Na
podlagi 149. člena
Zakona
o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno
besedilo, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13), 3., 17., 26., 192. in
202. člena
Zakona
o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno
besedilo),
Uredbe
o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št.
98/15) in 12. člena
Statuta Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 79/15) je Občinski
svet Občine Loški Potok na 12. redni seji dne 6. 4. 2017 sprejel
|
|
O D L O
K |
o
odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode na območju Občine Loški
Potok |
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
|
Ta odlok
določa pogoje in način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v
nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Loški Potok (v
nadaljevanju: občine). Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi
objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Pravilniku
o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in
čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda, v nadaljevanju:
Tehnični pravilnik. |
2. člen
(namen)
|
Namen
odloka je: |
–
zagotavljanje učinkovitega izvajanja javne službe, |
–
uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na
varovanje voda, |
–
zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe, virov financiranja in
nadzora izvajanja javne službe. |
3. člen
(pomen izrazov)
|
Izrazi,
uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
1. aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje
gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje
komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji
v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta; |
2. industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo; |
3. izvajalec javne službe je pravna ali fizična oseba, ki jo na
predpisani način izbere ali določi občina v skladu s predpisi, ki
urejajo gospodarske javne službe; |
4. javna
kanalizacija je javna kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo; |
5. javno
kanalizacijsko omrežje je kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije;
|
6. kanalizacija je kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo; |
7. kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je
namenjen odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v
javno kanalizacijo in poteka od mesta priključitve na javno
kanalizacijsko omrežje do zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen
na javno kanalizacijsko omrežje. Kanalizacijski priključek pripada
objektu, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska
odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se odvaja v javno
kanalizacijsko omrežje; |
8. komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo; |
9. komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo; |
10. mala
komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo; |
11. mešano kanalizacijsko omrežje je kanalizacijsko omrežje za zbiranje
in odvajanje mešanice odpadnih voda iz četrte ali pete alineje prvega
odstavka prejšnjega člena; |
12. minimalna komunalna oskrba je minimalna komunalna oskrba v skladu s
zakonom, ki ureja graditev in se nanaša na odvajanje in čiščenje
komunalne odpadne vode; |
13. naprava je naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, ki
odvaja industrijsko odpadno vodo ali mešanico odpadnih voda iz tretje,
četrte ali pete alineje prvega odstavka prejšnjega člena; |
14. nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in
javno kanalizacijo; |
15. neposredno odvajanje je neposredno odvajanje v skladu s predpisom,
ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in
javno kanalizacijo; |
16. občutljivo območje je vodno telo površinske vode ali njegov del, ki
je v skladu z merili iz 5. člena uredbe uvrščeno med občutljiva območja;
|
17. obremenitev komunalne čistilne naprave je obremenitev, izračunana na
podlagi največje povprečne tedenske obremenitve, ki se v enem letu
dovede v čistilno napravo, pri čemer se ne upoštevajo neobičajne
okoliščine, kot je na primer velika količina padavin, in se izraža v PE;
|
18. obstoječa javna kanalizacija je javna kanalizacija, ki je bila
zgrajena pred uveljavitvijo te uredbe ali obratuje na dan uveljavitve te
uredbe, in javna kanalizacija, za katero je bilo pred tem dnem
pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno soglasje ali gradbeno
dovoljenje; |
19. obstoječa mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna
naprava, za katero velja da je: |
– bila
zgrajena pred uveljavitvijo te uredbe v skladu s predpisi, ki so veljali
v času gradnje, in obratuje na dan uveljavitve te uredbe, |
– bilo
pred dnem uveljavitve te uredbe pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno
ali gradbeno dovoljenje, |
– bilo
pred dnem uveljavitve te uredbe pridobljeno soglasje za priključitev
pristojnega soglasodajalca v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov, in pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo
vode, če za obratovanje male komunalne čistilne naprave ni treba
pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja in za njeno gradnjo ni treba
pridobiti gradbenega dovoljenja; |
