Na podlagi
Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih
(Uradni list SRS, št. 18/74, 34/88, 5/90, 10/91, 17/91-I – ZUDE, 13/93,
66/93, 32/00, 102/02 – odločba US RS),
Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin – ZSPDPO
(Uradni list RS, št. 14/07),
Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin
(Uradni list RS, št. 84/07 in 94/07) ter 17. člena
Statuta Občine Podčetrtek (Uradni list
RS, št. 66/06, 92/06, 5/07 in 75/09) je Občinski svet Občine Podčetrtek
na 29. seji dne 3. 6. 2010 sprejel |
P R A V I L N I K |
o načinu oddajanja poslovnih prostorov v
najem in o določanju najemnin |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(vsebina pravilnika) |
Ta pravilnik določa postopek in pogoje za
oddajo v najem ter merila za določanje najemnin za poslovne prostore v
lasti Občine Podčetrtek (v nadaljnjem besedilu: občina). |
Za objekte javnega pomena in ostale
poslovne površine, ki so v lasti občine ter so dana v upravljanje drugi
pravni osebi, ki ji je pravica upravljanja s stvarnim premoženjem občine
podeljena v skladu z odlokom o gospodarskih javnih službah ali aktom o
ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda, določa postopek, pogoje in
način določitve oddaje in določitve najemnin, upravljavec takšnega
stvarnega premoženja oziroma koncesijska pogodba ali drugi pravni akt. |
2. člen |
(pomen poslovnega prostora) |
Za poslovni prostor se šteje eden ali več
prostorov, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben ali skupen
glavni vhod ter so namenjeni za poslovno in drugo dejavnost.
|
Če nastane dvom, ali se šteje posamezen
prostor za poslovni prostor, odloči o tem občinska uprava. |
3. člen |
(oddaja v najem) |
Poslovni prostor se odda v najem za
opravljanje dejavnosti v skladu z prostorskimi izvedbenimi akti. |
II. REGISTER POSLOVNIH PROSTOROV |
4. člen |
(register poslovnih prostorov) |
Register poslovnih prostorov občine in
register sklenjenih najemnih pogodb za te poslovne prostore vodi
občinska uprava Občine Podčetrtek. |
V register poslovnih prostorov občine se
uvrščajo vsi poslovni prostori, ki so v lasti občine in z njimi
razpolaga občinska uprava. |
III. POSTOPKI ODDAJE POSLOVNIH PROSTOROV V
NAJEM |
5. člen |
(metode oddaje v najem) |
Metode oddaje poslovnih prostorov v najem
so: |
1. javna dražba; |
2. javno zbiranje ponudb in |
3. neposredna pogodba. |
Oddajanje poslovnih prostorov v najem se
praviloma odda v najem na podlagi metode: |
– javne dražbe in |
– javnega zbiranja ponudb. |
V postopku oddaje poslovnih prostorov se
izbere tista metoda, ki občini zagotavlja najugodnejši ekonomski učinek,
pri tem pa je praviloma primarni cilj oddaje poslovnih prostorov,
doseganje čim višje najemnine. |
IV. SESTAVA, PRISTOJNOSTI KOMISIJE IN
POSTOPEK ODDAJE POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM V PRIMERU JAVNE DRAŽBE ALI
JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB |
6. člen |
(določitev komisije) |
V primeru izvedbe javne dražbe ali javnega
zbiranja ponudb imenuje župan Komisijo za oddajanje poslovnih prostorov
Občine Podčetrtek v najem (v nadaljevanju: komisija), ki vodi postopke
oddajanje poslovnih prostorov v najem. |
Komisijo sestavljajo predsednik in dva
člana, ki na javni dražbi ali javnem zbiranju ponudb izberejo
najugodnejšega ponudnika z večino glasov vseh članov. |
Komisija je za svoje delo odgovorna županu
in mu mora o svojem delu tudi poročati. |
7. člen |
(javna dražba) |
Javna dražba se izvede kot javno oddajanje
poslovnih prostorov v najem, pri kateri je najemna pogodba sklenjena s
ponudnikom, ki pristane na vnaprej določene pogoje in ponudi najvišjo
najemnino. |
Izvedba javne dražbe se objavi v sredstvih
javnega obveščanja in na spletu. Objavijo se najmanj naslednji podatki:
|
– naziv in sedež organizatorja javne
