|
Na podlagi 64. člena zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95,
26/97, 70/97, 10/98 in 74/98, 70/00, 87/01 in 51/02) je Občinski svet
občine Kungota na 8. redni seji dne 11. 12. 2003 sprejel |
|
|
S T A T U T |
|
|
Občine Kungota |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(1) Občina Kungota je samoupravna lokalna skupnost
ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Ciringa, Gradiška,
Grušena, Jedlovnik, Jurski Vrh, Kozjak
Kozjak nad Pesnico, Pesnica, Plač, Plintovec,
Podigrac, Rošpoh-del, Slatina, Slatinski Dol,
Sp. Vrtiče
Spodnje Vrtiče, Svečina,
Špičnik, Vršnik, Zg. Kungota
in Zg. Vrtiče
Zgornja Kungota in Zgornje Vrtiče. |
|
|
(2) Sedež občine je v Zg. Kungoti, Plintovec 1. |
|
|
(3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico
posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
|
|
(4) Občino predstavlja in zastopa župan. |
|
|
(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z
zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v
občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
|
|
2. člen |
|
|
V statutu uporabljeni izrazi zapisani v moški spolni
slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. |
|
|
3. člen |
|
|
(1) Na območju Občine Kungota se ustanovijo vaške
skupnosti kot ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter
pravni status ožjih delov Občine Kungota so določeni s tem statutom in
odlokom občine. |
|
|
(2) Imena in območja
Vaška skupnost vaških skupnosti v občini so: |
|
|
– Jurij z naselji: Grušena, Jedlovnik, Jurski Vrh, Pesnica
in Vršnik, |
|
|
– Sp. Kungota
Spodnja Kungota
z naselji
ki obsega območja naselij: Gradiška, Kozjak
Kozjak nad Pesnico–del in
Rošpoh–del, |
|
|
– Svečina
z naselji
ki obsega območja naselij: Ciringa, Plač, Podigrac, Slatina,
Slatinski Dol, Svečina, Špičnik in Zg. Vrtiče, |
|
|
– Zg. Kungota
Zgornja Kungota
z naselji
ki obsega območja naselij:
Kozjak
Kozjak nad Pesnico–del, Plintovec, Sp. Vrtiče
Spodnje Vrtiče
in Zg. Kungota
Zgornja Kungota. |
|
|
4. člen |
|
|
Občina Kungota (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru
ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega
pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti,
ki so po njenem predhodnem soglasju nanjo prenesene z zakonom. |
|
|
Občina Kungota (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in
zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge iz
državne pristojnosti, ki so nanjo prenesene z zakoni in so ji za to
zagotovljena potrebna sredstva. |
|
|
5. člen |
|
|
(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče,
so občani. |
|
|
(2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih
občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na
svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s
tem statutom. |
|
|
(3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih
zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
|
|
(4) Na podlagi odločitve organov občine se lahko v
posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini
začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih
nepremičnin na območju občine. |
|
|
6. člen |
|
|
(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s
sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
|
|
(2) Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne
samoupravne skupnosti, na način in po postopku predpisanem v zakonu. |
|
|
(3) Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi
drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
|
(4) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih
prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje
sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za
opravljanje skupnih zadev. |
|
|
7. člen |
|
|
(1) Občina Kungota ima svoj grb, zastavo,
in praznike
in insignijo,
katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom |
|
|
(2) Občina ima pečat
žig, ki je okrogle oblike.
Pečat
Žig ima v
zunanjem krogu na zgornji polovici – krogu napis: OBČINA KUNGOTA, v
spodnji polovici – krogu pa naziv organa občine – Občinski svet; Župan;
Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna komisija. V sredini
pečata
žiga je
grb občine. Velikost, uporabo in hrambo
pečata
žiga
občine določi župan s
svojim aktom. |
|
|
(3) Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina
zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in
nagrade, v skladu s posebnim odlokom. |
|
|
II. NALOGE OBČINE |
|
|
8. člen |
|
|
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena
(izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa: |
|
|
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako,
da: |
|
|
– sprejema statut in druge splošne akte občine, |
|
|
– sprejema proračun in zaključni račun občine, |
|
|
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
|
|
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. |
|
|
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
|
|
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim
premoženjem, |
|
|
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
|
|
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in
premičnin, |
|
|
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje
vrednost svojega premoženja. |
|
|
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
|
|
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, |
|
|
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo
razvoj gospodarstva v občini, |
|
|
– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski
razvoj, |
|
|
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov
in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju
gospodarskih problemov, |
|
|
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje
razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov, |
|
|
– v skladu z zakonom opravlja naloge s področja
gostinstva, turizma in kmetijstva. |
|
|
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za
povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: |
|
|
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih
objektov, |
|
|
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program
občine, |
|
|
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju
občine, |
|
|
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter
se vključuje v stanovanjski trg, |
|
|
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja
objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, |
|
|
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov
za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, |
|
|
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi
institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov. |
|
|
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
|
|
– ustanavlja lokalne javne službe, |
|
|
– odloča o koncesijah. |
|
|
– sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in
delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge
komunalne objekte in naprave, |
|
|
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi
zemljišči. |
|
|
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in
zdravstveno dejavnost tako, da: |
|
|
– ustanovi vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in
zagotavlja pogoje za njuno delovanje, |
|
|
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja
sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti
omogoča izvajanje nadstandardnih programov, |
|
|
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in
zdravstvenim zavodom, |
|
|
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno
dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, |
|
|
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je
pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
|
|
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega
varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene,
invalide in ostarele tako, da: |
|
|
– spremlja stanje na tem področju, |
|
|
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene
ukrepe na tem področju, |
|
|
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in
drugimi pristojnimi organi in institucijami. |
|
|
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost
ter razvoj športa in rekreacije tako, da: |
|
|
– omogoča dostopnost kulturnih programov, |
|
|
– skrbi za kulturno dediščino na svojem območju, |
|
|
– zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost, |
|
|
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
|
|
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe
aktivnosti občine. |
|
|
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo
pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge
dejavnosti varstva okolja tako, da: |
|
|
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi
predpisi s področja varstva okolja, |
|
|
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih
pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in
zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih
obvešča o ugotovljenih nepravilnostih, |
|
|
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
|
|
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
|
|
– lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge
javne površine. |
|
|
– površine za pešce in kolesarje, |
|
|
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
|
|
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne
površine ter |
|
|
– ureja promet v občini. |
|
|
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru
elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
|
|
– organizira reševalno pomoč v požarih, |
|
|
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje
za primere elementarnih in drugih nesreč, |
|
|
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in
izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
|
|
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in
drugih naravnih nesreč, |
|
|
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in
štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, |
|
|
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni
varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
12. Ureja javni red v občini tako, da: |
|
|
– sprejema ustrezne splošne akte, |
|
|
– določa prekrške in denarne kazni
globe za prekrške, s katerimi
se kršijo predpisi občine, |
|
|
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, |
|
|
– organizira občinsko redarstvo, |
|
|
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, |
|
|
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem
občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, |
|
|
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
|
9. člen |
|
|
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja
tudi naloge, ki se nanašajo na: |
|
|
– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih
predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje
pristojnosti, |
|
|
– ugotavljanje javnega interesa
za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom v primeru razlastitve za
potrebe občine, |
|
|
– določanje namembnosti urbanega prostora, |
|
|
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev
za njihovo uporabo, |
|
|
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
|
|
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v
sodelovanju s pristojnimi institucijami, |
|
|
– mrliško ogledno službo in |
|
|
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
|
10. člen |
|
|
(1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične
naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in
evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in
evidenčnih podatkov. |
|
|
(2) Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva
občina od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v
občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v
občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in
premoženje oziroma del premoženja v občini. |
|
|
(3) Od upravljalca Centralnega registra prebivalstva lahko
občina za potrebe izvajanja svojih nalog pridobiva naslednje podatke: |
|
|
– enotno matično številko občana, |
|
|
– ime in priimek, |
|
|
– kraj rojstva, |
|
|
– državljanstvo, |
|
|
– stalno in začasno prebivališče, |
|
|
– zakonski stan. |
|
|
(4) Osebne podatke iz prejšnjega odstavka lahko pridobi
občina v pisni obliki, na magnetnih medijih, po elektronski pošti, za
fizične osebe, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, pa
tudi neposredno preko računalniške povezave. |
|
|
(5) Za pridobivanje osebnih podatkov iz drugega odstavka
tega člena neposredno preko računalniške povezave, je potrebno
dovoljenje pristojnega ministra. Pristojni minister dovoli neposredno
povezavo preko računalnika, ko občina zagotovi tehnične in druge pogoje,
s katerimi se zagotavlja zavarovanje osebnih podatkov. |
|
|
(1) Občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje
nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja
statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe.
