Izhajajoč iz ciljev zagotavljanja pravične družbe, enakosti in socialne
varnosti ter kvalitetnega življenja vseh njenih občanov, vlaganja v
gospodarski razvoj občine, razvijanja področja vzgoje, izobraževanja,
športa, kulture in umetnosti, ob hkratnem posvečanju posebne skrbi
ohranjanju narave in varovanju okolja, s poudarkom na ohranjanju virov
čiste pitne vode in drugih naravnih bogastev, ter na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 –
ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) je Občinski svet
Občine Ajdovščina na 29. redni seji dne 19. 5. 2022 sprejel |
|
S T A T U T |
Občine Ajdovščina |
|
1. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(vsebina statuta) |
|
Ta
statut ureja status Občine Ajdovščina, ustanovitev ožjih delov občine in
njihov status, naloge občine, organe občine (občinski svet, župan,
nadzorni odbor, občinska volilna komisija), občinsko upravo, druge
organe občine, ožje dele občine, neposredno sodelovanje občanov pri
odločanju v občini (zbor občanov, referendum, svetovalni referendum,
drugi referendumi, ljudska iniciativa), premoženje in financiranje
občine, splošne in posamične akte občine, varstvo občine v razmerju do
države in nadzor nad zakonitostjo dela. |
|
2. člen |
|
(uporaba izrazov) |
|
V
statutu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se
uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. |
|
3. člen |
|
(območje, ime in sedež občine) |
|
(1) Občina
Ajdovščina (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost,
ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Ajdovščina,
Batuje, Bela, Brje, Budanje, Cesta, Col, Črniče, Dobravlje, Dolenje,
Dolga Poljana, Gaberje, Gojače, Gozd, Grivče, Kamnje, Kovk, Kožmani,
Križna Gora, Lokavec, Male Žablje, Malo Polje, Malovše, Otlica, Plače,
Planina, Podkraj, Potoče, Predmeja, Ravne, Selo, Skrilje, Stomaž,
Šmarje, Tevče, Ustje, Velike Žablje, Vipavski Križ, Višnje, Vodice,
Vrtovče, Vrtovin, Zavino, Žagolič, Žapuže. |
(2) Sedež občine je v Ajdovščini. |
(3) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po
postopku, ki ga določa zakon. |
(4) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
|
4. člen |
|
(pravna subjektiviteta) |
|
(1) Občina
je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati,
razpolagati, upravljati in najemati vse vrste premoženja. |
(2) Občino predstavlja in zastopa župan. |
|
5. člen |
|
(ožji deli občine) |
|
(1) Na
območju občine so kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti.
S tem statutom je določen pravni status, ime, sedež, območje,
zastopanje, omejitve pravne sposobnosti, naloge, organizacija in
delovanje krajevnih skupnosti. |
(2) Na območju občine so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti: |
1. Krajevna skupnost Ajdovščina, ustanovljena na območju naselij
Ajdovščina in Grivče, s sedežem v Ajdovščini; |
2. Krajevna skupnost Batuje, ustanovljena na območju naselja Batuje, s
sedežem v Batujah; |
3. Krajevna skupnost Brje, ustanovljena na območju naselja Brje, s
sedežem na Brjah; |
4. Krajevna skupnost Budanje, ustanovljena na območju naselja Budanje, s
sedežem v Budanjah; |
5. Krajevna skupnost Cesta, ustanovljena na območju naselja Cesta, s
sedežem na Cesti; |
6. Krajevna skupnost Col, ustanovljena na območju naselij Col, Gozd,
Križna Gora, Malo Polje, Žagolič, s sedežem na Colu; |
7. Krajevna skupnost Črniče - Ravne, ustanovljena na območju naselij
Črniče in Ravne, s sedežem v Črničah; |
8. Krajevna skupnost Dobravlje, ustanovljena na območju naselja
Dobravlje, s sedežem v Dobravljah; |
9. Krajevna skupnost Dolga Poljana, ustanovljena na območju naselja
Dolga Poljana, s sedežem v Dolgi Poljani; |
10. Krajevna skupnost Gaberje, ustanovljena na območju naselja Gaberje,
s sedežem v Gaberjah; |
11. Krajevna skupnost Gojače - Malovše, ustanovljena na območju naselij
Gojače in Malovše, s sedežem v Gojačah; |
12. Krajevna skupnost Kamnje - Potoče, ustanovljena na območju naselij
Kamnje in Potoče, s sedežem v Kamnjah; |
13. Krajevna skupnost Lokavec, ustanovljena na območju naselja Lokavec,
s sedežem v Lokavcu; |
14. Krajevna skupnost Male Žablje, ustanovljena na območju naselja Male
Žablje, s sedežem v Malih Žabljah; |
15. Krajevna skupnost Otlica - Kovk, ustanovljena na območju naselij
Otlica in Kovk, s sedežem na Otlici; |
16. Krajevna skupnost Plače, ustanovljena na območju naselja Plače, s
sedežem v Plačah, |
17. Krajevna skupnost Planina, ustanovljena na območju naselij Planina
in Tevče, s sedežem na Planini; |
18. Krajevna skupnost Podkraj, ustanovljena na območju naselij Podkraj,
Višnje, Vodice in Bela, s sedežem v Podkraju; |
19. Krajevna skupnost Predmeja, ustanovljena na območju naselja
Predmeja, s sedežem na Predmeji; |
20. Krajevna skupnost Selo, ustanovljena na območju naselja Selo, s
sedežem v Selu; |
21. Krajevna skupnost Skrilje, ustanovljena na območju naselja Skrilje,
s sedežem v Skriljah; |
22. Krajevna skupnost Stomaž, ustanovljena na območju naselja Stomaž, s
sedežem v Stomažu; |
23. Krajevna skupnost Šmarje, ustanovljena na območju naselij Šmarje,
Vrtovče in Zavino, s sedežem v Šmarjah; |
24. Krajevna skupnost Ustje, ustanovljena na območju naselij Ustje in
Dolenje, s sedežem na Ustjah; |
25. Krajevna skupnost Velike Žablje, ustanovljena na območju naselja
Velike Žablje, s sedežem v Velikih Žabljah; |
26. Krajevna skupnost Vipavski Križ, ustanovljena na območju naselja
Vipavski Križ, s sedežem v Vipavskem Križu; |
27. Krajevna skupnost Vrtovin, ustanovljena na območju naselja Vrtovin,
s sedežem v Vrtovinu; |
28. Krajevna skupnost Žapuže, ustanovljena na območju naselij Žapuže in
Kožmani, s sedežem v Žapužah. |
|
6. člen |
|
(izvirne in prenesene naloge) |
|
(1) Občina
v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene
v zakonu, ter naloge, določene s predpisi občine. |
(2) Če zakon tako določa, lahko občina opravlja posamezne naloge iz
državne pristojnosti. Za opravljanje nalog iz državne pristojnosti mora
država občini zagotoviti potrebna sredstva. |
|
7. člen |
|
(uresničevanje lokalne samouprave) |
|
(1) Občani odločajo o zadevah iz občinske pristojnosti preko župana,
občinskega sveta in drugih organov, v skladu s tem statutom. |
(2) Občani neposredno sodelujejo pri upravljanju lokalnih zadev in pri
sprejemanju odločitev občinskih organov na zborih občanov, z
referendumom, z ljudsko iniciativo, ter v drugih postopkih na podlagi
zakona, tega statuta in drugih predpisov občine. |
|
8. člen |
|
(uresničevanje skupnih nalog) |
|
(1) Občina
pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi
občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina lahko sodeluje
tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
(2) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in
solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva,
ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne
sklade, javne zavode in javna podjetja. |
|
9. člen |
|
(grb, zastava, županska protokolarna ovratnica, žig in praznik občine
ter žigi in prazniki krajevnih skupnosti) |
|
(1) Občina
ima svoj grb, zastavo in župansko protokolarno ovratnico. |
(2) Grb občine je upodobljen v obliki španskega ščita, katerega dno se
zaključi polkrožno, zgornji del pa tvori enakokraki trikotnik s štirimi
cinami na njegovi desni stranici. Dno zgornjega dela se zaključi z
valovito črto. V spodnjem delu grba se linija valovite črte z
naraščajočimi razmaki še dvakrat ponovi. Ob robu spodnjega dela grba se
v polkrožni postavitvi nahaja ime občine. |
(3) Zastava občine je sestavljena iz dveh osnovnih elementov, in sicer:
grba občine, ki je lociran na spodnjem delu zastave, in podlage, ki jo
tvori upodobljena stilizirana silhueta stolpa s štirimi cinami, povezana
z valovitimi črtami, ki v enakomernem in neprekinjenem vzorcu poteka po
njeni celotni površini. |
(4) Županska protokolarna ovratnica občine je sestavljena iz grba
občine, kot osrednjega elementa, ter ploščic kot nosilnih elementov, ki
ponazarjajo temeljne značilnosti občine. |
(5) Natančnejša oblika, vsebina in uporaba grba, zastave ter županske
protokolarne ovratnice občine se določi z odlokom. |
(6) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima notranji in zunanji
krog, obrobljen pa je z dvema vzporednima krožnicama. Žig ima v
notranjem krogu napis: OBČINA AJDOVŠČINA, tako da je na zgornji polovici
kroga napis: OBČINA, na spodnji polovici pa napis: AJDOVŠČINA, v sredini
je grb občine. Vsak organ občine ima svoj žig, zato je na spodnji
polovici zunanjega kroga napisano ime posameznega organa občine, za
katerega se žig uporablja, in sicer: OBČINSKI SVET, ŽUPAN, NADZORNI
ODBOR, OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA in OBČINSKA UPRAVA. Svoj žig ima tudi
Občinski štab za civilno zaščito, ki ima v zunanjem krogu napisano ime
štaba. Vsaka od krajevnih skupnosti iz drugega odstavka 5. člena tega
statuta ima žig, obrobljen z dvema vzporednima krožnicama, na katerem je
na zgornji polovici na notranji strani oboda napis: KRAJEVNA SKUPNOST,
na sredini v vodoravni liniji napis imena krajevne skupnosti, na spodnji
polovici na notranji strani oboda pa napis: OBČINA AJDOVŠČINA. |
(7) Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom.