20. obstoječa nepretočna greznica je nepretočna greznica, za katero
velja da je: |
– bila
zgrajena pred uveljavitvijo te uredbe v skladu s predpisi, ki so veljali
v času gradnje, in obratuje na dan uveljavitve te uredbe, |
– bilo
pred dnem uveljavitve te uredbe za objekt, ki je priključen na obstoječo
nepretočno greznico, pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki je
vključevalo minimalno komunalno oskrbo objekta z zbiranjem komunalne
odpadne vode v nepretočni greznici, |
– bilo
pred dnem uveljavitve te uredbe pridobljeno soglasje za priključitev
pristojnega soglasodajalca v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov, in pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo
vode, če za njeno gradnjo ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja;
|
21. obstoječa pretočna greznica je obstoječa pretočna greznica v skladu
s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
voda v vode in javno kanalizacijo; |
22. padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo; |
23. populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je populacijski
ekvivalent v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo; |
24. posebna storitev je storitev, ki ni obvezna storitev javne službe,
vendar jo izvajalec javne službe izvaja z uporabo javne infrastrukture,
namenjene odvajanju in čiščenju komunalne oziroma padavinske odpadne
vode, v okviru njenih prostih zmogljivosti in v soglasju z njenim
lastnikom; |
25. posredno odvajanje je posredno odvajanje v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in
javno kanalizacijo; |
26. primarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s fizikalnim
ali kemičnim postopkom, ki vključuje usedanje trdnih delcev, ali drugim
postopkom, s katerim se biokemijska potreba po kisiku (v nadaljnjem
besedilu: BPK5) v komunalni odpadni vodi pred iztokom v vode
zmanjša za najmanj 20 % in količina neraztopljenih snovi za najmanj
50 %; |
27. primerno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s katerimkoli
postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja
tako, da vode, v katere se odpadne vode odvajajo, dosegajo predpisane
okoljske standarde kakovosti. Za primerno čiščenje se šteje čiščenje
komunalne odpadne vode s postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje
organskega onesnaženja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti
iz 8. člena uredbe niso presežene; |
28. prispevno območje občutljivega območja je območje, s katerega vse
celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v občutljivo območje
in ki se določi na podlagi hidrografskih razvodnic; |
29. prvi
naliv padavinske odpadne vode je padavinska odpadna voda, ki se po
daljšem sušnem obdobju na začetku močnejših padavin odvede v
kanalizacijo. Za izračun količine prvega naliva padavinske odpadne vode
se upošteva čas trajanja padavin 15 minut in intenzivnost padavin 15
l/s/ha utrjenih površin in streh, s katerih se padavinska odpadna voda
odvaja v javno kanalizacijsko omrežje; |
30. sekundarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s postopkom,
ki vključuje biološko čiščenje s sekundarnim usedanjem, ali z drugim
postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja
tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti ali učinkov čiščenja
iz 6. člena uredbe niso presežene; |
31. terciarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s katerimkoli
postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja,
dušika in fosforja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti ali
učinkov čiščenja iz 6. in 7. člena uredbe niso presežene; |
32. tipska mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna
naprava z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je gradbeni proizvod v
skladu s standardom SIST EN 12566-3 ali drugim enakovrednim in
mednarodno priznanim standardom, in je zanjo izdana izjava o lastnostih
v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode (v nadaljnjem
besedilu: izjava o lastnostih); |
33. upravljavec javne kanalizacije je pravna oseba, ki jo v skladu s
predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca
javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode;
|
34. vodovarstveno območje je vodovarstveno območje, določeno v skladu s
predpisi, ki urejajo vode; |
35. vplivno območje kopalnih voda je vplivno območje v skladu s
predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda; |
36. zmogljivost komunalne čistilne naprave je projektirana sposobnost
čiščenja komunalne odpadne vode pri največji obremenitvi komunalne
čistilne naprave in se izraža v PE. |
II. ORGANIZIRANOST IN OBMOČJE IZVAJANJA
JAVNE SLUŽBE
4. člen
(izvajalec javne službe)
|
Občina
je lastnica objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in
padavinske odpadne vode in zagotavlja izvajanje javne službe v obliki
javnega podjetja na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji,
določenimi s tem odlokom. |
Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in upravljavec objektov in
naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na
celotnem območju Občine Loški Potok je Javno komunalno podjetje Komunala
Ribnica, d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec ali upravljavec).