Pri varstvu, obdelovanju in hrambi podatkov mora občina ravnati
v skladu z zakoni, ki urejajo to področje. |
(2) Občina pridobiva in obdeluje o posameznikih naslednje osebne
podatke: |
– enotno matično številko občana; |
– osebno ime; |
– naslov stalnega ali začasnega prebivališča; |
– datum in kraj rojstva oziroma datum smrti |
– podatke o osebnih vozilih; |
– podatke o nepremičninah ter |
– druge osebne podatke v skladu z zakonom. |
(3) Občina pridobiva osebne podatke iz prejšnjega odstavka
neposredno od posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Na
podlagi zahteve, ki vsebuje navedbo pravne podlage obdelovanja
osebnih podatkov, lahko občina osebne podatke pridobi tudi od
upravljavca centralnega registra prebivalstva, matičnega
registra, zemljiškega katastra ali drugega upravljavca, če tako
določa zakon. |
Upravljavec zbirke podatkov mora občini omogočiti dostop tudi do
drugih podatkov iz zbirke, če je to določeno z zakonom in če te
podatke občina potrebuje za izvajanje svojih z zakonom določenih
pristojnosti. Zahteva občine mora biti v pisni ali drugi z
zakonom ali predpisom vlade določeni obliki. |
(4) Občina pridobiva podatke od upravljavcev nepremičninskih
evidenc brezplačno, oziroma pod enakimi pogoji, kot veljajo za
neposredne uporabnike državnega proračuna. |
Podatke lahko občina pridobi brezplačno v pisni obliki, na
elektronskih pomnilniških medijih ali po elektronski poti.
Pridobivanje osebnih podatkov po elektronski poti se občini
odobri, ko zagotovi tehnične pogoje in pogoje, s katerimi se v
skladu z zakonom zagotavlja zavarovanje osebnih podatkov. |
(5) Občina lahko, zaradi izvajanja nalog iz svoje pristojnosti v
skladu z nameni in pod pogoji določenimi v zakonu, posreduje
pridobljene podatke fizičnim in pravnim osebam. |
|
|
|
III. ORGANI OBČINE |
|
|
1. Skupne določbe |
|
|
11. člen |
|
|
(1) Organi občine so: |
|
|
– občinski svet, |
|
|
– župan in |
|
|
– nadzorni odbor občine. |
|
|
(2) Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski
organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter
splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter
varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
|
|
(3) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in
naloge določa zakon. |
|
|
(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma
članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
|
|
(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski
funkcionarji. |
|
|
12. člen |
|
|
Besedilo tega člena se črta in se vnese v poglavje o
občinski upravi, ker se sicer besedilo ponavlja. |
|
|
13. člen |
|
|
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko
organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji
navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če za njo
glasuje večina tistih, ki so glasovali. |
|
|
14. člen |
|
|
(1) Delo organov občine je javno. |
|
|
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o
delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih
aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo
in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov. |
|
|
(3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov,
razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice
javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv,
ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebnopravne osebe zaupne
narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta
statut in poslovnik občinskega sveta. |
|
|
(4) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico
vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o
njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni
interes. |
|
|
2. Občinski svet |
|
|
15. člen |
|
|
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh
zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. |
|
|
(2) Občinski svet šteje štirinajst članov. |
|
|
(3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat
članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov
občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega
sveta. |
|
|
(4) Do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta traja
tudi: |
|
|
– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni
na predčasnih volitvah po razpustitvi prejšnjega občinskega sveta ali
odstopu večine članov občinskega sveta, |
|
|
– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni
na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona
opravljene po rednih volitvah v občinski svet. |
|
|
(5) Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri
je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo
sejo občinskega sveta skliče
prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi
župana.
Prvo sejo občinskega sveta vodi najstarejši član
občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana
določi občinski svet. |
|
|
(6) Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha
tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih
podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so
bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta. Nove člane organov
mora občinski svet imenovati najkasneje 45 dni po prvi seji. |
|
|
16. člen |
|
|
(1) Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v
skladu z zakonom. |
|
|
(2) Občinski svet se voli v skladu z zakonom
po proporcionalnem sistemu. |
|
|
(3) O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega
sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom. |
|
|
(3)
Območje občine Kungota je ena volilna enota. |
|
|
17. člen |
|
|
(1) Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge
splošne akte, ter poslovnik občinskega sveta
ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo
koristi občine. |
|
|
(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
|
|
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
|
|
– sprejema občinski proračun
rebalans in zaključni račun, |
|
|
– ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo
organizacijo in delovno področje, |
|
|
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja
skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
|
|
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na
občino in odloča o na občino prenešenih zadevah iz državne pristojnosti,
če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ, |
|
|
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave
glede izvajanja odločitev občinskega sveta, |
|
|
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja
predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, |
|
|
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega
odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, |
|
|
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega
sveta, |
|
|
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, določi
podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja funkcije opravljal
funkcijo župana ter odloča o poklicnem opravljanju funkcije podžupana, |
|
|
–
določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal
funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi
podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, |
|
|
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja,
kolikor s statutom občine ali z odlokom za odločanje o tem ni pooblaščen
župan, |
|
|
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, |
|
|
– razpisuje referendum, |
|
|
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače
ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za
nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje
občinski svet, |
|
|
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja
lokalnih javnih služb, |
|
|
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge
pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, |
|
|
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni
del je tudi program varstva pred požari, |
|
|
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari, |
|
|
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega
delovanja v vojni, |
|
|
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna
služba, |
|
|
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in
imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne enote, |
|
|
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa
ta zakon in ta
statut. |
|
|
18. člen |
|
|
(1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo
nepoklicno. |
|
|
(2) Funkcija člana občinskega sveta
in podžupana ni združljiva s
funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski
upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
|
|
(3) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana,
opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati.
Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja
funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
|
(4) Funkcija člana občinskega sveta
in podžupana tudi ni združljiva s
funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote
v upravni enoti, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v
državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo
pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo
in strokovnostjo dela organov občine. |
|
|
19. člen |
|
|
(1) Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove
seje župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana občinskega sveta. |
|
|
(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan,
pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že
sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
nastarejši
najstarejši član občinskega sveta
brez posebnega
pooblastila. |
|
|
(3) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z
določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na
potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj
štirikrat letno. |
|
|
(4) Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega
sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj
četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh
potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega
sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko
skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic
seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni
podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red
predlagane točke, predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi
točkami. |
|
|
20. člen |
|
|
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega
sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter
njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. |
|
|
21. člen |
|
|
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah. |
|
|
(2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
|
|
(3) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen
proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je
v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na
predlog župana. |
|
|
(4) Župan mora predloge komisij in odborov občinskega
sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati
na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku
občinskega sveta. |
|
|
(5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na
začetku seje. |
|
|
(6) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena
točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani
sveta. |
|
|
(7) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo
županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega
odbora občine in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega
sveta se obvesti javna občila. |
|
|
(8) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki
komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se
dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja
članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove
pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
|
|
22. člen |
|
|
(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča
večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino
opredeljenih glasov navzočih članov. |
|
|
(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem.
Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako
sklene občinski svet na predlog župana ali člana občinskega sveta pred
izvedbo glasovanja. |
|
|
(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih
organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z
dvetretjinsko
dvotretjinsko večino navzočih
članov. |
|
|
(4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in
občinska uprava. |
|
|
(5) Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju
odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj
enkrat
dvakrat letno. |
|
|
23. člen |
|
|
(1) Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat: |
|
|
– če izgubi volilno pravico, |
|
|
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
|
|
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen
zapora, daljšo od šest mesecev, |
|
|
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha
opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega
sveta, |
|
|
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki
ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, |
|
|
–
če nastopi funkcijo ali prične opravljati delo, oziroma če v enem mesecu
po potrditvi mandata ne prične opravljati funkcije ali dela v občinski
oziroma državni upravi, ki na podlagi določb 37. b člena Zakona o
lokalni samoupravi, ni združljiva, oziroma ni združljivo s funkcijo
člana občinskega sveta, |
|
|
– če odstopi, |
|
|
– in v drugih primerih določenih z zakonom. |
|
|
(2) Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta
iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo
na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan
občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četrto in peto
alineo prvega odstavka tega člena. Odstop člana občinskega sveta mora
biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem,
ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje
mandata. |
|
|
(3) Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji
po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
(4) Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko član
občinskega sveta, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema
sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O
morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. |
|
|
(5) Postopki za nadomestitev člana občinskega sveta se
lahko začno po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena,
po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča,
če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča. |
|
|
(4)
(6) Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega
člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona. |
|
|
Odbori in komisije
občinskega sveta |
|
|
24. člen |
|
|
(1) Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
|
|
(2) Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in
odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo in
delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa
poslovnik občinskega sveta. S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega
telesa in imenovanju članov določi občinski svet tudi njegove naloge. |
|
|
(3) Člane komisij in odborov imenuje izmed članov
občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ
polovico članov. Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega
sveta. |
|
|
(4) Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni
združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski
upravi. |
|
|
25. člen |
|
|
(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ima tri člane, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
|
|
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
|
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa
občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
|
|
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge
v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, |
|
|
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s
plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev,
članov občinskih organov in delovnih teles ter izvršuje
odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in
druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
|
|
– opravlja naloge po zakonu o nezdružljivosti opravljanja
javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, |
|
|
-
izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev, |
|
|
– obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski
svet. |
|
|
26. člen |
|
|
(1) Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in
odbore kot svoja delovna telesa. |
|
|
(2)
(1) Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
|
|
– odbor za družbene dejavnosti, |
|
|
– odbor za gospodarstvo, varstvo in urejanje prostora, |
|
|
– statutarnopravna komisija. |
|
|
(3)
(2) Odbora štejeta pet članov, komisija pa tri člane.
