnega sodelavca nadzornega odbora o razlogih svoje odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je mogoče.

Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve, z dnem poteka mandata članom občinskega sveta ali z dnem odstopa člana iz nadzornega odbora. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se smiselno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta in so določeni z zakonom. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.

8. 7. člen

(pomoč za delo)

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.

Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi zunanji strokovnjak ali izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.

Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od nadzorovane osebe, ki jih potrebuje pri opravljanju svojih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.

Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na podlagi izdelanega letnega programa dela.

9. 8. člen

(pravica do nadomestila za delo)

Predsedniku in članom nadzornega odbora pripada za opravljanje njihove funkcije sejnina ali nagrada v skladu z veljavnim Pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov v Občini Žetale.

10. 9. člen

(administrativni sodelavec)

Nadzorni odbor za svoje mandatno obdobje na predlog župana imenuje javnega uslužbenca občinske uprave kot administrativnega sodelavca nadzornega odbora.

Administrativni sodelavec nadzornega odbora opravlja naslednje naloge:

·           pripravlja vabila in opravlja administrativna opravila za sklic in potek seje;

·           pomaga pri pisanju zapisnika nadzornega odbora in skrbi za pisno odpravo sklepov in drugih aktov nadzornega odbora;

·           skrbi za arhiviranje dokumentacije nadzornega odbora;

·           obvešča člane nadzornega odbora o izobraževanjih;

·           obvešča člane nadzornega odbora o sprejemu in spremembah aktov občine.

V.         Načrtovanje dela nadzornega odbora

11. 10. člen

(letni program dela)

Nadzorni odbor v skladu s statutom občine samostojno določa svoj letni nadzorni program dela.

Med letom lahko nadzorni odbor program dela spremeni ali dopolni.

VI.       Način odločanja nadzornega odbora

12. 11. člen

(seje)

Nadzorni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik nadzornega odbora na lastno pobudo ali na pobudo večine članov odbora, v skladu s sprejetim programom dela ali na pobudo občinskega sveta ali župana. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine. 

Če v 15 dneh po podani pobudi iz prejšnjega odstavka tega člena ne skliče seje predsednik nadzornega odbora, jo lahko skliče namestnik predsednika ali tudi katerikoli član s pisno podporo večine članov nadzornega odbora.

Izjemoma se lahko skliče izredna seja nadzornega odbora za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. Izredno sejo lahko skliče predsednik nadzornega odbora, namestnik predsednika v primeru njegove odsotnosti ali katerikoli član s pisno podporo večine članov nadzornega odbora.

V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti predloženo gradivo, o katerem naj nadzorni odbor odloča.

13. 12. člen

(vabilo in gradivo)

V vabilu za sejo nadzornega odbora mora biti naveden predlog dnevnega reda.

Vabilu mora biti priloženo:

·           zapisnik zadnje seje nadzornega odbora, če gre za vabilo na redno sejo;

·           gradivo za posamezne predlagane točke dnevnega reda.

Izjemoma, kadar so za to podani utemeljeni razlogi, se lahko gradivo k posameznim točkam vroči članom nadzornega odbora pred samim začetkom seje.

Vabilo za redno sejo se z gradivom pošlje članom nadzornega odbora praviloma vsaj pet dni pred datumom seje.

Vabilo za izredno sejo mora biti z gradivom vročeno članom nadzornega odbora vsaj tri dni pred sejo.

Vabilo in gradivo se dostavi članom nadzornega odbora po navadni ali elektronski pošti na dogovorjeni naslov.

14. 13. člen

(sklepčnost in odločanje)

Na začetku seje nadzornega odbora predsednik nadzornega odbora obvesti navzoče člane nadzornega odbora, kdo od članov je obvestil administrativnega sodelavca nadzornega odbora, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. Predsednik nadzornega odbora nato ugotovi ali je nadzorni odbor sklepčen. Če je nadzorni odbor nesklepčen, predsednik nadzornega odbora počaka 15 minut in nato ponovno ugotavlja sklepčnost. Če nadzorni odbor še vedno ni sklepčen, predsednik nadzornega odbora sejo preloži.

Nadzorni odbor veljavno odloča, če je na seji prisotna večina članov odbora. Odločitev oz. sklep je sprejet, če zanj glasuje večina prisotnih članov nadzornega odbora.

Glasovanje na sejah nadzornega odbora je javno z dvigom rok.

O posameznem sklepu lahko nadzorni odbor glasuje tudi tajno, če o tem na predlog člana nadzornega odbora odloči z večino glasov prisotnih članov.

15. 14. člen

(določitev dnevnega reda)

Predlog dnevnega reda seje določi predsednik, pobude za uvrstitev konkretne zadeve na dnevni red pa lahko podajo vsi člani nadzornega odbora, občinski svet ali župan.