|
5. člen
(program odvajanja in čiščenja)
|
Občina
zagotavlja izvajanje storitev javne službe odvajanja in čiščenja
odpadnih voda na vseh poselitvenih območjih na svojem območju v skladu z
Uredbo o odvajanju, izvajalec pa v skladu s predpisi izvaja javno službo
na navedenem območju Občine Loški Potok v skladu s Programom odvajanja
in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju:
program), ki ga izdela skladno z Uredbo o odvajanju in objavi na spletni
strani izvajalca. |
6. člen
(čiščenje komunalne odpadne vode)
|
Čiščenje
komunalne odpadne vode na območju občin se prostorsko zagotavlja:
|
– v
malih komunalnih čistilnih napravah zmogljivosti do 2.000 PE za
komunalne odpadne vode, ki se odvajajo preko javnih kanalizacijskih
omrežij iz območij, ki so priključene nanje in z njimi upravlja
izvajalec javne službe, |
– v
obstoječih nepretočnih greznicah ali malih komunalnih čistilnih napravah
za komunalne odpadne vode iz stavb oziroma drugih objektov (v
nadaljevanju: objektov), ki niso priključeni na javno kanalizacijo in z
njimi upravlja zasebni lastnik ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki.
|
7. člen
(lokacija prevzema vsebin greznic in
blata MKČN)
|
Prevzem
in ravnanje z blatom iz greznic in MKČN ter komunalnih odpadnih voda iz
nepretočnih greznic do izgradnje čistilne naprave, ki bo omogočala
sprejem grezničnega blata, in blata iz MKČN, zagotavlja izvajalec javne
službe. |
8. člen
(izvajanje javne službe)
|
(1) Kot
obvezno storitev javne službe mora izvajalec javne službe na območju ali
njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotavljati:
|
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo, |
– redno
vzdrževanje objektov javne kanalizacije, |
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih
površin odvajajo v javno kanalizacijo, v primeru, da ponikanje ali
odvajanje v vodotok ni možno, |
– deratizacijo, ki se obvezno opravi, kadar se pojavi ali obstaja
nevarnost, da se pojavi nalezljiva bolezen, katere vir okužbe ali
prenašalci so glodavci, |
– prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih
greznicah v komunalno čistilno napravo in njeno čiščenje, |
– prevzem in odvoz ter obdelavo blata iz obstoječih greznic in MKČN do
50 PE na čistilni napravi, |
– pregledovanje MKČN do 50 PE, |
– obveščanje uporabnikov javne službe, |
– izdelava programa izvajanja javne službe, |
– vodenje evidenc o izvajanju javne službe, |
– poročanje o izvajanju javne službe, |
– priključevanje novih uporabnikov javne službe. |
(2) Posebne storitve javne službe so: |
1. odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo, |
2. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo s površin, ki niso javne površine ali površine iz površine
iz 4. točke prvega odstavka. |
(3) Storitve iz prejšnjega odstavka tega člena Izvajalec izvaja v okviru
prostih zmogljivosti javne kanalizacije in čistilne naprave, v soglasju
z lastnikom infrastrukture ter po ceniku posebnih storitev. |
III. POGOJI IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
9. člen
(upravni postopki – javna pooblastila)
|
Izvajalec javne službe izdaja smernice za načrtovane predvidene
prostorske ureditve (v nadaljevanju: smernice), mnenja k predlogom
prostorskega akta (v nadaljevanju: mnenja), projektne pogoje k idejni
zasnovi, projektom itd. (v nadaljevanju: pogoje), soglasja k projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: soglasja) in soglasja
za priključitev na javno kanalizacijo (v nadaljevanju: soglasja za
priklop), ter potrdila, pri čemer mora investitor v vlogi predložiti:
|
1. za
smernice in mnenja: |
–
dokumentacijo, ki jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju.
|
2. za
projektne pogoje: |
–
dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov, |
– idejno
zasnovo in situacijo obstoječega stanja, |
–
situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi
napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji;
|
– opis
specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo
vode. |
3. za
soglasje k projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo
namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov: |
–
projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom kanalizacijskega
priključka, |
–
situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500, |
–
soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel preko katerih bo potekal
kanalizacijski priključek, oziroma ustrezen pravno veljaven dokument, ki
nadomesti soglasje lastnika, |
–
soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po
potrebi), |
– načrt
interne kanalizacije, |
–
dokumentacijo vezano na odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in
padavinskih voda, če se objekt gradi na območju, ki ni opremljeno z
javnim kanalizacijskim sistemom, |
–
strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s
predpisi. |
4. za
soglasje za priključitev, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev
gradbenega dovoljenja: |
–
pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici graditi v skladu
s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,
|
–
katastrski načrt (načrt parcele), |
–
situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500, |
– načrt
interne kanalizacije, |
–
dovoljenje občine oziroma države za prekop cestišča, |
– pri
notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje
lastnikov parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek,
oziroma sodno odločbo, ki nadomesti soglasje ali pogodbo o zagotavljanju
odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in
čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, če je to predpisano.