Število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta in delovno
področje se določi s poslovnikom občinskega sveta. |
|
|
(4)
(3) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s
sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter
opravi imenovanje. |
|
|
27. člen |
|
|
(1) Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed
svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog
kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
|
|
(2) Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član
občinskega sveta kot predsednik. |
|
|
(3) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. |
|
|
(4) Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni
združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski
upravi. |
|
|
28. člen |
|
|
(1) Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega
delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo
zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu
mnenja in predloge. |
|
|
(2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
|
|
29. člen |
|
|
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana
delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog
najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za
člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega
sveta. |
|
|
3. Župan |
|
|
30. člen |
|
|
(1) Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno
prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se
opravijo v skladu z zakonom. |
|
|
(2) Mandatna doba župana traja štiri leta. |
|
|
(3) Za začetek in trajanje mandatne dobe župana se
smiselno uporablja določba tretjega odstavka 14. člena tega statuta. |
|
|
(4) Do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta traja
tudi: |
|
|
– mandatna doba župana, ki je izvoljen na nadomestnih
volitvah po prenehanju mandata prejšnjemu županu pred potekom mandatne
dobe, |
|
|
– mandatna doba župana, ki je izvoljen na volitvah, ki so
bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih
volitvah v občinski svet. |
|
|
(5) Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni
rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni
župan nastopi mandat, ko občinski svet na prvi seji po izvolitvi članov
občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo. |
|
|
(6) Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko
odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan
dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. |
|
|
(3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na prvi seji po
izvolitvi članov občinskega sveta, na podlagi poročila občinske volilne
komisije o izidu volitev ter potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana, odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožbi ni
bilo. |
|
|
(4) Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem
mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. |
|
|
(5) Župan opravlja svojo funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da
bo funkcijo opravljala poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan pisno
obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. |
|
|
(6) Do prve seje novoizvoljenega sveta traja tudi: |
|
|
-
mandatna doba župana, ki je izvoljen na nadomestnih volitvah po
prenehanju mandata prejšnjemu županu pred potekom mandatne dobe, |
|
|
-
mandatna doba župana, ki je izvoljen na volitvah, ki so bile iz kakšnega
drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v
občinski svet. |
|
|
31. člen |
|
|
(1) Župan predstavlja in zastopa občino. |
|
|
(2) Poleg tega župan predvsem: |
|
|
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine,
rebalans in
zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti
občinskega sveta, |
|
|
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za
izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
|
|
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih
odločitev občinskega sveta, |
|
|
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja
ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, |
|
|
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih
aktov občine, |
|
|
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev
njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju
oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter
pooblašča direktorja občinske uprave za te naloge, |
|
|
– imenuje in razrešuje direktorja
vodje organov občinske uprave oz. notranjih organizacijskih enot in
predstojnika organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani
občin ustanoviteljic, občinske uprave,
predstojnike organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
|
|
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov
skupne občinske uprave, |
|
|
– opravlja druge zadeve, ki jih določa
ta zakon in ta
statut. |
|
|
(2) Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino
prenesenih zadevah iz državne pristojnosti. |
|
|
32. člen |
|
|
(1) Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če
meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o
njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti
razloge za zadržanje. |
|
|
(2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se
splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za
oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. |
|
|
(3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če
meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim
splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
|
|
(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta
župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če
občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne
postopek pri upravnem sodišču. |
|
|
(5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki
je z zakonom prenešena v opravljanje občini, župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
|
33. člen |
|
|
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju
zaščite in reševanja, predvsem pa: |
|
|
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč, |
|
|
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter
poverjenike za civilno zaščito, |
|
|
– sprejme načrt zaščite in reševanja, |
|
|
– vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
|
|
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma
naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati
načrte zaščite in reševanja, |
|
|
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v
naravnem okolju na območju občine, |
|
|
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski
svet ne more sestati, |
|
|
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih
in prizadetih prebivalcev, |
|
|
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na
delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
|
34. člen |
|
|
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu
ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more
pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora
predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
|
35. člen |
|
|
(1) Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu,
lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine. |
|
|
(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa
kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz
svoje pristojnosti. |
|
|
Podžupan |
|
|
36. člen |
|
|
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina
najmanj enega podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na
predlog župana izmed svojih članov. S sklepom o imenovanju podžupana se
ugotovi, da bo podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana
opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem
prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega
župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za
odločitve občinskega sveta. |
|
|
(2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja
posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
|
|
(3) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti
ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz
pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
|
|
(4) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da
bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije
podžupana odloči občinski svet na predlog župana. |
|
|
(1) Občina ima enega podžupana. Podžupana imenuje izmed članov
občinskega sveta župan, ki ga lahko tudi razreši. |
|
|
(2) V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo
župana do nastopa mandata novo izvoljenega župana, podžupan. |
|
|
(3) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne
naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
|
|
(4) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali
zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz
pristojnosti župana in tiste naloge za katere ga župan pooblasti. |
|
|
5) V soglasju z županom se lahko podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. |
|
|
37. člen |
|
|
(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne
more opravljati svoje funkcije več kot 30 dni, nadomešča župana član
občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa ga imenuje
občinski svet izmed svojih članov. |
|
|
(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta
opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga
določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
(2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta
tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
|
|
38. člen |
|
|
(1) Županu in podžupanu preneha mandat: |
|
|
– če izgubi volilno pravico, |
|
|
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
|
|
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen
zapora, daljšo kot šest mesecev, |
|
|
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki
ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana
funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana, |
|
|
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha
opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, |
|
|
– če odstopi, |
|
|
– v drugih primerih določenih z zakonom. |
|
|
–
če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu
po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski
upravi, oziroma državni upravi, ki na podlagi določb 37. b člena Zakona
o lokalni samoupravi ni združljiva, oziroma ni združljivo s funkcijo
člana občinskega sveta, župana in podžupana. |
|
|
(2) Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet na
predlog župana razreši. |
|
|
(2) Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne
sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je dolžan občinski svet obvestiti
o svoji odločitvi v zvezi z četrto, peto, in šesto
in sedmo alineo prvega odstavka
tega člena. Odločitev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana
mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je dolžna v roku 8 dni
po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa
občinskemu svetu. |
|
|
(3) Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko
občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi
za prenehanje mandata. |
|
|
(4) Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na
kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku
razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
(5) Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku
občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev
pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne
volitve. |
|
|
(6) Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz
prve do vključno pete alinee prvega odstavka tega člena preneha tudi
mandat člana občinskega sveta. Odstop se šteje za razrešitev, če
podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta. Za
izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta
se upoštevajo določbe zakona. |
|
|
(8) Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po
drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana občinskega sveta. |
|
|
4. Nadzorni odbor |
|
|
39. člen |
|
|
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne
porabe v občini. |
|
|
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje
pristojnosti: |
|
|
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
|
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev
občinskega proračuna, |
|
|
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev. |
|
|
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja
zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave,
javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih
porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z
občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje
učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. |
|
|
40. člen |
|
|
(1) Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora
imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po prvi seji.
Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI.
Stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali
pravnega področja. |
|
|
(2) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani
občinskega sveta, župan, podžupan, člani vaških skupnosti, direktor
občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki
so uporabniki proračunskih sredstev. |
|
|
(3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve
oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni
odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se
primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana
občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega
odbora. |
|
|
41. člen |
|
|
(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju
skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih
večina članov. |
|
|
(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe
predsednika nadzornega odbora. |
|
|
(3) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in
vodi njegove seje. |
|
|
(4) Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in
predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora,
z večino opredeljenih glasov navzočih članov. |
|
|
(5) Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine v Zgornji Kungoti,
Plintovec 1. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine. |
|
|
(6) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja žig občine. |
|
|
42. člen |
|
|
(1) Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki
obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, javnih
zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov, predloga proračuna in
finančnih načrtov, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov
ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in
premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge
nadzore. S programom seznani nadzorni odbor občinski svet in župana. |
|
|
(2) Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni
odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski
svet ali župan. |
|
|
43. člen |
|
|
(1) Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil
nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog
predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s
sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi
nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja
nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z
odgovornimi osebami). |
|
|
(2) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe
dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso
potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na
ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja
nadzor, ima pravico zahtevati vpogled vse podatke, ki so mu potrebni za
izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke
dolžni dati v vpogled. |
|
|
(3) Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega
odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba,
odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter
morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme
nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku
petnajst dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru
ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh.
Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu
svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču. |
|
|
(4) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov
ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku
nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti
poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
|
|
(5) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja
utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila
prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati
pristojnemu organu pregona. |
|
|
(6) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja,
priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in
organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati
dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi
upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. |
|
|
(7) Dokončno poročilo Nadzornega odbora mora župan uvrstiti na prvo
naslednjo redno sejo občinskega sveta po prejemu omenjenega poročila. |
|
|
44. člen |
|
|
(1) Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega
odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki
vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. |
|
|
(2) Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi
lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti
pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na
katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik
nadzornega odbora. |
|
|
(3) O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči
nadzorni odbor. |
|
|
45. člen |
|
|
(1) Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o
svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob
obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank. |
|
|
(2) Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega
odbora dolžni varovati
osebne podatke državne, uradne in poslovne skrivnosti
nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z
akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev
ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto
fizičnih in pravnih oseb. |
|
|
46. člen |
|
|
(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega
odbora zagotavljata župan in občinska uprava. |
|
|
(2) Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko
opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski
svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan. |
|
|
(3) Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v
občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora. |
|
|
47. člen |
|
|
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor
s poslovnikom. |
|
|
5. Občinska uprava |
|
|
48. člen |
|
|
(1) Upravne naloge občine izvaja občinska uprava. |
|
|
(2) Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v
skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne
naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi
stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva
oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in
administrativna opravila za občinske organe. |
|
|
(3) Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog
župana s splošnim aktom, s katerim določi njene naloge in notranjo
organizacijo. |
|
|
(4) Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo
občinske uprave pa vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in
razrešuje župan. Direktor občinske uprave je uradnik po zakonu, ki ureja
položaj javnih uslužbencev. |
|
|
(5) Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi
na
predlog direktorja občinske uprave določi župan. |
|
|
49. člen |
|
|
(1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z
drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov
skupne občinske uprave. |
|
|
(2) Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se
določi s splošnim aktom o ustanovitvi (z odlokom), ki ga na skupen
predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. |
|
|
(3) Župan se lahko dogovori z drugimi občinami, da se
naloge skupnega organa občinske uprave ali skupne službe opravljajo v
eni od občinskih uprav. |
|
|
50. člen |
|
|
(1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih
posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih
stvareh v upravnem postopku. |
|
|
(2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz
lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
|
(3) O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na
prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno.
Župan lahko pooblasti za vodenje posameznih dejanj v postopku na drugi
stopnji zaposlenega v upravi samoupravne lokalne skupnosti. |
|
|
(4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske
uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada,
če zakon ne določa drugače. |
|
|
51. člen |
|
|
(1) Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja
direktor občinske uprave, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki
izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za
opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih stvareh. |
|
|
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih
stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače
določeno. |
|
|
52. člen |
|
|
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno
izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o
upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v
skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve. |
|
|
53. člen |
|
|
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko
odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in
ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne
usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim
zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih
stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo. |
|
|
O
upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti ter prenesene
pristojnosti države lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za
opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z uredbo ter ima
opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. |
|
|
54. člen |
|
|
(1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne
pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je
dopusten upravni spor. |
|
|
(2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz
državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča
državni organ, določen z zakonom. |
|
|
55. člen |
|
|
(1) O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali
zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v
primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če
je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. |
|
|
(2) O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana
odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
|
|
(1) O izločitvi uradnih oseb uprave samoupravne lokalne skupnosti odloča
direktor uprave samoupravne lokalne skupnosti. |
|
|
(2) O Izločitvi direktorja uprave samoupravne lokalne skupnosti odloča
župan. |
|
|
(3) O izločitvi župana odloča predstavniški organ samoupravne lokalne
skupnosti. |
|
|
(4) O izločitvi uradne osebe v zadevah iz prenešene državne pristojnosti
na samoupravno lokalno skupnost odloči pristojno ministrstvo, ki določi
drugo uradno osebo. |
|
|
(5) O izločitvi se odloči s sklepom. |
|
|
6. Drugi organi občine |
|
|
56. člen |
|
|
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih
mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine
na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet
na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov
posameznega organa. |
|
|
57. člen |
|
|
(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine,
ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil
za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
|
|
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za
svoje delo odgovorni županu. |
|
|
IV. OŽJI DELI OBČINE |
|
|
58. člen |
|
|
(1) Zaradi zagotavljanja posebnih skupnih potreb občanov
na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine
ustanovljene naslednje vaške skupnosti: Jurij, Sp. Kungota, Svečina in
Zg. Kungota. |
|
|
(2) Vaške skupnosti so del občine v teritorialnem,
funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem
smislu. |
|
|
(3) Pobudo za ustanovitev nove vaške skupnosti, njeno
ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela
občine ali 15% odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na
način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
|
|
(4) Vaške skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo
območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev
o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih
občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila
skupnost. |
|
|
59. člen |
|
|
Vaške skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v
občini, in sicer: |
|
|
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih
programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter
sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno
razsvetljavo na njihovem območju, |
|
|
– sodelujejo v pripravi in izvedbi projektov celostnega
razvoja podeželja in obnove vasi na svojem območju, |
|
|
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in
zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov
zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb, |
|
|
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih
odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
|
|
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja
(ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri
tem sodelujejo, |
|
|
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna
signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
|
|
– predlagajo programe javnih del, |
|
|
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah
prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje
njihove skupnosti, |
|
|
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in
izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, |
|
|
– dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega
prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in
drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor
(agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima
vodnih virov, |
|
|
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in
potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva
okolja, |
|
|
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in
drugih prireditev, |
|
|
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem
obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in
sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja, |
|
|
– dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in
upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za
opravljanje njihovih nalog. |
|
|
60. člen |
|
|
(1) Organ vaške skupnosti je
vaški odbor
svet vaške skupnosti, ki ga izvolijo
volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju vaške skupnosti.
Način izvolitve članov vaških odborov določa zakon. |
|
|
(2) Volitve v vaške odbore vaških skupnosti razpiše župan. |
|
|
(3) Število članov v vaških odborih je naslednje: |
|
|
– Vaška skupnost Jurij,
vaški odbor
svet vaške skupnosti
šteje pet članov, |
|
|
– Vaška skupnost Sp. Kungota
Spodnja Kungota,
vaški odbor
svet vaške skupnosti
šteje sedem
članov, |
|
|
– Vaška skupnost Svečina,
vaški odbor
svet vaške skupnosti
šteje sedem članov, |
|
|
– Vaška skupnost Zg. Kungota
Zgornja
Kungota,
vaški odbor
svet vaške skupnosti
šteje devet
sedem članov. |
|
|
(4) Mandat članov
odbora
sveta vaške skupnosti se začne in konča
istočasno kot mandat članov občinskega sveta. |
|
|
(5) Funkcija člana odbora vaške skupnosti je nezdružljiva
s funkcijo
župana, podžupana ter člana v nadzornem odboru občine ter z delom v občinski
upravi. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje
mandata članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi za
prenehanje mandata člana odbora ožjega dela občine. |
|
|
(6) Funkcija člana odbora je častna. |
|
|
61. člen |
|
|
(1) Prvo sejo vaškega odbora
sveta vaške skupnosti skliče župan
najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov
odbora
sveta vaške skupnosti.
Svet vaške skupnosti ima predsednika, ki ga izmed
sebe izvolijo člani sveta ožjega dela občine.