Na dnevni red seje je potrebno uvrstiti potrditev zapisnika prejšnje seje.

Na dnevni red se lahko uvrsti dodatna točka, če je zanjo pripravljeno gradivo za vse člane nadzornega odbora. O tem nadzorni odbor glasuje pred glasovanjem o celotnem dnevnem redu.

Z dnevnega reda se lahko umakne točka, za katero gradivo ni dovolj temeljito pripravljeno ali pa ni prisotnega poročevalca. O tem nadzorni odbor glasuje pred glasovanjem o celotnem dnevnem redu.

Nadzorni odbor o predlaganem dnevnem redu glasuje na sami seji odbora pred obravnavo ostalih točk dnevnega reda.

Seja poteka po točkah dnevnega reda.

16. 15. člen

(potrditev zapisnika zadnje seje)

Na začetku seje predsednik nadzornega odbora poda pregled sklepov zadnje seje nadzornega odbora in poroča o realizaciji sklepov prejšnje seje, nakar nadzorni odbor potrdi zapisnik prejšnje seje. Člani imajo pravico dati pripombe k zapisniku v pisni ali ustni obliki, ki se zabeležijo v zapisniku seje.

Zapisnik je potrjen, če nanj ni bilo pripomb ali je bil potrjen po dopolnilih. 

17. 16. člen

(obravnava točk dnevnega reda)

Na začetku vsake obravnavane točke dnevnega reda predsednik nadzornega odbora poda kratko obrazložitev, nato pa da besedo članu nadzornega odbora – poročevalcu oziroma predlagatelju posamezne točk dnevnega reda in nato še morebitnim vabljenim na sejo za to točko dnevnega reda. Sledi razprava, vrsti red razpravljavcev določi predsednik nadzornega odbora.

18. 17. člen

(omejitev razprave)

Trajanje razprave glede posamezne točke dnevnega reda seje nadzornega odbora praviloma ni časovno omejeno.

Nadzorni odbor lahko na predlog predsednika nadzornega odbora ali na zahtevo člana nadzornega odbora odloči, da se o isti zadevi razpravlja le enkrat ali da se razprava časovno omeji.

19. 18. člen

(preložitev razprave)

Če nadzorni odbor v zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če nadzorni odbor sklene, da še ni pogojev za končno odločanje, se dokončanje razprave in odločanje o zadevi preloži na eno od naslednjih sej nadzornega odbora.

20. 19. člen

(zaključek razprave)

Predsednik nadzornega odbora oblikuje po opravljeni razpravi o posamezni točki dnevnega reda predlog sklepa in ga da na glasovanje.

Če je na podlagi razprave potrebno pripraviti predloge odločitev ali stališč, se razprava lahko prekine in se nadaljuje po predložitvi teh predlogov oz. stališč na isti ali na naslednji seji.

Predsednik nadzornega odbora praviloma konča sejo, ko so bile obravnavane vse točke dnevnega reda.

21. 20. člen

(red na seji)

Za red na seji skrbi predsednik nadzornega odbora.

Na seji nadzornega odbora sme govoriti tisti, ki mu da besedo predsednik nadzornega odbora. Razpravljavec sme na seji nadzornega odbora govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu seje nadzornega odbora in glede katerega mu je predsednik nadzornega odbora dal besedo. Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali teme, glede katere je dobil besedo, ga predsednik nadzornega odbora opomni.

Če se razpravljavec po drugem opominu še vedno ne drži dnevnega reda ali teme, glede katere je dobil besedo, mu predsednik nadzornega odbora lahko besedo odvzame. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči nadzorni odbor.

Odstranitev s seje lahko predsednik nadzornega odbora izreče razpravljavcu ali drugemu prisotnemu, če kljub odvzemu besede krši red na seji tako, da moti delo nadzornega odbora. Zoper odstranitev s seje lahko razpravljavec ali drug prisotni ugovarja. O ugovoru odloči nadzorni odbor.

Če predsednik nadzornega odbora z rednimi sredstvi ne more ohraniti reda na seji nadzornega odbora, jo prekine in preloži.

Vsi ukrepi se zapišejo v zapisnik seje nadzornega odbora.

22. 21. člen

(zapisnik seje)

Zapisnik seje nadzornega odbora obvezno vsebuje:

·           zaporedno številko seje, datum in kraj ter čas začetka in zaključka seje ali njene prekinitve;

·           navedbo prisotnih članov, odsotnih članov (opravičeno ali neopravičeno);

·           prisotnost vabljenih na seji, odsotnih vabljenih, ostalih morebitnih prisotnih;

·           ugotovitev sklepčnosti in sprejeti dnevni red;

·           poročilo o realizaciji sklepov prejšnje seje in potrditev zapisnika;

·           potek seje z navedbo poročevalcev in razpravljavcev;

·           izjave članov nadzornega odbora, za katere so zahtevali, da se vnesejo v zapisnik;

·           morebitna ločena mnenja pri glasovanju o predlaganih sklepih;

·           izid glasovanja o posameznem sklepu;

·           sklepe nadzornega odbora.