Velikost, uporabo in hrambo žiga krajevne skupnosti določi za posamezno
krajevno skupnost predsednik sveta krajevne skupnosti s sklepom. |
(8) Občina praznuje svoj praznik 5. maja, ko je bila v Ajdovščini na ta
dan leta 1945 ustanovljena Narodna vlada Slovenije, v spomin na
osvoboditev izpod fašizma in vrnitev Primorske Sloveniji. |
(9) Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina
občinska priznanja in nagrade v skladu s predpisom občine. |
(10) Praznik krajevne skupnosti določi svet krajevne skupnosti s
sklepom. |
|
2. NALOGE OBČINE |
|
10. člen |
|
(naloge občine) |
|
(1) Občina
samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge),
določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
– sprejema statut in druge predpise občine, |
– sprejema proračun in zaključni račun občine, |
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
– sprejema programe razvoja občine. |
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
– pridobiva, razpolaga, upravlja in najema vse vrste premoženja, |
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
3. Načrtuje prostorski razvoj občine, tako da: |
– načrtuje prostorski razvoj, sprejema prostorske akte in izvaja naloge,
povezane s pripravo programov za podporo prostorskemu in urbanemu
razvoju, |
– izdaja soglasja oziroma mnenja o skladnosti posegov, gradnje ali
uporabe prostora s prostorskimi izvedbenimi akti iz svoje pristojnosti
in v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev, |
– izvaja ukrepe zemljiške politike, ki omogočajo uresničevanje
prostorskega razvoja, ter usmerja razvoj poselitve. |
4. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, |
– omogoča in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini, |
– sodeluje z gospodarskimi subjekti ter v okviru interesov in nalog
občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih
problemov, |
– z
javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog oziroma gospodarskih subjektov, |
– v
okviru svojih pristojnosti opravlja naloge, s katerimi ureja področje
gostinstva, turizma in kmetijstva, pri čemer daje poudarek ekološkemu
načinu pridelave hrane in razvijanju ekološkega turizma ter prilagajanju
podnebnim spremembam. |
5. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da: |
– v
prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
– ustanovi javni stanovanjski sklad za izvajanje stanovanjske politike v
občini. |
6. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v
skladu z zakonom, |
– odloča o koncesijah, |
– sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje
lokalnih javnih služb, |
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, |
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
– zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja
promet v občini. |
7. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno
dejavnost tako, da: |
– ustanovi vzgojno-izobraževalne zavode (javna osnovna šola in javni
vrtec), zdravstvene zavode in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za
njihovo delovanje, |
– zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih
možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, |
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi in zdravstvenimi zavodi, |
– z
različnimi ukrepi lahko po svojih močeh pospešuje javno in zasebno
vzgojno-izobraževalno dejavnost, raziskovalno, razvojno in univerzitetno
dejavnost, ter zdravstveno varstvo občanov, |
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj
občine in za kakovost življenja njenih prebivalcev. |
8. Pospešuje službe socialnega skrbstva, osnovnega varstva otrok in
družine, za socialno ogrožene, za invalide in ostarele tako, da: |
– spremlja stanje na tem področju in v okviru finančnih zmožnosti z
različnimi ukrepi pomaga ranljivim skupinam, |
– pristojnim organom in institucijam predlaga potrebne ukrepe na tem
področju in po svojih močeh pomaga pri njihovem izvajanju, |
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi
pristojnimi organi in institucijami, |
– lahko podeljuje denarne in ostale vrste pomoči, |
– lahko podeljuje simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali
obletnicah občanov. |
9. Pospešuje raziskovalno, kulturno, mladinsko in društveno dejavnost,
razvoj športa in rekreacije, ter razvoj turizma tako, da: |
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na
svojem območju, pospešuje razvoj turizma, |
– sprejema letni program športa, |
– ustvarja pogoje za izvajanje mladinske dejavnosti, po svojih močeh
pomaga pri izboljševanju položaja mladih in jih z ukrepi vključuje v vsa
področja javnega življenja, |
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
10. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, virov pitne vode, za
varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge
naloge s področja varstva okolja tako, da: |
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s
področja varstva okolja, |
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti
sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
– pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o
ugotovljenih nepravilnostih, |
– ustvarja pogoje za izkoriščanje obnovljivih virov energije, |
– sprejme program varstva okolja, |
– sprejema ukrepe s področja energetske učinkovitosti in povečanja
energetske samooskrbe, |
– z
drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
11. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
– občinske ceste, ulice in javne poti, |
– šole, vrtce, zdravstvene domove, lekarne, gasilske domove in druge
objekte za zagotavljanje izvajanja javnih služb, |
– komunalno infrastrukturo, |
– objekte za delovanje krajevnih skupnosti, |
– površine za pešce in kolesarje, |
– objekte za šport, turizem in rekreacijo ter otroška igrišča, |
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine. |
12. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru naravnih in
drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje v požarih ter
naravnih in drugih nesrečah, |
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter zagotavlja
sredstva za odpravo njihovih posledic, |
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in civilne zaščite
ter s štabom civilne zaščite ter spremlja njihovo delo, |
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti ter
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter reševalni pomoči. |
13. Ureja javni red v občini tako, da: |
– sprejema programe varnosti, |
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi
občine, |
– organizira občinsko inšpekcijsko in redarsko službo, |
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in
drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z
zakonom drugače določeno, |
– opravlja druge naloge v okviru pristojnosti iz te točke. |
(2) V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge,
ki se nanašajo na: |
– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic
občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve za potrebe občine, |
– določanje namembnosti prostora, |
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
– zagotavljanje varstva naravnih vrednot in kulturnih spomenikov v
sodelovanju s pristojnimi institucijami, |
– predpisovanje davkov in prispevkov iz svoje pristojnosti, |
– urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena. |
|
11. člen |
|
(statistične, evidenčne in analitične naloge) |
|
(1) Občina
opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe. |
(2) Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz
svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom. |
(3) Za potrebe iz prvega odstavka tega člena občina pridobiva od
upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno
ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini
nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje
oziroma del premoženja v občini. |
(4) Od upravljavca Centralnega registra prebivalstva lahko občina za
potrebe izvajanja svojih nalog pridobiva osebne podatke v skladu z
zakonom. Osebne podatke lahko pridobi občina v pisni obliki, na
magnetnih medijih, po elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo v
občini stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko
računalniške povezave. Za pridobivanje podatkov neposredno preko
računalniške povezave je potrebno dovoljenje pristojnega ministra. |
|
3. ORGANI OBČINE |
|
3.1. Skupne določbe |
|
12. člen |
|
(organi občine) |
|
(1) Organi
občine so: |
– občinski svet, |
– župan in |
– nadzorni odbor. |
(2) Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ,
ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter
splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter
varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
(3) Občina ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge
določa zakon. |
(4) Volitve in imenovanja občinskih organov oziroma članov občinskih
organov se izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom, poslovnikom
občinskega sveta in drugimi predpisi občine. |
(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
|
13. člen |
|
(občinska uprava) |
|
(1) Občina
ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti
občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter
naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. |
(2) Občinsko upravo na predlog župana ustanovi občinski svet z odlokom,
s katerim določi tudi njeno notranjo organizacijo in delovno področje.
Podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi določi župan. |
(3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in
administrativna opravila za občinske organe. |
(4) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje
pa jo župan. Direktorja občinske uprave imenuje in razrešuje župan. |
(5) Posamezne naloge občinske uprave opravlja organ skupne občinske
uprave, ki ga na predlog župana soustanovi občinski svet z odlokom, s
katerim so določene njegove naloge, usmerjanje, nadzorovanje, vodenje in
organizacija. |
|
14. člen |
|
(sprejemanje odločitev na sejah organov) |
|
Če
ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki
delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina
članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina
navzočih članov, ki so glasovali, če ni v zakonu ali tem statutu
določeno drugače. |
|
15. člen |
|
(javnost dela) |
|
(1) Način
zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom, drugim aktom
občinskih organov, oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne
narave, poslovna skrivnost, oziroma so tajni, določajo zakon, ta statut,
poslovnik občinskega sveta in poslovnik nadzornega odbora. |
(2) Javnost dela občinskih organov občine se praviloma zagotavlja z
obveščanjem javnosti o njihovem delu, z objavljanjem informacij javnega
značaja, določenih z zakonom, na spletni strani občine ter v katalogu
informacij javnega značaja občine, z zagotavljanjem sodelovanja občanov
pri pripravi splošnih aktov občine, z uradnim objavljanjem splošnih
aktov občine, z objavljanjem sklicev sej občinskega sveta in gradiv za
točke dnevnega reda teh sej, z omogočanjem navzočnosti občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskih organov. |
|
3.2. Občinski svet |
|
16. člen |
|
(občinski svet) |
|
(1) Občinski
svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah iz pristojnosti občine. |
(2) Občinski svet šteje 26 članov. |
(3) Člani občinskega sveta se volijo za 4 leta. Mandatna doba članov
občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega
sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega
občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno. |
(4) Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je
potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. |
(5) Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v
dvajsetih dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev
župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v desetih dneh po
drugem krogu volitev. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče
predsednik občinske volilne komisije. |
(6) Prvo sejo občinskega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta
oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet. |
(7) Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo
v vseh občinskih organih, odborih in komisijah. |
(8) Mandat članov občinskega sveta v organih javnih zavodov, javnih
podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so
bili imenovani kot predstavniki ustanoviteljice, traja in preneha v
skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja, skladov
in drugih organizacij, razen če občinski svet ne odloči drugače. |
|
17. člen |
|
(volitve članov občinskega sveta) |
|
(1) Volitve
članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne
in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
(2) Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. |
(3) O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči
občinski svet z odlokom. |
|
18. člen |
|
(pristojnosti občinskega sveta) |
|
(1) Pristojnosti
občinskega sveta določa zakon in ta statut. |
(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
– sprejema statut občine, |
– sprejema poslovnik občinskega sveta, |
– sprejema odloke in druge predpise občine, ter druge akte občine, |
– sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, |
– sprejema občinski proračun in zaključni račun proračuna, |
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora, občinske volilne
komisije ter člane komisij in odborov občinskega sveta, nadzoruje delo
župana, podžupana, in občinske uprave glede izvrševanja odločitev
občinskega sveta, |
– imenuje predstavnike občine v drugih pravnih osebah, |
– imenuje in daje soglasja in mnenja k imenovanjem poslovodnih organov
drugih pravnih oseb, |
– odloča o ravnanju z občinskim premoženjem, če ni z zakonom določeno
drugače, |
– izvršuje ustanoviteljske pravice, v kolikor niso prenesene na drugi
organ občine, v skladu z zakonom, |
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut ali drug
predpis občine. |
(3) Občinski
svet lahko prenese posamezno pristojnost na drugi organ, če je tako
določeno s predpisi. |
|
19. člen |
|
(funkcija člana občinskega sveta) |
|
(1) Člani
občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
(2) Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z opravljanjem druge
funkcije ali dela določa zakon. |
(3) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja
funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan,
ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo
župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
20. člen |
|
(župan) |
|
(1) Župan
predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa
pravice glasovanja. |
(2) Nezdružljivost funkcije župana z opravljanjem druge funkcije ali
dela določa zakon. |
(3) Za vodenje seje občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali
drugega člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi
sejo podžupan. |
(4) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma
pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo
brez posebnega pooblastila vodi najstarejši navzoči član občinskega
sveta. |
(5) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega
statuta in poslovnika občinskega sveta v skladu s programom dela
občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora
pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic
seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
(6) Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj
četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v 15 dneh po tem, ko
je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog
dnevnega reda in nujno potrebno gradivo. Župan mora dati na dnevni red
seje predlagane točke. Predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi
točkami. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedem dni po
prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so
zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za
vodenje in izvedbo seje. |
|
21. člen |
|
(organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta) |
|
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za
potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej
občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska
uprava. |
|
22. člen |
|
(seje občinskega sveta) |
|
(1) Občinski
svet dela in odloča na sejah. |
(2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. Podžupan predlaga
dnevni red seje, kadar je v skladu s tem statutom sklicatelj seje. |
(3) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
(4) Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge
članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
(5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
(6) Na vsaki redni seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za
vprašanja in pobude, ki jih postavljajo člani sveta. Na vprašanja in
pobude lahko župan in občinska uprava odgovarjata na sami seji, lahko pa
pripravita pisne odgovore za naslednjo sejo. |
(7) Vabilo z gradivom za sejo občinskega sveta prejmejo: župan,
podžupan, člani občinskega sveta, predsednik nadzornega odbora, direktor
občinske uprave in vodje notranjih organizacijskih enot občinske uprave
ter predsedniki svetov krajevnih skupnosti. O sklicu seje se obvesti
organ skupne občinske uprave, politične stranke, zastopane v občinskem
svetu, medije, ki so prisotni na območju občine, Upravno enoto
Ajdovščina, Občino Vipava ter druge občine soustanoviteljice skupnih
organov in pravnih oseb. Vabilo z gradivom za sejo občinskega sveta se
objavi v katalogu informacij javnega značaja občine na spletni strani
občine. |
(8) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov
občinskega sveta, direktor občinske uprave in vodja organa skupne
občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in
odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo
vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
|
23. člen |
|
(odločanje članov občinskega sveta) |
|
(1) Občinski
svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih
članov, razen če zakon določa drugačno večino. |
(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se
glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene
občinski svet. |
(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter
druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom
občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
navzočih članov. |
(4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. Za
njihovo izvrševanje je odgovoren župan. |
(5) Župan in direktor občinske upraveo izvrševanju odločitev občinskega
sveta poročata občinskemu svetu praviloma na vsaki redni seji. |
|
24. člen |
|
(predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta) |
|
Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta določa zakon. |
|
25. člen |
|
(delovna telesa občinskega sveta) |
|
(1) Občinski
svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot
svoja stalna ali občasna delovna telesa. |
(3) Organizacijo, delovno področje in način imenovanja stalnih delovnih
teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. |
(4) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi njihovo sestavo in naloge. |
|
26. člen |
|
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
|
(1) Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Ajdovščina ima pet
članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov, praviloma na
svoji prvi seji. |
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja
zlasti naslednje naloge: |
– obravnava in daje svetu mnenja ter predloge odločitev glede sprejema
aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine s področja mandatnih
vprašanj, volitev, imenovanj in drugih področij dela komisije, |
– občinskemu svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta in
za člane drugih organov ali delovnih teles, ki jih imenuje svet, |