|
5. za
soglasje za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih
objektov: |
–
gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali
inženirskega objekta, |
–
projekt kanalizacijskega priključka, |
–
projekt interne kanalizacije ali potrdilo upravljavca o pregledu interne
instalacije, |
–
projekt za izvedbo kanalizacijskega priključka, |
–
podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini
organskih snovi ali nevarnih snovi v odpadni vodi, v primeru
industrijskih odpadnih vod, |
–
program predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode,
|
–
projekt za izvedbo naprav za predčiščenje industrijske odpadne vode,
|
– pri
notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje
lastnikov parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek
oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje, |
–
pogodbo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki
ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
|
6. za
soglasja za ukinitev priključka: |
–
situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in kanalizacijskim
priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
–
potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi
namembnosti stavbe. |
7. za
soglasje k spremembam: |
–
projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe. |
Za
pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja 5. točka tega
člena, gradbenega dovoljenja ni potrebno predložiti, če je bil objekt
zgrajen pred letom 1967 in to lastnik objekta dokaže z veljavno uradno
listino. |
Upravljavec sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri tehničnih
pregledih objektov oziroma novozgrajene javne infrastrukture.
|
10. člen
(prevzem objektov in naprav javne
kanalizacije)
|
Kadar je
s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s
pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor
novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani
gradnji s pogodbo le-te predati v last občini. |
Za
prevzem objektov in omrežij javne kanalizacije iz prvega odstavka tega
člena mora biti predložena naslednja dokumentacija: |
–
gradbeno dovoljenje, |
–
projekt izvedenih del, |
–
elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v
kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI), |
–
zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov v skladu z
veljavnim standardom (SIST EN 1610), |
–
poročilo o pregledu s kamero za pregled kanalov s predloženim video
posnetkom, |
–
dokazila o vgrajenih materialih in opremi, |
–
zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu, |
–
uporabno dovoljenje, |
–
garancijske izjave, |
–
overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in
objektov javne kanalizacije, |
– prve
meritve za MKČN, |
–
okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za ČN za katere je OVD potrebno.
|
Izvajalec lahko ob soglasju občine z namenom racionalizacije postopkov
po lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne
dokumentacije iz drugega odstavka tega člena. |
11. člen
(sistem odvajanja)
|
Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem sistemu. Vsa nova
kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi v
ločenem sistemu, razen v primeru, ko padavinske vode ni možno ločiti iz
omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja ali
so padavinske vode tako močno onesnažene, da jih ni možno odvajati v
vodotok ali ponikati. |
IV. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH,
KI SO OPREMLJENA Z JAVNO KANALIZACIJO
12. člen
(objekti in naprave javne kanalizacije)
|
Objekti
in naprave javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno
kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so:
|
–
kanalizacijska omrežja za odvod komunalne in padavinske odpadne vode,
|
–
črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode,
|
–
revizijski jaški za priključevanje objektov na javno kanalizacijo, ki so
na zemljišču lastnika objekta, |
–
objekti in naprave vakuumske kanalizacije, |
–
objekti in naprave tlačne kanalizacije, |
– male
komunalne čistilne naprave velikosti najmanj 50 PE, |
–
razbremenilniki visokih vod, |
–
zadrževalni in pretočni bazeni, |
– drugi
objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije (odprti
kanalski jarki prevzeti v najem in upravljanje upravljavca).
|
Z
objekti in napravami javne kanalizacije upravlja upravljavec.
|
Upravljavec ima ves čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in
naprav v lasti občine z namenom zagotavljanja rednega vzdrževanja in
kontrole, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča, na katerem so
objekti in naprave javne kanalizacije. Upravljavec je praviloma dolžan
po opravljenem rednem ali izrednem (intervencijskem) delu v letnem času
vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje v roku 14 dni po izvedenih delih.