Sprejeti sklepi nadzornega odbora morajo biti formulirani in zapisani tako, da je v njih na nedvoumen način opredeljeno stališče nadzornega odbora do posamezne zadeve, ki jo je nadzorni odbor obravnaval.

Originalu zapisnika morajo biti priložena vsa gradiva, ki so bila predložena na seji nadzornega odbora. Zapisnik podpiše predsednik nadzornega odbora oz. predsedujoči. Zapisniki in gradiva se do konca mandata nadzornega odbora hranijo pri administrativnem sodelavcu nadzornega odbora v občinski upravi, po preteku mandata pa se predajo v zbirko dokumentarnega gradiva Občine Žetale.

23. 22. člen

(dopisna seja)

Predsednik nadzornega odbora lahko v primeru, ko to zahteva nujnost ali ekonomičnost postopka in če noben od članov temu ne nasprotuje, skliče dopisno sejo nadzornega odbora. Dopisna seja se opravi na podlagi dostavljenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti.

Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje).

Dopisna seja je sklepčna, če je glasovala večina vseh članov nadzornega odbora, ki so do roka oddali svoj glas.

Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo je sprejet, če je za sklep glasovala večina vseh članov nadzornega odbora, ki so do roka oddali svoj glas.

O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še ugotovitev koliko članov nadzornega odbora je glasovalo in kako so glasovali. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo nadzornega odbora.

VII.      Postopek nadzora ter pravice in obveznosti udeležencev nadzora

24. 23. člen

Nadzorni odbor vodi postopek nadzora na podlagi določb tega poslovnika, zakonov in predpisov, ki urejajo javne finance v občini. Nadzorovana oseba v postopku nadzora je uporabnik sredstev občinskega proračuna.

Za vsak nadzor izda nadzorni odbor sklep o izvedbi nadzora, ki vsebuje opredelitev vsebine nadzora, čas in kraj nadzora, navedbo oseb, ki bodo nadzor opravile ter navedbo nadzorovanje osebe (organa ali organizacije z odgovornimi osebami). Sklep, ki ga podpiše predsednik, se vroči županu, nadzorovani osebi in pooblaščenim članom nadzornega odbora.

Predsednik nadzornega odbora na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka izdaja pooblastila za izvedbo nadzora, s katerimi opredeli člane nadzornega odbora, ki bodo izvedli posamezni nadzor.

25. 24. člen

V postopku nadzora so odgovorne osebe in nadzorovani subjekti dolžni članom nadzornega odbora, ki opravljajo nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, po potrebi fotokopije dokumentov, sodelovati v postopkih nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.

26. 25. člen

Po opravljenem nadzoru pripravi član nadzornega odbora, ki je zadolžen za nadzor, predlog osnutka poročila in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru.

Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo še poda predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru, ki se nadzorovani osebi v roku 8 dni po sprejemu posreduje z osebno vročitvijo.

27. 26. člen

Osnutek poročila mora vsebovati vse obvezne sestavine in obliko v skladu z zakoni in predpisi, ki urejajo obvezne sestavine in obliko poročila nadzornega odbora občine.

Nadzorovana stranka ima pravico v roku 15 dni od vročitve osnutka poročila odgovoriti na posamezne navedbe oziroma pripraviti odzivno poročilo. Odzivno poročilo mora vsebovati mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovane stranke za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Nadzorni odbor mora o odzivnem poročilu odločiti v 30 dneh od prejeme le-tega.

Na podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovane stranka pripravi nadzorni odbor poročilo s priporočili in predlogi. Poročilo s priporočili in predlogi je dokončni akt nadzornega odbora in mora biti v naslovu poročila kot tako navedeno.

Če nadzorovana stranka ne posreduje odzivnega poročila, postane osnutek poročila poročilo s priporočili in predlogi.

Poročilo s priporočili in predlogi mora vsebovati enake sestavine kot osnutek poročila ter priporočila in predloge. Pri opisu posamezne ugotovitve o nepravilnostih je treba navesti odgovore nadzorovanega organa iz odzivnega poročila. V poročilu s priporočili in predlogi mora biti razvidno, katera pojasnila iz odzivnega poročila nadzorovanega organa je nadzorni odbor upošteval v posameznem ugotovitvenem delu.

28. 27. člen

Poročilo s priporočili in predlogi pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu, županu in po potrebi tudi Računskemu sodišču RS in pristojnemu ministrstvu.

Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila s priporočili in predlogi nadzornega odbora o opravljenem nadzoru in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora ter o tem poročati nadzornemu odboru.