dražbe ter naziv in sedež uporabnika, če ta ni obenem organizator javne
dražbe; |
– opis predmeta oddaje v najem;
|
– izklicno višino najemnine in najnižji
znesek njenega višanja; |
– način in rok plačila najemnine;
|
– kraj in čas javne dražbe; |
– višino varščine, ki jo je potrebno
položiti pred začetkom javne dražbe in ki praviloma ne sme biti manjša
od treh izklicnih najemnin; |
– številka transakcijskega računa, na
katerega je potrebno vplačati varščino; |
– obvestilo dražiteljem, da bo po končani
javni dražbi varščina vrnjena tistim, ki na javni dražbi ne bodo uspeli
in navedbo roka, v katerem bo vrnjena; |
– informacijo o tem, kje in pod kakšnimi
pogoji se lahko interesenti pred začetkom javne dražbe seznanijo s
podrobnejšimi pogoji javne dražbe in si ogledajo predmet javne dražbe;
|
– navedbo, da lahko organ pristojen za
izvrševanje proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti ali pooblaščena
komisija, postopek ustavi do sklenitve najemnega razmerja, pri čemer se
povrne stroške dražiteljem v višini izkazanih stroškov za prevzem
razpisne dokumentacije in |
– morebitne druge pogoje, ki jih mora
izpolnjevati uspeli dražitelj. |
8. člen |
(rok za izvedbo javne dražbe) |
Med objavo razpisa o javni dražbi in javno
dražbo ne sme poteči manj od 15 dni in več od 45 dni. |
9. člen |
(postopek) |
Na javni dražbi kot dražitelji ne morejo
sodelovati člani komisije, ki vodi javno dražbo, in z njimi povezane
osebe. Za povezano osebo se po tem členu štejejo: |
– oseba, ki je s članom komisije, ki vodi
javno dražbo v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v
stranski vrsti pa do drugega kolena ali če je s članom komisije, ki vodi
javno dražbo v zakonu ali v svaštvu do četrtega kolena, ne glede na to,
ali je zakonska zveza prenehala ali ne; |
– oseba, ki je s članom komisije, ki vodi
javno dražbo v odnosu skrbništva ali posvojenec oziroma posvojitelj;
|
– druge osebe, s katerimi je glede na
znane okoliščine ali na kakršnem koli pravnem temelju povezan član
komisije, ki vodi javno dražbo, tako da zaradi te povezave obstaja dvom
o njegovi nepristranskosti pri opravljanju funkcije. |
Izklicna najemnina poslovnega prostora
oziroma vsaka nadaljnja višina najemnine se izkliče trikrat. Če noben od
udeležencev javne dražbe navedene višine ne zviša pred tretjim izklicem,
se šteje, da je sprejeta višina najemnine, ki je bila izklicana trikrat.
Ko je višina najemnine izklicana trikrat, komisija, ki vodi javno dražbo
ugotovi, komu in za kakšno višino najemnine je bil predmet javne dražbe
oddan in najemnika pozove k podpisu najemne pogodbe. |
Če izklicna višina najemnine ni bila
dosežena, je javna dražba neuspešna. |
10. člen |
(zapisnik o javni dražbi) |
O javni dražbi se piše zapisnik, ki
vsebuje podatke o: |
– kraju, kjer je javna dražba potekala,
datumu in uri; |
– imenih članov komisije; |
– predmetu dražbe; |
– izklicni višini najemnine; |
– najnižjem znesku višanja; |
– imenih dražiteljev oziroma njihovih
zastopnikov oziroma pooblaščencev; |
– ugotovitvah o izpolnjevanju pogojev
dražiteljev, ki pristopijo k dražbi in |
– najvišji izklicani višini najemnine in
imenu oziroma najemnika ter ugotovitvah, da je bil najemnik pozvan k
sklenitvi najemne pogodbe ali ugotovitev, da izklicna višina najemnine
ni bila dosežena in javna dražba ni bila uspešna. |
11. člen |
(sklenitev najemne pogodbe) |
Z najugodnejšim dražiteljem se sklene
pogodba v 15 dneh po končani javni dražbi. Če dražitelj ne podpiše
pogodbe v navedenem roku, mu lahko najemodajalec podaljša rok za
sklenitev pogodbe, vendar ne za več kot 15 dni, ali pa zadrži njegovo
varščino. Če najugodnejši dražitelj ne podpiše pogodbe v podaljšanem
roku, najemodajalec zadrži njegovo varščino. |
12. člen |
(javno zbiranje ponudb) |
Javno zbiranje ponudb se izvede kot na
nedoločen ali določljiv krog oseb naslovljeno vabilo k dajanju ponudb za