V primeru izvajanja izrednih del v zimskem času, se zemljišče vzpostavi
v stanje, ki je primerno za ta čas, zaključna dela pa se opravi takoj ko
dopuščajo vremenski pogoji. |
Šteje
se, da je javna kanalizacija izgrajena in se objekt nanjo mora
priključiti, če je razdalja priključka na javno kanalizacijo manjša od
50 m, merjeno od mesta priključitve na objektu do mesta priključitve na
javno kanalizacijo, pod pogojem, da je odvajanje komunalne odpadne vode
možno brez naprav za prečrpavanje. |
13. člen
(objekti in naprave uporabnikov)
|
Naprave
in objekti uporabnika so: |
–
kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta
priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do
vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na
javno kanalizacijo. Če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji
stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe;
|
–
objekti in naprave za predčiščenje odpadnih vod, peskolovi in lovilci
olj; |
–
interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v stanovanjski
stavbi ali drugih objektih ter izven nje/njih; |
–
nepretočne greznice, obstoječe greznice ter male komunalne čistilne
naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE. |
Kanalizacijski priključek je sistem cevovodov, jaškov ter črpalnih
naprav za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz objekta.
Kanalizacijski priključek je sestavni del objekta in je v zasebni lasti.
Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne
nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne
vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije, se mora
izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko
odtekale preko revizijskega jaška v javno kanalizacijo. V primeru, da na
lokaciji priključka obstaja nevarnost poplav, je potrebno odpadne vode
črpati nad zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v
revizijski jašek priključnega kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo
zemljišča, po katerem poteka javna kanalizacija. |
Vsak
kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu
služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v
odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega
cevovoda. Revizijski jašek je del javne kanalizacije in mora biti
praviloma postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno
dostopata izvajalec in uporabnik. Mesto revizijskega jaška določita
projektant in izvajalec v projektni dokumentaciji ob izgradnji javne
infrastrukture. |
Če
revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču v lasti lastnika
objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega jaška
predložiti izvajalcu notarsko overjeno služnostno pogodbo ali izjemoma
soglasje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski
jašek. |
Naprave
in objekte iz tega člena odloka upravlja in vzdržuje lastnik objekta na
svoje stroške. |
14. člen
(obveznosti, vezane na priključitev
objektov)
|
Na
območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali rekonstruira javna
kanalizacija, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega
priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna in dovoljena le na
podlagi izdanega soglasja za priključitev; komunalna odpadna voda se
mora odvajati neposredno v javno kanalizacijo. |
V javno
kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki
nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo, če je razdalja, v kateri je izgrajena
javna kanalizacija, manjša od 100 m, in pri tem ne nastajajo
nesorazmerno visoki stroški glede na vpliv na okolje. Podrobneje so
pogoji opredeljeni v veljavni Uredbi o odvajanju. Izvajalec mora
lastnika objekta obvestiti v roku 30 dni po prejemu uporabnega
dovoljenja za javno kanalizacijo, da je priključitev njegovega objekta
na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev.
Priključitev na javno kanalizacijo izvede izvajalec javne službe ali
drug za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del oziroma
druga oseba v skladu z ZGO pod nadzorom izvajalca javne službe na
stroške lastnika objekta. Priključitev na javno kanalizacijo mora biti v
roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
|
Objekt,
iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna
odpadna in padavinska voda v greznico ali MKČN, se mora priključiti na
javno kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške greznico ali malo
komunalno čistilno napravo odstrani ali očisti in izključi iz sistema
odvajanja odpadne vode ter upravljavcu dopusti nadzor nad izvedenimi
deli. |
Izvajalec javne službe lahko v skladu s predpisi v soglasju za
priključitev na kanalizacijo določi uporabniku storitve javne
kanalizacije obveznost, da opravlja periodične meritve količin in
lastnosti odpadne vode v skladu s kriteriji, določenimi v Tehničnem
pravilniku o javni kanalizaciji. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na
lastne stroške. Ravno tako uporabnik na lastne stroške nabavi in
vzdržuje za to potrebne naprave. Uporabnik redno dostavlja izvajalcu
poročila o opravljenih meritvah v skladu z veljavnimi predpisi.
|
Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo tehnološko odpadno vodo,
obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 4.000 m3 na leto, morajo
v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izvesti merilno mesto v
skladu z zahtevami izvajalca javne službe. |
Merilno
mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno
izvajalcu javne službe. |
15. člen
(načini priključitve)
|
Za vsak
objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega
uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V
primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahteva položaj in
velikost objektov se izjemoma dovoli v skladu s soglasjem izvajalca tudi
izgradnja dveh ali več priključkov. |
Vsak
objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega
priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi,
da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev po navodilih
izvajalca več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka,
s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka. V tem primeru
je priključek v zasebni lasti vseh lastnikov tega priključka.