Vaški odbor
Svet vaške skupnosti je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih
članov. Odbor vaške skupnosti
Svet vaške skupnosti ima predsednika. Za predsednika je izbran
tisti, ki je na neposrednih volitvah za
vaški odbor
svet vaške skupnosti dobil največ glasov.
V primeru, da
jih ima več enako število glasov pa se opravi izbor predsednika z
žrebom. |
|
|
(2) Predsednik odbora vaške skupnosti predstavlja
skupnost, sklicuje in vodi seje odbora ter predstavlja vaško skupnost. |
|
|
(3)
Vaški odbor
Svet vaške skupnosti na predlog predsednika izvoli
podpredsednika. Podpredsednik odbora nadomešča predsednika in opravlja
naloge, ki mu jih določi predsednik. |
|
|
(4)
Odbor vaške skupnosti
Svet vaške skupnosti
dela ter sprejema svoje
odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov
navzočih članov. |
|
|
(5) Župan ima pravico biti navzoč na seji odbora vaške
skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. |
|
|
(6) Predsednik odbora vaške skupnosti skliče odbor, vaške
skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to
potrebno. Predsednik mora sklicati
odbor vaške skupnosti
svet vaške skupnosti, če to zahteva
župan ali najmanj polovica članov odbora
sveta. |
|
|
(7) Za delovanje
odbora vaške skupnosti
sveta vaške skupnosti se smiselno
uporablja poslovnik občinskega sveta. |
|
|
62. člen |
|
|
(1)
Odbor vaške skupnosti
Svet vaške skupnosti izvršuje naloge, ki so v tem
statutu opredeljene kot naloge vaške skupnosti.
Odbor
Svet tudi: |
|
|
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se
nanašajo na območje vaške skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje
svoja stališča in mnenja, |
|
|
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih
splošnih aktov občine. |
|
|
(2) Stališča, mnenja, pobude in predlogi odbora vaške
skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni
občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če
ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno. |
|
|
63. člen |
|
|
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter
za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet
predsednikov odborov vaških skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
|
|
64. člen |
|
|
(1) Za delovanje in opravljanje nalog vaških skupnosti se
zagotovijo sredstva v proračunu občine. |
|
|
(2) Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov
prebivalcev vaških skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz
prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in
drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je
občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim
namenom. |
|
|
(3) Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih
potrebujejo za svoje delovanje odbori vaških skupnosti zagotovi, in z
njimi upravlja občina. |
|
|
65. člen |
|
|
(1) Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega
odbora občine, četrtine članov
odbora vaške skupnosti
sveta vaške skupnosti ali zbora občanov
vaške skupnosti razpusti
odbor vaške skupnosti
svet vaške skupnosti in razpiše predčasne
volitve: |
|
|
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, |
|
|
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom
zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in
splošnimi akti občine. |
|
|
(2) Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine
vaško skupnost, če ugotovi, da
odbor vaške skupnosti
svet vaške skupnosti ne opravlja svojih
nalog, da ni kandidatov za člane odbora oziroma da občani na njenem
območju nimajo interesa za opravljanje nalog vaške skupnosti v skladu s
tem statutom. |
|
|
V. NEPOSREDNO
SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
|
66. člen |
|
|
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v
občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
|
1. Zbor občanov |
|
|
67. člen |
|
|
(1) Občani na zboru občanov: |
|
|
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja
občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in
oblikujejo mnenja, |
|
|
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in
povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
|
|
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali
ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
|
|
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o
spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, |
|
|
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
|
|
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo
programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja
življenjskega okolja, |
|
|
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor,
kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in
nevarnih stvari, |
|
|
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo
o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali
odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali
župan. |
|
|
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora
občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva
spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če
pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in
odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na
primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in
utemeljiti. |
|
|
68. člen |
|
|
(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali
več vaških skupnosti. |
|
|
(2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na
pobudo občinskega sveta ali odbora vaške skupnosti. |
|
|
(3) Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na
zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v vaški
skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
|
|
(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati
pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je
treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora
vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega
prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne,
če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z
obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu
na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po
prejemu pravilno vložene zahteve. Če župan ne skliče zbora občanov v 30
dneh po pravilno vloženi zahtevi ga lahko skliče tisti, ki je pobudo za
sklic občanov dal. |
|
|
69. člen |
|
|
(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za
katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog
dnevnega reda. |
|
|
(2) Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno
običajen način. |
|
|
70. člen |
|
|
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni
podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva
zbora, ki naj zbor vodi. |
|
|
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve,
predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 5
odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican.
Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica
volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
|
|
(3) Delavec
Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor
občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je
glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z
zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet
in župana ter ga na krajevno običajen način objavi. |
|
|
2. Referendum o
splošnem aktu občine |
|
|
71. člen |
|
|
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki
so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o
proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi
se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
|
|
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega
odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega
sveta. |
|
|
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva
najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali
statut občine. |
|
|
72. člen |
|
|
(1) Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali
član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega
akta občine. |
|
|
(2) Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega
akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma. |
|
|
(3) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana
pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži
objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do
odločitve na referendumu. |
|
|
73. člen |
|
|
(1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na
katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali
njegove posamezne določbe. |
|
|
(2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe
na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida
referenduma. |
|
|
(3) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe
zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje
volivcev ne spremeni. |
|
|
(4) Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil
splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne
določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil
izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
|
74. člen |
|
|
(1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora
vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora
vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in
obrazložitev. |
|
|
(2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet
ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih
volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje
osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov
stalnega prebivališča. |
|
|
(3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži
županu. |
|
|
(4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v
skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s
statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika
in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če
pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem
nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. |
|
|
(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz
predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno
sodišče. |
|
|
75. člen |
|
|
(1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z
osebnim podpisovanjem. |
|
|
(2) Župan določi obrazec za podporo z osebnim
podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma,
in rok za zbiranje podpisov. |
|
|
(3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom,
pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. |
|
|
(4) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena,
če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število
volivcev. |
|
|
76. člen |
|
|
(1) Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po
sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis
referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za
razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena. |
|
|
(2) Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje
petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
|
|
(3) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet
vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove
določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o
katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA”
oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. |
|
|
(4) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s
tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
(5) Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska
volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
|
77. člen |
|
|
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki
imajo pravico voliti člane občinskega sveta. |
|
|
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje
večina volivcev, ki so glasovali. |
|
|
78. člen |
|
|
(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki
vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu
volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. |
|
|
(2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih
izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in
ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v
skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače
urejeno. |
|
|
(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje
občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je
v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
3. Svetovalni
referendum |
|
|
79. člen |
|
|
(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih
vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
|
|
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za
njen del. |
|
|
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami
tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
|
|
(4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne
zavezuje občinskih organov. |
|
|
4. Drugi referendumi |
|
|
80. člen |
|
|
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih
in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. |
|
|
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z
določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni
drugače določeno. |
|
|
(3) Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je
zanjo glasovala večina volivcev, ki so glasovali v občini oziroma v delu
občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel, če zakon ne določa
drugače. |
|
|
5. Ljudska iniciativa |
|
|
81. člen |
|
|
(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva
izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz
pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
|
|
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz
prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe
zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu
občine. |
|
|
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta
občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet
obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti
najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
|
|
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih
organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne
pravilno vložene zahteve. |
|
|
82. člen |
|
|
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v
občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se
zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
|
VI. OBČINSKE JAVNE
SLUŽBE |
|
|
83. člen |
|
|
(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih
sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
|
|
(2) Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
|
|
– neposredno v okviru občinske uprave, |
|
|
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
|
|
– z dajanjem koncesij, |
|
|
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega
prava. |
|
|
84. člen |
|
|
(1) Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina
javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: |
|
|
– osnovnošolsko izobraževanje, |
|
|
– predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
|
|
– osnovno zdravstvo in lekarna, |
|
|
– osebna pomoč družini in |
|
|
– knjižničarstvo. |
|
|
(2) Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih
področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih,
kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne
potrebe. |
|
|
85. člen |
|
|
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega
zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z drugimi
občinami. |
|
|
86. člen |
|
|
Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi
javne službe za: |
|
|
– oskrbo s pitno vodo, |
|
|
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov
komunalnih odpadkov, |
|
|
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
|
|
– javno snago in čiščenje javnih površin, |
|
|
– urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih
površin, |
|
|
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav,
dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, |
|
|
– vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih
področjih, če tako določa zakon. |
|
|
87. člen |
|
|
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi
druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti
ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih
ali ekoloških funkcij občine. |
|
|
88. člen |
|
|
Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob
upoštevanju pogojev določenih z zakonom. |
|
|
89. člen |
|
|
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega
zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko
javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi
občinami. |
|
|
90. člen |
|
|
(1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih
službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski
sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo
župani občin ustanoviteljic. |
|
|
(2) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo
njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način
financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. |
|
|
(3) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in opravljanje
občinskih javnih služb lahko občina skupno z drugimi občinami ustanovi
zvezo občin na katero prenese izvajanje teh nalog. |
|
|
(4) Pod pogoji, ki jih določa zakon lahko občina ustanovi
tudi javni sklad ali javno agencijo. |
|
|
91. člen |
|
|
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki
so po zakonu obvezne. |
|
|
VII. PREMOŽENJE IN
FINANCIRANJE OBČINE |
|
|
92. člen |
|
|
(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične
stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. |
|
|
(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober
gospodar. |
|
|
(3) Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine
sprejme občinski svet. |
|
|
(3)
Odločitev o pridobivanju in razpolaganju z nepremičnim premoženjem
občine na predlog organa pristojnega za izvajanje proračuna občine
sprejme občinski svet z letnim načrtom pridobivanja in razpolaganja z
nepremičnim premoženjem. |
|
|
(4) Letni program prodaje občinskega finančnega in
stvarnega premoženja v postopku sprejemanja proračuna sprejme občinski
svet na predlog župana. Med izvrševanjem proračuna lahko občinski svet
na predlog župana spremeni in dopolni letni program prodaje. |
|
|
(5) O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja občine
odloča župan. |
|
|
(6) Za brezplačno pridobitev premoženja je treba pridobiti
predhodno soglasje občinskega sveta, če bi takšna pridobitev povzročila
večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko
povzročili obveznosti za občino. |
|
|
(6) O
neodplačni pridobitvi
stvarnega premoženja odloča župan. |
|
|
V
primeru, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je
pridobitev povezana s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznost za občino
je potrebno predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta. |
|
|
93. člen |
|
|
(1) Odprodaja ali zamenjava finančnega in stvarnega
premoženja v lasti občine se izvede po postopku in na način, kot ga
določa zakon. |
|
|
(2) Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja ali zamenjava
občinskega finančnega in stvarnega premoženja izvedeta v skladu s
predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
|
|
94. člen |
|
|
(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov,
taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. |
|
|
(2) Občina je upravičena do finančne izravnave pod pogoji
določenimi z zakonom. |
|
|
95. člen |
|
|
(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi
izdatki občine so predvideni v proračunu občine. |
|
|
(2) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del
in načrt razvojnih programov. |
|
|
(3) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca
prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun
financiranja. |
|
|
(4) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti
neposrednih uporabnikov. |
|
|
(5) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti
oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so
opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja. |
|
|
96. člen |
|
|
Za pripravo in izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
|
|
97. člen |
|
|
Župan mora predložiti občinskemu svetu predlog proračuna v
roku, ki ga določa zakon. |
|
|
98. člen |
|
|
Župan mora predložiti občinskemu svetu: |
|
|
– predlog proračuna z obrazložitvami, |
|
|
– predlog prodaje občinskega finančnega in stvarnega
premoženja z obrazložitvami, |
|
|
– predloge finančnih načrtov javnih skladov in agencij,
katerih ustanovitelj je občina z obrazložitvami, |
|
|
– predlog predpisov občine, ki so potrebni za izvršitev
proračuna. |
|
|
Sestavni del obrazložitve predloga proračuna so načrti
delovnih mest in načrt nabav z obrazložitvami. |
|
|
99. člen |
|
|
Postopek sprejemanja proračuna se določi s poslovnikom
občinskega sveta. |
|
|
100. člen |
|
|
Občinski svet mora sprejeti proračun v roku, ki omogoča
uveljavitev proračuna s prvim januarjem leta, za katerega se sprejema. |
|
|
101. člen |
|
|
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo obsegati
predloge za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih
izdatkov proračuna v isti višini, pri čemer ti ne smejo biti v breme
proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali v breme
dodatnega zadolževanja. |
|
|
102. člen |
|
|
(1) Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero
se nanaša, se financiranje funkcij občine ter njenih nalog začasno
nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot
v preteklem letu. |
|
|
(2) Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega
se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki traja največ
tri mesece. Če tudi v tem roku ni sprejet proračun občine se začasno
financiranje lahko podaljša na predlog župana s sklepom občinskega
sveta. |
|
|