najem poslovnih prostorov. |
Javno zbiranje ponudb mora biti objavljeno
v sredstvih javnega obveščanja. Objavijo se najmanj naslednji podatki:
|
– ime in sedež organizatorja javnega
zbiranja ponudb ter ime in sedež upravljavca, če ta ni obenem
organizator javnega zbiranja ponudb; |
– opis predmeta oddaje; |
– navedbo, da je treba ponudbi priložiti
potrdilo o vplačani varščini v višini, ki praviloma ne sme biti manjša
od treh izklicnih najemnin; |
– pogoje, po katerih bodo zainteresirani
najemniki pridobivali podrobnejše informacije o predmetu oddaje v najem
za namen oblikovanja ponudbe; |
– obliko in pogoje, pod katerimi mora
najemnik predložiti ponudbo oziroma elemente, ki naj jih ponudba
vsebuje, in morebitno navedbo, da se bodo po prejemu ponudb s ponudniki
izvedla dodatna pogajanja; |
– morebitne omejitve upravljavca v zvezi s
postopkom oddaje; |
– način in rok plačila najemnine;
|
– rok za oddajo ponudbe; |
– rok vezanosti ponudnikov na dano
ponudbo; |
– navedbo, da lahko organ, pristojen za
izvrševanje proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti, ali komisija s
soglasjem predstojnika postopek ustavi do sklenitve najemne pogodbe, pri
čemer se ponudnikom povrnejo stroški v višini izkazanih stroškov za
prevzem razpisne dokumentacije; |
– kontaktne osebe najemodajalca in
|
– morebitne druge pogoje, ki jih mora
izpolnjevati uspeli ponudnik. |
13. člen |
(postopek) |
Pred obravnavo prispelih ponudb komisija
preveri ali so bile ponudbe pravočasne in popolne. |
Ponudbo, ki je prispela po razpisnem roku
(nepravočasna ponudba), ali pravočasne, vendar nepopolne ponudbe,
komisija, ki je pooblaščena za izvedbo postopka, izloči in o tem obvesti
ponudnika. |
Ne glede na prejšnji odstavek, komisija
pozove ponudnika, ki je oddal nepopolno ponudbo, k dopolnitvi ponudbe,
če ponudba vsebuje vse elemente ponudbe, ima pa pomanjkljivo
dokumentacijo. Rok za dopolnitev te ponudbe je pet dni od prejema poziva
za dopolnitev. |
Če je med prejetimi ponudbami več
najugodnejših ponudb, lahko komisija: |
– pozove vse najugodnejše ponudnike k
oddaji nove ponudbe ali |
– opravi z najugodnejšimi ponudniki
dodatna pogajanja ali |
– opravi med najugodnejšimi ponudniki
javno dražbo, pri čemer za izklicno višino najemnine določi višino
najemnine, ki so jo v svojih ponudbah ponudili najugodnejši ponudniki.
|
Postopki iz prejšnjega odstavka morajo
biti izvedeni v roku zavezanosti ponudnikov na dane ponudbe, drugače je
javno zbiranje ponudb neuspešno. |
Če v postopku javnega zbiranja ponudb ni
bila dosežena vsaj ocenjena višina najemnine poslovnega prostora ali v
postopkih iz četrtega odstavka tega člena ni bila dosežena vsaj višina
najemnine, ki so jo v postopku javnega zbiranja ponudb ponudili
najugodnejši ponudniki, je javno zbiranje ponudb neuspešno. |
14. člen |
(zapisnik) |
Ponudbe se odpirajo na kraju in ob času,
ki sta navedena v objavi obvestila o javnem zbiranju ponudb. O odpiranju
ponudb se piše zapisnik. |
Zapisnik iz prejšnjega odstavka vsebuje
podatke o: |
– kraju, datumu in uri odpiranja prispelih
ponudb; |
– imenih članov komisije; |
– predmetu javnega zbiranja ponudb;
|
– imenih ponudnikov in ponujenih višinah
najemnine; |
– ugotovitvah o popolnosti in
pravočasnosti ponudb; |
– ugotovitvah o tem ali ponudniki
izpolnjujejo pogoje iz zadnje alineje 12. člena; |
– morebitnem sklepu o izvedbi postopkov iz
četrtega odstavka prejšnjega člena; |
– najvišji ponujeni višini najemnine in
imenu najugodnejšega ponudnika ter ugotovitev, da je bil najugodnejši
ponudnik pozvan k sklenitvi najemne pogodbe, ali ugotovitev, da ocenjena
višina najemnine oziroma ob izvedbi postopkov iz četrtega odstavka
prejšnjega člena višina najemnine, ki so jo ponudili najugodnejši
ponudniki, ni bila dosežena in javno zbiranje ponudb ni bilo uspešno.