29. 28. člen

Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila s priporočili in predlogi obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče RS.

V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana stranka ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.

Nadzorni odbor v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena hkrati obvesti tudi župana in občinski svet.

30. 29. člen

Kot hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti se šteje:

·           če uporabnik prevzame obveznosti v breme proračuna (vključno s poroštvom) ali izplača proračunska sredstva za namene, ki niso predvideni v proračunu oziroma presegajo v proračunu zagotovljena sredstva oz. višino, ki jo določi občinski svet, in po oceni nadzornega odbora tak primer povzroči oškodovanje rabe javnih sredstev;

·           sklenitev pogodbe o nakupu, izvedbi del ali storitev, ki se neposredno ali posredno plačujejo iz proračuna, s ponudnikom, ki ni bil kot najugodnejši izbran v okviru predhodnega razpisa za pridobitev najugodnejšega ponudnika, katerega izvedba je bila v skladu z veljavnimi predpisi obvezna;

·           razpolaganje z občinskim premoženjem pod pošteno tržno vrednostjo, kot jo za vsak posamezni primer ugotovi sodni cenilec ustrezne stroke;

·           druge kršitve, ki se po zakonu štejejo za prekrške oziroma imajo naravo kaznivih dejanj;

·           ostala dejanja, katerih škodna posledica v breme proračuna Občine Žetale je po oceni nadzornega odbora znatna in so bila storjena ali opuščena po krivdi nadzorovane osebe.

31. 30. člen

O vsakem nadzoru se vodi dosje, v katerega se vlaga vse beležke ter druge veljavne listine, osnutek poročila, odzivno poročilo s priporočili in predlogi.

VIII.    Konflikt interesov

32. 31. člen

Nadzorni odbor z glasovanjem izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki zbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

Okoliščine iz prejšnjega odstavka tega člena so podane, če:

·           je odgovorna oseba zakonit zastopnik ali pooblaščenec nadzorovane stranke s članom nadzornega odbora v sorodstvu ali če je z njo v zakonski ali izven zakonski skupnosti ali svaštvu do vštetega drugega kolena;

·           je on ali njegov družinski član ali zakonski oziroma izven zakonski partner lastnik ali solastnik (direktno ali indirektno) nadzorovane stranke;

·           je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca nadzorovane stranke;

·           je zaposlen v javnem zavodu ali javnem podjetju oziroma v nadzorovani pravni osebi, v kateri se opravlja nadzor ali če opravlja kakšno pogodbeno delo za proračunskega uporabnika, pri katerem se opravlja nadzor;

·           je on ali njegov družinski član ali zakonski oziroma izven zakonski partner lastnik ali solastnik pravne osebe ali zavoda, ki je registriran za opravljanje enake dejavnosti, kot je dejavnost nadzorovane stranke.

Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovane stranka ali sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti nadzornemu odboru v pisni obliki. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev.

O izločitvi odloča nadzorni odbor z večino prisotnih članov.

IX.       Arhiv in dokumentacija nadzornega odbora

33. 32. člen

Vpogled v arhiv in dokumentarno gradivo dela nadzornega odbora imajo vsi člani nadzornega odbora in administrativni sodelavec nadzornega odbora.

Drugim osebam je dovoljen dostop do informacije, ki jo vsebuje arhiv ali dokumentarno gradivo dela nadzornega odbora, skladno z določili veljavnih predpisov, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja.

34. 33. člen

Skladno z aktom, ki ureja poslovanje javne uprave z dokumentarnim gradivom, je za poslovanje z dokumentarnim gradivom in za arhiviranje dokumentarnega gradiva nadzornega odbora zadolžen administrativni sodelavec nadzornega odbora.

Z vso pošto, ki prispe na naslov nadzornega odbora, mora administrativni sodelavec nadzornega odbora seznaniti predsednika nadzornega odbora.

X.         Končne določbe

35. 34. člen

Poslovnik o delu nadzornega odbora sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh svojih članov.

Obrazloženo pobudo za spremembo oziroma dopolnitev tega poslovnika lahko poda vsak član nadzornega odbora.

Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme nadzorni odbor po enakem postopku in z enako večino kot velja za sprejem poslovnika.

36. 35. člen

Za vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom se uporabljajo določila Zakona o lokalni samoupravi, Statuta Občine Žetale in predpisov s področja delovanja nadzornih odborov občin. V primeru nasprotujočih oziroma nejasnih določil med statutom in tem poslovnikom se neposredno uporabljajo določila Statuta Občine Žetale.

37. 36. člen

Z uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Nadzornega odbora Občine Žetale Uradni list RS, št. 36/2000).

38. 37. člen

Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 032-02-0021/2015

Datum: 30. 5. 2017

Spremembe in dopolnitve Poslovnika o delu nadzornega odbora Občine Žetale (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2017) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

4. člen

Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.