103. člen |
|
|
(1) Občinski svet sprejme proračun z odlokom o proračunu
občine. |
|
|
(2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za
zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno
zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega
ravnovesja ter druge ukrepe za izvrševanje proračuna. |
|
|
(3) V odloku o proračunu se določijo tudi obseg
zadolževanja in vseh predvidenih poroštev občine in drugi elementi, ki
jih določa zakon, ter posebna pooblastila županu pri izvrševanju
proračuna. |
|
|
104. člen |
|
|
(1) Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene
in višine,
ki so določeni s proračunom. |
|
|
(2) V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v
okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. |
|
|
(3) Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so
izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji. |
|
|
105. člen |
|
|
(1) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. |
|
|
(2) Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti
tudi posamezne delavce v občinski upravi ali podžupana. |
|
|
106. člen |
|
|
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok
občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun,
določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen. |
|
|
107. člen |
|
|
(1) Če se med letom spremeni delovno področje
proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg
sredstev za delovanje uporabnika. |
|
|
(2) Če se proračunski uporabnik med letom ukine in
njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva
prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge
uporabnike. |
|
|
108. člen |
|
|
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen
pod pogoji in na način, ki jih določa zakon in odlok o proračunu občine. |
|
|
(2) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah šestmesečno
poročati občinskemu svetu. |
|
|
109. člen |
|
|
(1) Če se med izvajanjem ukrepov za izvrševanje proračuna
le-ta ne more uravnovesiti mora župan predlagati občinskemu svetu
rebalans proračuna. |
|
|
(2) Rebalans proračuna sprejme občinski svet z odlokom. |
|
|
110. člen |
|
|
Župan je dolžan v mesecu juliju predložiti v obravnavo
občinskemu svetu poročilo o izvrševanju proračuna. Poročilo mora
vsebovati podatke in informacije, ki jih določa zakon. |
|
|
111. člen |
|
|
(1) V proračunu se v skladu z zakonom zagotovijo sredstva
za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. |
|
|
(2) O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem
primeru, do višine ki jo določa odlok o proračunu, odloča župan, v
drugih primerih pa občinski svet z odlokom. |
|
|
112. člen |
|
|
Zaradi ločenega vodenja določenih prejemkov in izdatkov in
uresničevanja posebnega namena lahko občina z odlokom ustanovi poseben
proračunski sklad kot evidenčni račun v okviru računa proračuna. |
|
|
113. člen |
|
|
Župan zagotavlja posebno obliko finančnega nadzora
proračuna v skladu z merili, ki jih predpiše minister za finance. |
|
|
114. člen |
|
|
(1) Župan pripravi predlog zaključnega računa proračuna za
preteklo leto in ga predloži občinskemu svetu v sprejem. |
|
|
(2) O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan
ministrstvo pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu. |
|
|
115. člen |
|
|
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih
sprejme občinski svet v skladu s pogoji, ki jih določa zakon. |
|
|
116. člen |
|
|
(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih
ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le ob soglasju občine. |
|
|
(2)
O soglasju odloča župan.
O
poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov,
katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski
svet. |
|
|
(3) Župan odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev
obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je
občina, pod pogoji, ki jih določa zakon. |
|
|
117. člen |
|
|
Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba
občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje teh opravil v ustrezni
skupni službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji. |
|
|
118. člen |
|
|
Nabavo blaga, naročanje storitev ter izvedbo gradenj
izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
|
VIII. SPLOŠNI IN
POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
|
1. Splošni akti občine |
|
|
119. člen |
|
|
(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega
sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. |
|
|
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi
prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in
zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. |
|
|
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet
sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. |
|
|
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja
poslovnik občinskega sveta. |
|
|
120. člen |
|
|
(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega
sveta. |
|
|
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan
za sprejem odloka. |
|
|
121. člen |
|
|
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko
večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega
sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
|
122. člen |
|
|
(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz
svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način
njihovega dela ter ustanavlja javne službe. |
|
|
(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene
pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
|
|
123. člen |
|
|
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen
pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. |
|
|
124. člen |
|
|
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali
odloka v procesu njihovega izvrševanja. |
|
|
125. člen |
|
|
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela
organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
|
126. člen |
|
|
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti
objavljeni v
Medobčinskem uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije in začnejo veljati
petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
(2) V
Medobčinskem uradnem vestniku Štajerske
in Koroške regije se objavljajo tudi
drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
|
|
(3) Na svetovnem spletu se objavljajo: |
|
|
– prečiščena besedila statuta, odlokov in drugih
predpisov, programov ter strategij povezana z državnim registrom
predpisov na spletu; |
|
|
– programe, strategije, stališča, mnenja, študije in druge
podobne dokumente, ki se nanašajo na delo občine; |
|
|
– predloge predpisov, programov, strategij in drugih
podobnih dokumentov, ki se nanašajo na delo občine; |
|
|
– vse objave in razpisno dokumentacijo v skladu s
predpisi, ki urejajo javna naročila; |
|
|
– podatke o upravnih storitvah; |
|
|
– druge informacije javnega značaja v skladu s predpisi,
ki urejajo dostop do informacij javnega značaja. |
|
|
2. Posamični akti
občine |
|
|
127. člen |
|
|
Krajevno običajen način obveščanja, je obveščanje javnosti na oglasnih
deskah in spletnih straneh občine Kungota ter obveščanje svetnikov, vseh
društev v občini, vseh političnih strank v občini ter vseh članov Sveta
vaških skupnosti z običajno ali elektronsko pošto. |
|
|
|
|
|
128. člen |
|
|
(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
|
|
(2) S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča
občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne
pristojnosti. |
|
|
129. člen |
|
|
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi
občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če
ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
(2) O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih
stvareh iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga
določi zakon. |
|
|
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih
organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
|
IX. VARSTVO OBČINE V
RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
|
130. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo
ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v
ustavni položaj in v pravice občine. |
|
|
131. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim
sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi
predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti
občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v
njeno pristojnost. |
|
|
132. člen |
|
|
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija
konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo
oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če osebe javnega in
zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na
škodo javnih koristi občine. |
|
|
133. člen |
|
|
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot
stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih
oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine,
določene z ustavo in zakoni. |
|
|
134. člen |
|
|
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta
oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo
koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje
mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. |
|
|
X. NADZOR NAD
ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE |
|
|
135. člen |
|
|
(1) Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje
zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne
pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci
občinske uprave. |
|
|
(2) V zadevah, ki jih na organe občine prenese država,
opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in
strokovnostjo njihovega dela. |
|
|
(3) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko
pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz
državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih
mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne
pristojnosti. |
|
|
(4) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad
zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje,
medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. |
|
|
XI. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
|
|
136. člen |
|
|
(1) Do sprejema novih splošnih aktov občine se v občini
uporabljajo splošni akti, ki jih je sprejela Občina Kungota do 31. 12.
1998. |
|
|
(2) Na območju Občine Kungota pa se uporabljajo tudi
predpisi in drugi pravni akti – Skupščine mesta Maribor, Skupščine
občine Maribor–Pesnica, Skupščine občine Pesnica kolikor niso v
nasprotju z zakonom in statutom. |
|
|
137. člen |
|
|
S sprejemom tega statuta preneha veljati statut Občine
Kungota (Uradni list RS, št. 16/99 in 107/01). |
|
|
138. člen |
|
|
Sprememba statuta se objavi v Uradnem listu RS in prične veljati
petnajsti dan po objavi. |
|
|
|
|
|
Kungota, dne 8. decembra 2003. |
|
|
Župan
Občine Kungota
Jožef Karner, inž. gr. l. r. |
|
|
|