|
O neuspelem javnem zbiranju ponudb
najemodajalec obvesti ponudnike v osmih dneh od odpiranja prispelih
ponudb oziroma od izvedbe postopkov iz četrtega odstavka prejšnjega
člena. |
15. člen |
(sklenitev pogodbe) |
Z najugodnejšim ponudnikom se sklene
pogodba najpozneje v 15 dneh po opravljenem izbori najugodnejšega
ponudnika. |
Če najugodnejši ponudnik ne sklene pogodbe
v roku iz prvega odstavka tega člena, lahko najemodajalec podaljša rok
za sklenitev najemne pogodbe, vendar ne za več kot 15 dni, ali pa zadrži
njegovo varščino. Če najugodnejši ponudnik ne podpiše najemne pogodbe
niti v podaljšanem roku, najemodajalec zadrži njegovo varščino. |
16. člen |
(vračilo varščine) |
Najemnik, ki je sklenil najemno pogodbo na
podlagi metode javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb, mora prevzeti
poslovni prostor in ga pričeti uporabljati v roku, ki je določen v
pogodbi. Plačana varščina se poračuna z najemno obveznostjo.
|
Kolikor najemnik iz neupravičenih razlogov
ne prične uporabljati poslovnega prostora skladno s sklenjeno najemno
pogodbo, lahko najemodajalec odstopi od pogodbe brez odpovednega roka in
se varščina ne vrne. |
V. ODDAJANJE POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM V
PRIMERU NEPOSREDNE POGODBE |
17. člen |
(metoda neposredne pogodbe) |
Poslovni prostor se lahko odda v najem na
podlagi metode neposredne pogodbe, če je podan eden izmed naslednjih
pogojev: |
– pri oddaji poslovnega prostora v najem,
če je občina manj kot 50-odstotna solastnica nepremičnine; |
– če je predviden letni prihodek od oddaje
poslovnega prostora v najem nižji od 5.000 eurov; |
– če oddaja poslovnega prostora v najem po
eni izmed metod iz drugega odstavka 5. člena tega pravilnika ni uspela,
v dveh mesecih po neuspeli metodi; |
– če se poslovni prostor odda v najem
osebi javnega prava za izvrševanje javnih nalog, razen javnim podjetjem;
|
– če se poslovni prostor odda v najem
nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu za izvajanje
dejavnosti, za katero so ustanovljene; |
– če se poslovni prostor odda v najem za
obrambo, zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah. |
18. člen |
(postopek oddaje na podlagi neposredne
metode) |
Za vodenje postopkov pri oddajanju
poslovnih prostorov v najemu in za odločanje o pravicah in obveznostih v
skladu s tem pravilnikom, je pristojna občinska uprava, kolikor izvedba
javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb po tem pravilniku ni potrebna. |
19. člen |
(pristojnosti občinske uprave) |
Občinska uprava ima pri uporabi metode
neposredne pogodbe naslednje pristojnosti: |
– predlaga pristojnim organom spremembo
namembnosti stanovanjskega prostora v poslovni prostor in daje pobude za
spremembo namembnosti obstoječih poslovnih prostorov, |
– predlaga spremembo o namembnosti
poslovnih prostorov v skladu s sprejetimi prostorskimi izvedbenimi akti,
|
– odloča o preureditvi poslovnega
prostora, ki pomeni povečanje vrednosti poslovnega prostora,
|
– odloča o izbiri najemnika, |
– predlaga prenehanje najemnega razmerja,
|
– odloča o drugih dejavnostih, ki vplivajo
na gospodarjenje s poslovnimi prostori. |
20. člen |
(pritožbeni organ) |
O pritožbah zoper sklepe občinske uprave
odloča župan. |
VI. TRAJANJE, NASTANEK IN PRENEHANJE
NAJEMNEGA RAZMERJA |
21. člen |
(trajanje najemnega razmerja) |
Poslovni prostori se oddajo v najem za
določen čas, vendar ne za dlje kot pet let. |
Najemno razmerje iz prvega odstavka tega