|
16. člen
(pogoji priključitve)
|
Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi vloge
lastnika objekta in ob izpolnitvi naslednjih pogojev: |
– da so
izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja izvajalca, |
– da je
pridobljeno soglasje in so poravnane vse obveznosti do lastnika
infrastrukture, |
– to
dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.
|
Lastnik
je dolžan vlogo za izvedbo priključka na revizijski jašek javne
kanalizacije podati najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del. Izdajanje
strokovnih navodil, pregled in prevzem kanalizacijskega priključka
izvede izvajalec na stroške uporabnika. |
17. člen
(izvajanje priključkov)
|
Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe
ali drug za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del
oziroma druga oseba v skladu z Zakonom o graditvi objektom pod nadzorom
izvajalca javne službe. |
Podrobnejša pravila o izvedbi in financiranju hišnih priključkov se
določi s Tehničnim pravilnikom. |
18. člen
(material priključkov)
|
Javna in
zasebna kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo
popolno tesnost in ustreza evropskim normativom (SIST EN) na tem
področju. Podrobnejše zahteve so navedene v Tehničnem pravilniku o javni
kanalizaciji. |
19. člen
(padavinske in drenažne vode)
|
V mešan
sistem javne kanalizacije ni dovoljeno odvajati padavinskih in drenažnih
vod, vodotokov ter podtalnice, če obstaja možnost ponikanja v zemljo ali
odvajanja v bližnji vodotok. |
V. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI
NISO OPREMLJENA Z JAVNO KANALIZACIJO
20. člen
(načini odvajanja in čiščenja odpadnih
vod)
|
Na
območjih, kjer odvajanje in čiščenje odpadne vode ni urejeno z javno
kanalizacijo, mora lastnik novih objektov zagotoviti čiščenje komunalne
odpadne vode v tipski MKČN ali v MKČN, ki je sestavljena iz enote za
mehansko čiščenje (troprekatna greznica) iz katere se odpadna voda
odvaja preko enote za nadaljnje čiščenje, filtracijo ali infiltracijo,
ali v nepretočni greznici, v skladu z veljavno zakonodajo. |
Na
območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno
kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki
obstoječih objektov dolžni obstoječe pretočne greznice predelati ali
odstraniti iz uporabe v zakonsko predpisanih rokih in jih nadomestiti s
tipsko MKČN ali z MKČN, ki je sestavljena iz enote za mehansko čiščenje
(troprekatna greznica) iz katere se odpadna voda odvaja preko enote za
nadaljnje čiščenje, filtracijo ali infiltracijo ali z nepretočnimi
greznicami, ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim standardom glede
tehnične izvedbe in dodatne obdelave očiščene odpadne vode. Posamezni
uporabniki lahko zgradijo skupno MKČN s pripadajočim kanalizacijskem
omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije, za upravljanje s temi
objekti pa morajo pooblastiti odgovornega upravljavca naprav.
|
Ob
izdelavi ocene obratovanja je treba preveriti: |
– način
nastajanja komunalne odpadne vode, ki se odvaja v MKČN, v zvezi s
prepovedmi in omejitvami iz uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne
vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, |
– način
odvajanja očiščene komunalne odpadne vode v zvezi s prepovedmi in
omejitvami iz uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih
komunalnih čistilnih naprav, |
–
izpolnjevanje pogojev ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode iz
uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav, |
–
zmogljivost male komunalne čistilne naprave glede na količino komunalne
odpadne vode, ki se odvaja vanjo, |
–
skladnost male komunalne čistilne naprave s standardi, navedenimi v
uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav ali s priporočili o stanju tehnike čiščenja komunalne
odpadne vode v malih komunalnih čistilnih napravah, ki jih ministrstvo
objavlja na svojih spletnih straneh, |
–
vodenje obratovalnega dnevnika v skladu z veljavno zakonodajo
|
Ceno
izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa ter izdelave ocene
obratovanja kot storitev javne službe potrdi skupni ustanoviteljski
organ izvajalca na predlog izvajalca v skladu z merili iz predpisa, ki
ureja oblikovanje cen obveznih občinskih GJS varstva okolja.
|
21. člen
(prevzem blata iz čistilnih naprav)
|
Izvajalec prevzema in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata iz
pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih
greznic na celotnem območju občine v obsegu in rokih, določenih v 8.