– občinskemu svetu pripravi predlog za podelitev občinskih priznanj, |
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge odločitev v
zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega
sveta, |
– obravnava vse druge predloge in vprašanja v zvezi z volitvami,
imenovanji in prenehanji mandata, ki so v pristojnosti občinskega sveta,
in daje občinskemu svetu ustrezne predloge, |
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačili za
opravljanje funkcije in drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, članov
občinskih organov in delovnih teles ter drugih organov, |
– pripravlja predloge odločitev v zvezi s svetniškimi skupinami, |
– opravlja naloge po zakonu, ki ureja preprečevanje korupcije, |
– opravlja naloge po zakonu, ki ureja lokalne volitve, |
– izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev, |
– obravnava in daje svetu mnenja ter predloge odločitev, ki se nanašajo
na organizacijo občinske uprave, |
– opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti in naloge po naročilu
občinskega sveta, |
– opravlja druge naloge na podlagi zakona, ali drugega pravnega akta. |
(3) Naloge iz druge, tretje, četrte in pete alineje drugega odstavka
tega člena, ki se nanašajo na volitve, imenovanja, mandatna vprašanja,
prenehanje mandatov in podelitev občinskih priznanj, opravlja Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja po postopku, določenem s
poslovnikom občinskega sveta. |
|
27. člen |
|
(stalna in občasna delovna telesa občinskega sveta) |
|
(1) Občinski
svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali
občasna delovna telesa. |
(2) Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
– Statutarno pravna komisija, |
– Komisija za vloge in pobude občanov, |
– Odbor za finance in premoženjske zadeve, |
– Odbor za gospodarstvo in gospodarske javne službe, |
– Odbor za okolje in prostor, |
– Odbor za družbene zadeve, |
– Komisija za kmetijstvo. |
(3) Komisije in odbori občinskega sveta štejejo tri do sedem članov.
Delovno področje in število članov posameznega delovnega telesa
občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta. |
|
28. člen |
|
(imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta) |
|
(1) Člane
komisij in odborov občinskega sveta imenuje občinski svet izmed svojih
članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog
kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
(2) Delo komisije ali odbora občinskega sveta vodi predsednik.
Predsednik je član občinskega sveta. |
(3) Nezdružljivost članstva v komisiji ali odboru občinskega sveta z
opravljanjem druge funkcije ali dela določa zakon. |
(4) Mandat članov komisij in odborov občinskega sveta konča istočasno
kot mandat članov občinskega sveta. |
|
29. člen |
|
(pristojnosti delovnih teles občinskega sveta) |
|
(1) Delovna telesa občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja,
določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
(2) Delovna telesa občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem splošne in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna
in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu
ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
30. člen |
|
(razrešitev članov delovnih teles občinskega sveta) |
|
Občinski svet lahko na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja Občine Ajdovščina razreši predsednika, posameznega člana
delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti. Predlog za
razrešitev lahko poda vsak član občinskega sveta. Predlog novih
kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje
občinskega sveta, lahko pa ga poda že na isti seji. Če je razrešena
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, novo komisijo
imenuje občinski svet izmed svojih članov brez mnenja delovnega telesa
občinskega sveta. |
|
3.3. Župan |
|
31. člen |
|
(župan) |
|
(1) Župana
volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se
opravijo v skladu z zakonom. |
(2) Mandatna doba župana traja 4 leta. |
(3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi
seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske
volilne komisije o izvolitvi župana ugotovi, da ni bilo pritožb drugih
kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana. Če so takšne pritožbe
bile, novoizvoljeni župan nastopi mandat, če jim občinski svet ne ugodi. |
(4) Kadar občinski svet pritožbam iz prejšnjega odstavka ugodi, do
dokončne odločitve o izvolitvi župana tekoče naloge iz pristojnosti
župana opravlja najstarejši član občinskega sveta. |
(5) Župan svojo funkcijo opravlja nepoklicno, lahko pa se odloči, da bo
funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi župan obvesti občinski
svet. |
|
32. člen |
|
(pristojnosti župana) |
|
(1) Župan
predstavlja in zastopa občino. Župan predstavlja občinski svet, ga
sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja. |
(2) Poleg tega župan predvsem: |
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje
posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev
občinskega sveta, |
– odloča o ravnanju s premičnim premoženjem ter o pridobitvi
nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa
drugače, |
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
– predlaga ustanovitev občinske uprave in skupne občinske uprave ter
ureditev njunega delovnega področja, predlaga naloge in notranjo
organizacijo občinske uprave, |
– določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o
imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega
razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in
obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja, |
– imenuje in razrešuje direktorja občinske upravein vodjo organa skupne
občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic, |
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske
uprave, |
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
(3) Župan se lahko udeleži seje delovnega telesa občinskega sveta ter na
njej razpravlja, nima pa pravice glasovanja, seje nadzornega odbora ali
občinske volilne komisije pa se lahko udeleži le, če je na sejo
povabljen. |
|
33. člen |
|
(zadržanje objave splošnega akta) |
|
(1) Župan
zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali
nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na
prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
(2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi,
župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove
skladnosti z ustavo in zakonom. |
(3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je
nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom
občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori
pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet
ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
(5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom
prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
34. člen |
|
(naloge župana na področju zaščite in reševanja) |
|
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in
reševanja, predvsem pa: |
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč, |
– imenuje poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poverjenike za
civilno zaščito, |
– sprejme načrt zaščite in reševanja, |
– vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge
zaščite, reševanja in pomoči ter organizacije, ki morajo izdelati načrte
zaščite in reševanja, |
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine, |
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more
sestati, |
– v
primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno
dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
35. člen |
|
(nujni ukrepi) |
|
V
primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo
življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno
sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v
potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
36. člen |
|
(podžupan občine) |
|
(1) Za
pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina največ tri podžupane.
Podžupane izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. |
(2) Na prvi seji občinskega sveta po imenovanju podžupana oziroma
podžupanov, župan o imenovanju obvesti občinski svet, pri čemer ga
seznani tudi s pooblastili, ki jih je dal posameznemu podžupanu ter
nalogami, pri katerih mu pomagajo. |
(3) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne
naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
(4) V soglasju z županom se lahko podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. |
|
37. člen |
|
(nadomeščanje župana in opravljanje funkcije župana) |
|
(1) Podžupan
nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Če ima
občina dva ali več podžupanov, župan določi, kateri podžupan ga
nadomešča v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti, če ga ne določi,
pa ga nadomešča najstarejši podžupan. V času nadomeščanja opravlja
podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere
ga župan pooblasti. |
(2) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi podžupan, oziroma
nobeden izmed podžupanov, ne more opravljati svoje funkcije, nadomešča
župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa
najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član
občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
(3) V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja podžupan
funkcijo župana do nastopa mandata novoizvoljenega župana. Če ima občina
dva ali tri podžupane pa to funkcijo opravlja tisti podžupan, ki ga
določi župan, razen če je župan razrešen. Če župan ne določi, kateri
podžupan začasno opravlja funkcijo župana, oziroma če je razrešen,
odloči občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta opravlja to
funkcijo. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja
funkcije člana občinskega sveta. |
|
38. člen |
|
(komisije in drugi strokovni organi občine) |
|
(1) Če
je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje
komisije in druge strokovne organe občine. |
(2) Župan lahko tudi na svojo pobudo imenuje komisije in druga delovna
telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih
zadev iz svoje pristojnosti. |
|
39. člen |
|
(predčasno prenehanje mandata župana in podžupana) |
|
(1) Predčasno
prenehanje mandata župana in podžupana določa zakon. |
(2) Podžupanu preneha mandat podžupana s prenehanjem mandata člana
občinskega sveta. |
(3) Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši ali z
izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat.
Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega
župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta. |
|
3.4. Nadzorni odbor občine |
|
40. člen |
|
(pristojnosti in naloge nadzornega odbora) |
|
(1) Nadzorni
odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
– opravlja nadzor nad ravnanjem s premoženjem občine, |
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev, |
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
(3) Nadzorni odbor pri izvajanju nalog iz svoje pristojnosti ugotavlja
zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave
in skupne občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih
skladov ter drugih porabnikov proračunskih sredstev in pooblaščenih oseb
z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje
učinkovitost in gospodarnost porabe proračunskih sredstev. |
|
41. člen |
|
(imenovanje in razrešitev članov nadzornega odbora) |
|
(1) Nadzorni
odbor ima 5 članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed
občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora
morajo imeti najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s
finančno-računovodskega ali pravnega področja. Najmanj trije člani
morajo imeti strokovno usposobljenost in delovne izkušnje iz finančno
računovodskega področja. Najmanj trije člani morajo imeti najmanj visoko
strokovno izobrazbo. Predlog kandidatov za člane nadzornega odbora
predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
(2) Nezdružljivost članstva v nadzornem odboru z opravljanjem druge
funkcije ali dela določa zakon. |
(3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem
poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo
razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Občinski
svet imenuje novega člana na svoji prvi naslednji seji po razrešitvi.
Roki iz tega odstavka in iz prvega odstavka 42. člena tega statuta,
veljajo tudi v primeru razrešitve celotnega nadzornega odbora. |
(4) Članu nadzornega odbora preneha članstvo v nadzornem odboru tudi v
primeru odstopa, in sicer z dnem, ko je podal odstopno izjavo komisiji
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
42. člen |
|
(konstituiranje nadzornega odbora) |
|
(1) Prvo
sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor
se konstituira najkasneje v 30 dneh po imenovanju njegovih članov na
občinskem svetu, če je na prvi seji navzočih večina članov. |
(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega
odbora. |
(3) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove
seje. |
(4) Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je
navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov
navzočih članov. |
(5) Sedež nadzornega odbora je na sedežu Občine Ajdovščina. Nadzorni
odbor za seje uporablja prostore občine. |
(6) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja svoj žig. |
|
43. člen |
|
(program dela nadzornega odbora) |
|
(1) Nadzorni
odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni
program in predlog finančnega načrta, ki ju v času priprave proračuna za
naslednje leto predloži županu. V program dela lahko vključi tudi
nadzore, ki jih predlagajo organi občine in občani. Letni nadzorni
program vsebuje najmanj: navedbo oseb, ki bodo nadzorovane, predmet in
obseg nadzora, cilje nadzora, osebe, ki bodo nadzor izvedle in
predvideno porabo časa za nadzor. |
(2) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor
določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki
ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu. Enako velja za
spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega
programa mora biti obrazložena. |
(3) Župan, občinski svet, drugi organi občine, sveti krajevnih
skupnosti, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in druge
osebe morajo sodelovati z nadzornim odborom. |
(4) Predsednik ali od njega pooblaščeni član nadzornega odbora se mora
udeležiti seje občinskega sveta, ko ta obravnava predlog proračuna in
druge zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo
delo. |
|
44. člen |
|
(pričetek postopka nadzora) |
|
(1) Nadzorni
odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo
uporabnika proračuna. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev
vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe. |
(2) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni
nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v
postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. |
|
45. člen |
|
(poročilo nadzornega odbora) |
|
(1) Za
posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen v
letnem nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik
pripravi osnutek poročila o nadzoru, in ga zaradi sklica seje posreduje
predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati
enake sestavine kot poročilo o nadzoru. |
(2) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora
o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik
nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek
poročila o nadzoru. |
(3) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor
sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora
nadzornik upoštevati in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
(4) Osnutek poročila o nadzoru podpišeta predsednik nadzornega odbora in
nadzornik. |
|
46. člen |
|
(odzivno poročilo) |
|
(1) Nadzorni
odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v
roku osmih dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku
petnajstih dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na
posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja,
pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev
iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če
nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu
poročilu. |
(2) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka sprejme nadzorni odbor
poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in
županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu
ministrstvu. |
|
47. člen |
|
(vsebina poročila nadzornega odbora) |
|
(1) Poročilo
o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in
pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine, ki
ga izda pristojni minister. |
(2) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki
je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje,
priporočila oziroma predlogi. |
(3) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni
(pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru. |
(4) V mnenju se ugotovi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
pravilno in/ali smotrno. |
(5) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja
oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo
sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor
praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje, tako da
nakaže poti za izboljšanje. |
|
48. člen |
|
(postopanje nadzornega odbora) |
|
(1) Če
nadzorni odbor ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora,
mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti
pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije. |
(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da
je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
|
49. člen |
|
(obravnava poročila nadzornega odbora) |
|
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge
nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih
proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora
in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
|
50. člen |
|
(letno poročilo o delu in porabi sredstev nadzornega odbora) |
|
Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno
poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto, najkasneje
do konca meseca marca, poročati o svojem delu ter ju seznaniti s
pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in predlagati rešitve za
izboljšanje poslovanja. |
|
51. člen |
|
(javnost dela nadzornega odbora) |
|
(1) Nadzorni
odbor lahko odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to
zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki
vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe,
zaupne narave oziroma so tajni. |
(2) Nadzorni odbor lahko odloči, da se iz letnega poročila o njegovem
delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo
podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do
informacij javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče
zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. |
(3) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela
nadzornega odbora določa poslovnik nadzornega odbora. |
(4) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen
predsednik nadzornega odbora, oziroma oseba, ki jo pooblasti. |
|
52. člen |
|
(strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora) |
|
(1) Strokovno
in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
(2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov ter drugih
pisanj nadzornega odbora, skrbi za arhiviranje gradiva, sprejemanje in
urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena
administrativna tehnična dela nadzornega odbora. Predsednik nadzornega
odbora se lahko zaradi obstoja upravičenih razlogov dogovori z županom
za zamenjavo tega javnega uslužbenca. Nadzorni odbor se lahko odloči, da
bo določena opravila opravljal brez pomoči občinske uprave. |
(3) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci,
zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji
in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid
in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski
svet. |
|
53. člen |
|
(sredstva za delo nadzornega odbora) |
|
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu
na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega nadzornega programa
in finančnega načrta nadzornega odbora. |
|
54. člen |
|
(plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora) |
|
(1) Predsednik
in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela
v skladu s pravilnikom občinskega sveta, ki ureja plače in druge
prejemke občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta
in članov drugih občinskih organov ter povračila stroškov. |
(2) Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s
pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na
podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. |
|
55. člen |
|
(poslovnik o delu nadzornega odbora) |
|