člena se lahko po poteku petih let izjemoma podaljša, če za to obstajajo
utemeljeni razlogi. |
Poslovni prostori se lahko oddajo v najem
za obdobje, ki ne sme biti daljše od enega leta v primeru, kadar
postopki javne dražbe, javnega zbiranja ponudb oziroma sklenitve
neposredne pogodbe ni bil uspešno zaključen. |
Občinska uprava 30 dni pred potekom
najemne pogodbe iz drugega odstavka tega člena preveri, ali najemnik
izpolnjuje vse obveznosti iz najemne pogodbe, zlasti če pravočasno
plačuje najemnino za poslovni prostor in ostale stroške, ki so povezani
z najemom poslovnega prostora. Kolikor se ugotovi, da najemnik dolguje
ob koncu najema za določen čas, več kot znaša enomesečna najemnina za
najet poslovni prostor ali da dolguje dobaviteljem (kurjava, električna
energija, voda, smeti, telefon itd.) več kot enomesečni znesek, občinska
uprava pozove najemnika, da dolg nemudoma poravna, sicer se najemna
pogodba ne podaljša. |
22. člen |
(predmet najemne pogodbe) |
Najemno razmerje nastane s sklenitvijo
najemne pogodbe v pisni obliki. |
Najemna pogodba mora vsebovati:
|
– podatke o lokaciji in strukturi
poslovnega prostora, |
– dejavnost, ki se bo opravljala v
poslovnem prostoru, |
– določila o uporabi skupnih naprav in
prostorov v zgradbi, |
– določila o trajanju najemnega razmerja,
|
– določila o višini najemnine in o
stroških vzdrževanja skupnih delov in naprav zgradbe, o obratovalnih
stroških in drugih stroških, ki bremenijo najemnika po določbah tega
pravilnika, |
– obveznosti in vzdrževanje poslovnega
prostora, |
– določila o odpovedi in odpovednih rokih,
|
– druga določila, ki so pomembna za
vsakokratno sklepanje najemnega razmerja. |
23. člen |
(podnajem) |
Najemnik ne sme oddajati poslovnega
prostora v podnajem brez soglasja najemodajalca. |
24. člen |
(prenehanje najemnega razmerja) |
Najemno razmerje preneha: |
– s sporazumnim prenehanjem najemne
pogodbe, |
– z odpovedjo najemne pogodbe z zakonsko
predpisanim odpovednim rokom ali z odpovednim rokom, določenim v najemni
pogodbi, |
– s potekom časa, za katerega je bila
najemna pogodba sklenjena. |
25. člen |
(krivdni odpovedni razlogi) |
Občinska uprava lahko predlaga razdrtje
najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslovnega prostora ob vsakem
času, ne glede na pogodbene določbe o trajanju najemnega razmerja in o
odpovednem roku, v naslednjih primerih: |
– če najemnik odda poslovni prostor v
podnajem, |
– če najemnik uporablja poslovni prostor
na način, s katerim druge najemnike ali stanovalce ovira ali moti pri
normalni uporabi njihovih poslovnih prostorov ali stanovanj,
|
– če najemnik izvršuje ali izvrši v
poslovnem prostoru adaptacijo brez predhodnega soglasja najemodajalca,
|
– če najemnik na zahtevo najemodajalca v
dogovorjenem roku ne opravi del, ki so potrebna za vzdrževanje
poslovnega prostora in ki spadajo med njegove stroške, |
– če najemnik v dogovorjenem roku ne
prične opravljati dejavnosti, za katero mu je bil dodeljen poslovni
prostor, |
– če najemnik brez soglasja najemodajalca
spremeni predmet poslovanja ali opravi druge statusne spremembe, ki
neposredno vplivajo na dejavnost v poslovnem prostoru, |
– če najemnik za več kot en mesec brez
opravičenega razloga preneha opravljati poslovno dejavnost, |
– če najemnik izgubi status na podlagi
katerega je pridobil poslovni prostor v najem, |
– če najemnik najmanj dva meseca ne plača
najemnine in obratovalnih stroškov in če jih ne poravna niti v
nadaljnjih šestdesetih dneh po prejemu opomina, |
– če najemnik na kakršenkoli način ovira
prenovo poslovnega prostora in zgradbe, v kateri se nahaja poslovni
prostor ali jo ovira, |
– v drugih primerih, ki so določeni z
zakonom ali dogovorjeni z najemno pogodbo. |
VII. NAČIN IN MERILA DOLOČANJA NAJEMNIN |
26. člen |
(določitev mesečne najemnine) |
Izhodiščna mesečna najemnina je izražena v
EUR/m2 in je določena glede na namembnost poslovnega prostora oziroma
dejavnost, katera se bo v njem odvijala. |
27. člen |
(namembnost in višina najemnine) |
Kategorije namembnosti so naslednje:
|
1. kategorija: poslovni prostori, v
katerih se opravlja profitna dejavnost, |
2. kategorija: poslovni prostori, kjer
delujejo družbene organizacije širšega pomena, |
3. kategorija: poslovni prostori za
deficitarne dejavnosti oziroma dejavnosti posebnega pomena za lokalno
skupnost. |
Višina najemnine po posameznih kategorijah
se določi v sledeči višini: |
----------------------------------------------------------- |
Namembnost Cena EUR/m2 |
----------------------------------------------------------- |
– 1.
kategorija 10,00 |
– 2. kategorija
6,80 |
– 3.
kategorija 5,00 |
----------------------------------------------------------- |
28. člen |
(usklajevanje najemnin) |
Najemnine se polletno usklajujejo z
indeksom cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. Kolikor
indeks cen življenjskih potrebščin preseže 2% mesečno, se najemnine
usklajujejo mesečno. |
29. člen |
(obračun davka) |
Tako določena višina najemnine ne vsebuje
davka, ki ga plačuje najemnik v skladu z veljavno zakonodajo. |
30. člen |
(način plačila najemnine) |
Najemnik poslovnega prostora plačuje
najemnino za tekoči mesec, mesečno, in sicer do zadnjega dne v mesecu,
razen v primerih drugačne opredelitve v najemni pogodbi. V primeru
zamude plačila se zaračunavajo zakonite zamudne obresti. |
Poleg najemnine je najemnik dolžan
plačevati vse stroške, ki nastanejo pri obratovanju objekta, v katerem
je poslovni prostor. |
31. člen |
(znižanje najemnine) |
Za določen čas se lahko zniža najemnina v
naslednjih primerih: |
– kadar najemnik ne more opravljati
dejavnosti zaradi bolezni, ki je daljša od 60 dni, če najemnik sam, kot
edini zaposleni opravlja dejavnost v poslovnem prostoru, |
– za čas adaptacije poslovnega prostora s
predhodnim pisnim soglasjem najemodajalca, v okviru terminskega plana
izvajanja del. |
32. člen |
(brezplačna uporaba) |
Nepremično premoženje, ki ga začasno ne
potrebuje noben uporabnik, se lahko da v brezplačno uporabo z neposredno
pogodbo: |
– osebam javnega prava za izvrševanje
javnih nalog, razen javnim podjetjem ali |
– nevladnim organizacijam, ki delujejo v
javnem interesu za izvajanje dejavnosti, za katero so ustanovljeni. |
33. člen |
(predmet oddaje v brezplačno uporabo) |
Poslovni prostor, ki ga začasno ne
potrebuje noben uporabnik, se lahko odda v brezplačno uporabo.
|
V brezplačno uporabo se lahko odda tudi
poslovni prostor, ki je zajet v letnem načrtu razpolaganja, pa postopek
javne dražbe, javnega zbiranja ponudb oziroma sklenitve neposredne
pogodbe ni bil uspešno zaključen. |
34. člen |
(čas trajanja) |
Poslovni prostor iz prvega odstavka
prejšnjega člena se lahko odda v brezplačno uporabo za določen čas, v
katerem se predvideva, da ga ne potrebuje noben uporabnik, vendar ne za
več kot pet let. |
Izjemoma se lahko poslovni prostor odda v
brezplačno uporabo za 10 let, če gre za oddajo za potrebe obrambe,
zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah.