Nadzorni odbor podrobneje uredi svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme
z večino glasov vseh članov. |
|
4. DRUGI ORGANI OBČINE |
|
56. člen |
|
(drugi organi občine) |
|
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
|
57. člen |
|
(poveljnik in štab civilne zaščite) |
|
(1) Občina
ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč v skladu s sprejetimi načrti. |
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo
odgovorni županu. |
|
5. OŽJI DELI OBČINE – KRAJEVNE SKUPNOSTI |
|
58. člen |
|
(krajevne skupnosti) |
|
(1) Zaradi
zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih
naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne
skupnosti. Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem,
funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem
smislu. |
(2) Pobudo za ustanovitev nove krajevneskupnosti, njeno ukinitev ali
spremembo njenega območja ali imena, lahko da zbor občanov krajevne
skupnosti ali najmanj pet odstotkov volivcev s tega območja po postopku
in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
(3) Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje ali
ime, občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o
imenu in/ali območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih
občanov, ki jih skliče župan za posamezno območje, kjer naj bi se
ustanovila ali ukinila krajevna skupnost, oziroma naj bi se spremenilo
njeno območje. |
|
59. člen |
|
(pristojnosti krajevnih skupnosti) |
|
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in
sicer: |
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov na
področju javne infrastrukture na svojem območju, |
– opravljajo tekoče vzdrževanje objektov in naprav, s katerimi
upravljajo, |
–
obveščajo upravljavce javne infrastrukture o napakah na javni
infrastrukturi, |
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in
sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
– dajejo predloge za ureditev in olepšanje kraja v smislu ureditve in
vzdrževanja javnih površin ter pri tem sodelujejo, |
– pomagajo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč s področja
javnih služb in drugih investicij v javnem interesu z območja krajevne
skupnosti, |
– dajejo mnenje k predlogu o razpolaganju s premoženjem občine, ki je
krajevni skupnosti dano v uporabo oziroma upravljanje za opravljanje
njihovih nalog, |
–
upravljajo s svojim premoženjem, |
– s
premoženjem, ki ga od občine prejmejo v upravljanje ravnajo kot dober
gospodar, |
– dajejo predloge za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija,
ureditev dovozov in izvozov, omejitve hitrosti ipd.), |
– oblikujejo predloge za spremembo prostorskih aktov občine ter jih
posredujejo pristojnemu organu občine, |
– sodelujejo v postopku priprave prostorskih aktov občine z dajanjem
pripomb in predlogov na osnutke prostorskih aktov, |
– sodelujejo pri pripravi finančnih načrtov krajevnih skupnosti in
skrbijo za njihovo realizacijo, |
– sodelujejo v postopku izvajanja participativnega proračuna na podlagi
aktov organov občine, |
– sodelujejo v postopku sprejemanja predpisov, ki lahko pomembneje
vplivajo na njihovo področje dela, z dajanjem mnenj in pripomb na
osnutke predpisov, |
– seznanjajo pristojne organe občine s problemi in potrebami prebivalcev
krajevne skupnosti ter po potrebi sodelujejo pri njihovem reševanju, |
– sodelujejo pri organizaciji, oziroma organizirajo kulturne, športne in
druge prireditve, |
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za
civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih
nalogah s področja zaščite in reševanja, |
– sodelujejo s socialnimi, zdravstvenimi in podobnimi službami pri
nudenju pomoči ljudem v stiski na svojem območju, |
– pospešujejo vzgojno-izobraževalne, športno-rekreacijske, društvene,
turistične, kulturne in druge dejavnosti na svojem območju, |
– sodelujejo z občinsko volilno komisijo pri izvedbi volitev in
referendumov, |
– skrbijo za ohranjanje krajevnih tradicij in za promocijo kraja, |
– opravljajo druge naloge, v skladu z zakonom, s tem statutom ali drugim
aktom organov občine. |
|
60. člen |
|
(status krajevnih skupnosti) |
|
(1) Krajevna
skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja
samostojno, v skladu s tem statutom. |
(2) Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za
svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez soglasja
župana, so nični, vendar lahko predpis občine, ki je potreben za
izvršitev proračuna določi, kateri pravni posli in v kakšni višini so ti
pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega
soglasja župana. |
(3) Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim
premoženjem. Občina subsidiarno odgovarja za obveznosti krajevne
skupnosti. Za finančne obveznosti krajevne skupnosti, ki niso zajete v
proračunu občine, občina ne odgovarja. |
(4) Krajevnoskupnost zastopa predsednik sveta krajevneskupnosti. |
|
61. člen |
|
(svet krajevne skupnosti) |
|
(1) Organ
krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo volivci s stalnim
prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov
sveta določa zakon. |
(2) Nezdružljivost članstva v svetih krajevnih skupnosti iz drugega
odstavka 5. člena tega statuta z opravljanjem druge funkcije ali dela
določa zakon. |
(3) Število članov sveta krajevne skupnosti in volilne enote za volitve
članov sveta krajevne skupnosti določi občinski svet z odlokom. |
(4) Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. |
(5) Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno
kot mandat članov občinskega sveta. |
(6) Za predčasno prenehanje mandata člana sveta krajevne skupnosti se
smiselno uporablja razloge in postopek, ki je za predčasno prenehanje
mandata člana občinskega sveta določen z zakonom. |
|
62. člen |
|
(sklic prve seje sveta krajevne skupnosti) |
|
Prvo
sejo sveta krajevne skupnosti skliče dosedanji predsednik sveta krajevne
skupnosti najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne
skupnosti. Če prve seje ne skliče dosedanji predsednik sveta krajevne
skupnosti, jo mora sklicati župan. Svet je konstituiran, ko so potrjeni
mandati več kot polovici njegovih članov. Za potrditev mandatov in
konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za
konstituiranje občinskega sveta. |
|
63. člen |
|
(predsednik in podpredsednik sveta krajevneskupnosti) |
|
(1) Svet
krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani
sveta. |
(2) Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno
skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge,
ki mu jih določi svet krajevne skupnosti. Pravni posli, ki jih kot
zastopnik krajevne skupnosti sklene predsednik njenega sveta, so
veljavni le ob pisnem soglasju župana, razen, če je z veljavnim odlokom
o proračunu občine drugače določeno. |
(3) Svet krajevne skupnosti na predlog predsednika izvoli
podpredsednika. Podpredsednik nadomešča predsednika in opravlja naloge,
ki mu jih določi predsednik. |
|
64. člen |
|
(seje sveta krajevne skupnosti) |
|
(1) Svet
krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri
je navzočih večina članov, z večino opredeljenih glasov navzočih članov. |
(2) Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in
razpravljati, vendar nima pravice glasovati. |
(3) Predsednik sveta krajevne skupnosti skliče svet krajevne skupnosti
po potrebi. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to
zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta krajevne skupnosti. |
(4) Za delovanje sveta krajevne skupnosti se uporabljajo določbe tega
statuta in smiselno določbe poslovnika občinskega sveta v delu, kjer je
določeno vodenje in potek sej, vzdrževanje reda na sejah, sklepčnost in
odločanje na sejah, vsebina zapisnika sej ter javnost dela na sejah. |
|
65. člen |
|
(naloge sveta krajevne skupnosti) |
|
(1) Svet
krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge
krajevne skupnosti. Svet tudi: |
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na
območje krajevne skupnosti in njene prebivalce, ter oblikuje svoja
stališča in mnenja, |
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov
občine, |
– sprejema odločitve o uporabi sredstev krajevne skupnosti in o ravnanju
ter gospodarjenju s premoženjem krajevne skupnosti v skladu z določili
tega statuta in odloka o proračunu občine. |
(2) Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevneskupnosti niso
pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet,
župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni z odlokom
občine določeno drugače. Kljub temu pa mora občinski svet pred
odločanjem o zadevah, ki se nanašajo na interese prebivalcev posamezne
krajevne skupnosti, predhodno pridobiti mnenje sveta te krajevne
skupnosti. |
(3) Svet krajevneskupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj
sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora
krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je
urejen zbor občanov. |
|
66. člen |
|
(sodelovanje župana s predsedniki svetov krajevnih skupnosti) |
|
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter obravnave
določenih zadev iz občinske pristojnosti župan najmanj enkrat letno
skliče sestanek s predsedniki svetov krajevnih skupnosti. |
|
67. člen |
|
(premoženje krajevne skupnosti) |
|
(1) Krajevna
skupnost ima lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine,
premičnine, denarna sredstva in pravice. Krajevna skupnost ne sme
pridobivati lastnih nepremičnin s sredstvi proračuna občine. |
(2) Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober
gospodar. Za ravnanje s premoženjem krajevne skupnosti se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki urejajo ravnanje s premoženjem občine ter
določbe tega statuta. |
(3) Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna
subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino. |
|
68. člen |
|
(financiranje krajevnih skupnosti) |
|
(1) Financiranje
krajevnih skupnosti iz drugega odstavka 5. člena tega statuta ureja
zakon. |
(2) Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih
skupnosti se določijo z odlokom. |
(3) Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevne skupnosti, ki niso
zajete v proračunu občine. |
|
69. člen |
|
(razpustitev sveta krajevne skupnosti) |
|
(1) Občinski
svet lahko na predlog župana ali nadzornega odbora občine razpusti svet
krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
– če
se po najmanj trikratnem sklicu svet krajevne skupnosti ne sestane, |