|
Poslovni prostor iz drugega odstavka
prejšnjega člena se lahko odda v brezplačno uporabo za obdobje, ki ne
sme biti daljše od enega leta. |
35. člen |
(objava) |
Namera o oddaji poslovnega prostora v
brezplačno uporabo se objavi na enotnem spletnem portalu najmanj 15 dni
pred sklenitvijo neposredne pogodbe. |
36. člen |
(obvezne sestavine) |
V pogodbi o oddaji poslovnega prostora v
brezplačno uporabo se določi obveznost uporabnika, da krije obratovalne
stroške, stroške rednega vzdrževanja, stroške uporabe stavbnega
zemljišča, stroške zavarovanj in druge stroške, za katere se stranki
dogovorita s pogodbo. |
Zavarovalne police, ki jih sklepa
uporabnik, se morajo vinkulirati v korist občine. |
37. člen |
(predlagatelj znižanja ali oprostitve
najemnine) |
O znižanju ali oprostitvi najemnine iz 31.
in 32. člena tega pravilnika predlaga občinska uprava. |
VIII. VLAGANJE V POSLOVNI PROSTOR |
38. člen |
(primopredajni zapisnik) |
Najemniku poslovnega prostora se lahko
odda v najem urejen, delno urejen ali neurejen poslovni prostor. Stanje
poslovnega prostora se ugotavlja na podlagi zapisnika o primopredaji
poslovnega prostora. |
39. člen |
(dodatna vlaganja) |
Višina najemnine določena na podlagi 27.
člena tega pravilnika, se uporablja za poslovne prostore, ki ne
zahtevajo dodatnih tehničnih posegov in opreme. Kolikor najemnik glede
na dejavnost potrebuje dodatna vlaganja in zaščito (kot. npr. trezor,
zaklonišča, elektronske naprave in podobno), je dolžan, po pridobitvi
soglasja najemodajalca, dodatna vlaganja izvesti sam. |
V primerih, kadar najemnik v soglasju z
lastnikom z lastnimi sredstvi v celoti ali deloma obnovi poslovni
prostor, je potrebno pred pričetkom obnovitvenih del skleniti z njim
dogovor o vlaganju sredstev, s katerim se določi rok za obnovo
poslovnega prostora, potrebna višina finančnih sredstev in način
obračuna vloženih sredstev. Vrednost poslovnega prostora pred pričetkom
del in po dokončanju del oceni sodni cenilec. Stroški cenitve bremenijo
najemnika. Vložena sredstva se lahko poračunajo z najemnino.
|
Predmet obračuna vloženih sredstev je
lahko samo vložek najemnika, opredeljen v dogovoru iz prejšnjega
odstavka. |
Po prenehanju najemnega razmerja za
poslovni prostor se najemnik z lastnikom dogovori o morebitnem priznanju
dodatnih vlaganj. |
V primeru, da dodatna vlaganja za lastnika
niso aktualna, je najemnik dolžan vzpostaviti poslovni prostor v prvotno
stanje. |
40. člen |
(soglasje) |
Med trajanjem najemnega razmerja najemnik
ne sme brez soglasja najemodajalca: |
– spremeniti, zožiti ali razširiti predmet
poslovanja v poslovnem prostoru, |
– izvršiti drugih statusnih sprememb, ki
neposredno vplivajo na dejavnost v poslovnem prostoru, |
– izvajati preureditvenih del v poslovnem
prostoru. |
Soglasje k spremembam med trajanjem
najemnega razmerja iz prejšnjega odstavka daje občinska uprava. |
IX. ODDAJANJE POSEBNIH PROSTOROV (SEJNIH
SOB) |
41. člen |
(postopek oddaje) |
Določeni prostori, kot so sejne sobe in
podobno, se oddajajo v najem po dnevih oziroma urah. |
Prostori iz prvega odstavka tega člena se
oddajo v najem neposredno na podlagi pisne vloge ali naročilnice
prosilca pri pristojnem občinskem organu, ki razpolaga tudi s cenikom za
oddajo tovrstnih prostorov v najem. |
X. KONČNE DOLOČBE |
42. člen |
(uveljavitev pravilnika) |
Pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 032-0219/2010 |
Podčetrtek, dne 4. junija 2010 |
Župan |
Občine Podčetrtek |
Peter Misja l.r. |