– če
svet krajevne skupnosti ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem
statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in
splošnimi akti občine, |
– če
se ugotovi, da svet krajevne skupnosti očitno nezakonito razpolaga s
sredstvi občanov, ali če sredstva, ki so krajevni skupnosti dodeljena iz
občinskega proračuna, uporablja nenamensko. |
Pred
izdajo sklepa o razpustitvi sveta krajevne skupnosti mora občinski svet
opozoriti svet krajevne skupnosti na njegovo nezakonito ravnanje ter mu
predlagati, kako naj v primernem roku te nezakonitosti odpravi. Če svet
krajevne skupnosti ravna v skladu z opozorilom, se postopek razpustitve
ustavi. |
(2) Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevno skupnost, če
ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni
kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo
interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem
statutom. |
|
6. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
70. člen |
|
(neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini) |
|
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: |
– zbor občanov, |
– referendum, |
– ljudska iniciativa. |
|
6.1. Zbor občanov |
|
71. člen |
|
(zbor občanov) |
|
(1) Občani
na zboru občanov: |
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev krajevnih
skupnosti oziroma za spremembo njihovih območij ali imen, |
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja
občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter
o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. |
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
72. člen |
|
(sklic zbora občanov) |
|
(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezen
del. |
(2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega
sveta ali sveta krajevneskupnosti. |
(3) Če se zbor občanov sklicuje za posamezno krajevno skupnost, za
posamezno naselje ali zaselek, ga lahko v soglasju z županom skliče in
vodi tudi predsednik sveta krajevne skupnosti. |
(4) Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom
ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v
občini. Zbor občanov za del občine pa se skliče na zahtevo najmanj pet
odstotkov volivcev tega dela. |
(5) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno
obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba
priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati
ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča
ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi,
da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo
se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.
Župan oziroma predsednik sveta krajevne skupnosti skliče zbor občanov
najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
73. člen |
|
(območje, kraj in čas sklica zbora občanov) |
|
(1) Sklic
zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
(2) Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
74. člen |
|
(vodenje zbora občanov) |
|
(1) Zbor
občanov vodi župan, od njega pooblaščeni podžupan, ali predsednik sveta
krajevne skupnosti. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje
predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude,
stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev
z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je
sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali. |
(3) Javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi
sklepčnost zbora občanov, število volivcev, ki je glasovalo o
predlaganih odločitvah ter vodi zapisnik o zboru občanov. Z zapisnikom
zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana
ter ga na krajevno običajen način objavi. |
(4) Če vodi zbor občanov predsednik sveta krajevne skupnosti, določi
člana sveta krajevne skupnosti, ki ugotovi sklepčnost zbora občanov in
število volivcev, ki je glasovalo o predlaganih odločitvah ter vodi
zapisnik zbora občanov. Z zapisnikom zbora občanov predsednik sveta
krajevne skupnosti seznani svet krajevne skupnosti in župana ter ga na
krajevno običajen način objavi. |
|
6.2. Referendum |
|
75. člen |
|
(referendum o splošnem aktu občine) |
|
(1) Občani
lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet
odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
Pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma mora podpreti najmanj
sto volivcev v občini. |
(4) Referendum o splošnem aktu določa zakon. |
|
6.3. Svetovalni referendum |
|
76. člen |
|
(svetovalni referendum) |
|
(1) Občinski
svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti
razpiše svetovalni referendum. |
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z zakonom. |
(4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
|
6.4. Drugi referendumi |
|
77. člen |
|
(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih) |
|
(1) Občani
lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. |
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se izvede v skladu z zakonom. |
|
6.5. Ljudska iniciativa |
|
78. člen |
|
(ljudska iniciativa) |
|
(1) Najmanj
pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta
oziroma drugih občinskih organov. |
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in
postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega
statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis
referenduma o splošnem aktu občine. |
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali
drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo
ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene
zahteve. |
|
79. člen |
|
(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini) |
|
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na
zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v
občinskem proračunu. |
|
7. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
80. člen |
|
(premoženje občine) |
|
(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice. |
(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
(3) Za odločanje o ravnanju s premoženjem občine je pristojen občinski
svet, razen če ni z zakonom določeno drugače. Občinski svet na predlog
župana sprejme letni program prodaje občinskega finančnega in stvarnega
premoženja ter letni program nabav in gradenj. Sprejeti letni program
prodaje izvršuje župan. |
(4) Ravnanje z nepremičninami in premičninami v lasti občine se izvede
po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za
ravnanje z občinskim premoženjem. |
(5) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti
soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje
stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost
občine. |
|
81. člen |
|
(prihodki občine) |
|
(1) Občina
pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih
dajatev v skladu z zakonom. |
(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev
finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega
proračuna. |
(3) Občina pridobiva tudi prihodke iz državnega proračuna in iz sredstev
skladov Evropske unije. |
|
82. člen |
|
(proračun občine) |
|
(1) Prihodki
in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v
proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v
poslovniku občinskega sveta. |
(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča
njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. |
(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v
sprejem je odgovoren župan, pri čemer se del sredstev proračuna nameni
financiranju projektov, ki jih neposredno predlagajo in izberejo občani.
Če ni z drugim predpisom občine določeno drugače, se za financiranje teh
projektov nameni sredstva v višini, ki ne sme biti nižja od pol (0,5)
odstotka in ne višja od enega odstotka letnega proračuna občine
(participativni proračun). |
(4) V postopku sprejemanja proračuna morajo predlogi za povečanje
izdatkov proračuna vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna
ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani
izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske
rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
|
83. člen |
|
(sestava proračuna občine) |
|
(1) Proračun
občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov
ter obrazložitve. |
(2) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in
odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih
uporabnikov proračuna občine. |
(4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih
programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z
dokumenti dolgoročnega načrtovanja. |
|
84. člen |
|
(izvrševanje proračuna občine) |
|
(1) Za
izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu. |
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z
zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu
občine ali drugim splošnim aktom občine. |
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora
v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance,
izdanim na podlagi zakona. |
(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje
proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce
občinske uprave. |
(5) Župan v mesecu juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju
proračuna za tekoče leto. Poročilo vsebuje podatke in informacije, ki
jih določa zakon, ki ureja sistem javnih financ. |
|
85. člen |
|
(odlok o proračunu občine) |
|
(1) Proračun
občine se sprejme z odlokom, rebalans oziroma spremembe proračuna občine
se sprejmejo z odlokom o rebalansu proračuna oziroma z odlokom o
spremembah proračuna. |
(2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti
proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja
proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge
ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
(3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg
predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
(4) Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni
možno uravnovesiti proračuna občine. |
(5) Župan predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na
katerega se sprejeti proračun nanaša. |
|
86. člen |
|
(začasno financiranje) |
|
(1) Če
proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se
financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega
proračuna in za iste namene. V obdobju začasnega financiranja se smejo
uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem
obdobju v proračunu za preteklo leto. |
(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom.
Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom
občinskega sveta podaljša še za tri mesece. |
|
87. člen |
|
(uporaba sredstev proračuna) |
|
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z
zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini,
določeni s proračunom. |
|
88. člen |
|
(prerazporejanje proračunskih sredstev) |
|
(1) Proračunskih
sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen
z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
(2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika,
župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo
oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug
uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese
sredstva v proračunsko rezervo. |
|
89. člen |
|
(zaključni račun proračuna) |
|
(1) Neposredni
uporabnik občinskega proračuna pripravi zaključni račun svojega
finančnega načrta in letno poročilo za preteklo leto in ga predloži
županu do 28. februarja tekočega leta. |
(2) Župan pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za
preteklo leto in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, do
31. marca tekočega leta. |
(3) Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna
občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta. |
(4) Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti
ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu. |
|
90. člen |
|
(zadolževanje občine) |
|
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, predvidene v
občinskem proračunu, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
91. člen |
|
(zadolževanje javnih podjetij, javnih zavodov in javnih skladov) |
|
(1) Javna
podjetja, javni zavodi in javni skladi, katerih ustanoviteljica je
občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to
dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. |
(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij, javnih zavodov
in javnih skladov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog
župana občinski svet. |
(3) Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje, javni
zavod ali javni sklad, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti
vseh občin ustanoviteljic. |
|
92. člen |
|
(finančno poslovanje občine) |
|
(1) Finančno
poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave ali
skupnega organa občinske uprave. |
(2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega
finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje
pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in
podzakonskimi predpisi. |
(3) Finančno knjigovodska služba občine lahko zagotavlja tudi vodenje
knjigovodstva za krajevne skupnosti, ki so ustanovljene na njenem
območju. |
|
93. člen |
|
(javno naročanje) |
|
Nabavo blaga in storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v
skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. Enako velja za
predsednike svetov krajevnih skupnosti v primerih, ko izvajajo nabavo
blaga in storitev ter oddajo gradbenih del. |
|
8. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
8.1. Splošni akti občine |
|
94. člen |
|
(splošni akti občine) |
|
(1) Splošni
akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe,
pravilniki in navodila. |
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge
načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta
posebni vrsti splošnih aktov. |
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je
lahko splošni ali posamični akt. |
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
|
95. člen |
|
(statut) |
|
(1) Statut
je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem
odloka. |
|
96. člen |
|
(poslovnik občinskega sveta) |
|
(1) S
poslovnikom občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in
način dela ter odločanja občinskega sveta in njegovih delovnih teles,
sestava in delovno področje delovnih teles občinskega sveta, volitve,
imenovanja in razrešitve predsednika in članov organov občine in
delovnih teles občinskega sveta, postopek za sprejem splošnih aktov
občine, uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta,
razmerje do drugih organov občine ter druga vprašanja v zvezi z
delovanjem občinskega sveta. |
(2) Poslovnik občinskega sveta se sprejme po enakem postopku, kot je
predpisan za sprejem odloka. |
|
97. člen |
|
(odlok) |
|
(1) Z
odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela,
ustanavlja pravne osebe javnega prava, izvajalce občinskih javnih služb,
in ureja druge zadeve, če je tako določeno z zakonom. |
(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar
je tako določeno z zakonom. |
|
98. člen |
|
(odredba, pravilnik, navodilo) |
|
(1) Z
odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja
način ravnanja v takih razmerah. |
(2) S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v
procesu njihovega izvrševanja. |
(3) Z navodilom občina lahko podrobneje predpiše način dela organa
občinske uprave pri izvrševanju določb tega statuta ali odloka. |
|
99. člen |
|
(objavljanje splošnih aktov občine) |
|
(1) Statut,
odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu
Republike Slovenijein pričnejo veljati praviloma petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
(2) V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti,
za katere tako določi občinski svet. |
|
8.2. Posamični akti občine |
|
100. člen |
|
(posamični akti občine) |
|
(1) Posamični
akti občine so odločbe in sklepi. |
(2) S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
101. člen |
|
(odločanje o upravnih stvareh) |
|
(1) Organi
občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb
ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku. |
(2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
(3) O upravnih stvareh iz lastne pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
(4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan
občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa
drugače. |
(5) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz
prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi
zakon. |
(6) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
102. člen |
|
(pooblastila v upravnih zadevah) |
|
Pooblastila za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz
občinske pristojnosti se podeljujejo uradnim osebam v skladu z zakonom
in predpisi izdanimi na podlagi zakona. |
|
9. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE |
|
103. člen |
|
(zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti) |
|
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in
zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in
v pravice občine. |
|
104. člen |
|
(spor o pristojnosti) |
|
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o
pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata
razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko
postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
105. člen |
|
(upravni spor) |
|
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte
in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina
obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ
odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti
o začetku upravnega postopka v osmih dneh. |
|
106. člen |
|
(upravni in sodni postopki) |
|
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot
stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z
že izdanimi akti prizadete pravice in pravne koristi občine, določene z
ustavo in zakoni. |
|
107. člen |
|
(mnenje glede predlogov predpisov) |
|
Delovna telesa občinskega sveta pripravijo za potrebe občinskega sveta
mnenja glede pripravljajočih se predpisov, ki pomembneje posegajo v
koristi občine. Na tej podlagi lahko občinski svet oblikuje svoje
mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru, oziroma združenju občin. Pri manj
pomembnih spremembah predpisov mnenje pripravi župan, če oceni, da je to
potrebno, in ga pošlje pristojnemu organu. |
|
10. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA |
|
108. člen |
|
(nadzor nad zakonitostjo dela) |
|
(1) Vsako
ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in
posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan,
občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. |
(2) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela
organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in
strokovno pomoč organom občin. |
(3) V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo
pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo
njihovega dela. |
(4) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno
ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne
pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter
daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
11. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
109. člen |
|
(ustanovitev in sprememba imena krajevne skupnosti) |
|
(1) S
7. točko drugega odstavka 5. člena tega statuta se ime Krajevne
skupnosti Črniče preimenuje v Krajevna skupnost Črniče - Ravne.
Dosedanje ime se uporablja do izteka mandata dosedanjega sveta Krajevne
skupnosti Črniče. |
(2) S 14. točko drugega odstavka 5. člena tega statuta se na območju
naselja Male Žablje ustanovi nova Krajevna skupnost Male Žablje, in se
naselje Male Žablje izloči iz območja dosedanje Krajevne skupnosti
Vipavski Križ. Dosedanja Krajevna skupnost Vipavski Križ, ustanovljena
na območju naselij Vipavski Križ in Male Žablje, nadaljuje svoje delo do
izteka mandata dosedanjega sveta Krajevne skupnosti Vipavski Križ. |
(3) Župan razpiše volitve v svet Krajevne skupnosti Male Žablje na prvih
rednih lokalnih volitvah po uveljavitvi tega statuta. |
(4) Mandat dosedanjih svetov krajevnih skupnosti iz prejšnjih dveh
odstavkov se izteče s konstituiranjem novih svetov krajevnih skupnosti
po prvih rednih lokalnih volitvah po uveljavitvi tega statuta. |
|
110. člen |
|
(prenehanje veljavnosti in uporaba) |
|
Z
dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati Statut Občine
Ajdovščina (Uradni list RS, št. 44/12, 85/15, 8/18, 38/18), katerega
peta alineja drugega odstavka in tretji odstavek 25. člena, 34. člen in
35. člen se uporabljajo do prve konstitutivne seje občinskega sveta po
prvih rednih lokalnih volitvah po uveljavitvi tega statuta. |
|
111. člen |
|
(objava, začetek veljavnosti in uporaba) |
|
Ta
statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. Peta točka drugega odstavka in tretji odstavek 27. člena,
36. člen in 37. člen tega statuta se začnejo uporabljati s prvo
konstitutivno sejo občinskega sveta po prvih rednih lokalnih volitvah po
uveljavitvi tega statuta. |
|
Št. 007-2/2022-1 |
Ajdovščina, dne 19. maja
2022 |
|
Župan |
Občine Ajdovščina |
Tadej Beočanin |