členu tega odloka. Izvajalec na podlagi Programa odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: Program) vsako
leto do 25. decembra pripravi načrt izvajanja prevzema in zagotavljanja
ravnanja, čiščenja in obdelave blata za naslednje leto. |
22. člen
(obstoječe greznice)
|
Velikost
obstoječega usedalnika blata ugotovi izvajalec na podlagi razpoložljive
projektne dokumentacije oziroma popisa stanja na terenu. Ugotovljena
odstopanja se na podlagi dejanskih meritev uskladijo z evidencami
izvajalca pri prvem prevzemu blata. |
Pogostost praznjenja usedalnika blata za posameznega uporabnika določi
izvajalec v Programu odvajanja in čiščenja na podlagi prostornine
usedalnika blata in v skladu z veljavno uredbo (najmanj enkrat na tri
leta). |
23. člen
(način obveščanja in praznjenja greznic)
|
Izvajalec je dolžan uporabnika o obveznosti opravljanja obvezne storitve
javne službe prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode najprej
obvestiti, telefonsko ali elektronsko. Kolikor praznjenje ni izvedeno v
roku 8 dni po dogovorjenem terminu, izvajalec uporabnika v skladu z
veljavno uredbo obvesti pisno (dopis, elektronsko) s povratnico
(priporočen dopis ali elektronsko potrdilo o prejemu obvestila) najmanj
15 dni pred začetkom opravljanja storitve. V obvestilu mora navesti
datum in okvirni čas svojega prihoda. |
Uporabnik ima po dogovoru z izvajalcem pravico enkratne prestavitve
najavljenega časa storitve, ki pa ne more biti daljša od treh mesecev. O
takšni nameri mora uporabnik izvajalca pisno obvestiti najmanj 8 dni
pred predvideno izvedbo storitve. |
Če
uporabnik najavljenega časa opravljanja storitve ne odpove in ga v
dogovoru z izvajalcem ne prestavi ter s tem onemogoči izvedbo storitve
ali če izvajalcu ne omogoča opravljanja storitev, mora plačati nastale
stroške po ceni za prevzem blata. Stroška ravnanja z blatom izvajalec
uporabniku v tem primeru ni upravičen zaračunati. |
Uporabnik ni dolžan plačati stroškov storitev iz tretjega odstavka tega
člena, če zaradi dokazane daljše odsotnosti upravičeno (daljša bolniška
odsotnost ali višja sila) ni mogel odpovedati najavljenega časa
opravljanja storitev. |
Občina
opredeli za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s
cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in
neobdelanega blata, ni mogoč, izvajanje službe v omejenem obsegu in s
posebnimi prevoznimi sredstvi. Omejen obseg in način izvajanja storitve
sta opredeljena v programu, ki ga za obdobje štirih let pripravi
izvajalec. |
Praznjenje greznic in MKČN izvaja smo izvajalec javne službe oziroma od
izvajalca pooblaščen izvajalec. |
24. člen
(ravnanje z blatom in odpadnimi vodami iz
greznic)
|
Blato iz
pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih
greznic se lahko odvaža samo na sprejem v čistilno napravo, ki je
opremljena za obdelavo blata. |
VI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN
UPORABNIKOV
25. člen
(pravice in obveznosti izvajalca)
|
Zaradi
izvajanja javne službe ima izvajalec naslednje naloge: |
–
zagotavljati javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih in
padavinskih odpadnih voda, ki se odvajajo v kanalizacijsko omrežje javne
kanalizacije, v skladu z veljavno Uredbo o odvajanju; |
–
zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja
v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine in industrijske
odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo |
–
Navedene storitve izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih
zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne
infrastrukture in v soglasju z lastnikom infrastrukture: |
–
zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in
MKČN, |
–
zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih
greznic, |
–
izdelovati Program odvajanja in čiščenja v skladu z veljavno Uredbo o
odvajanju, |
– na
poziv občine, sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne
kanalizacije v okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno
infrastrukturo, |
–
izdajati potrdila in strokovne ocene obratovanja MKČN ter voditi
ustrezne evidence o teh objektih, |
–
obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in
o času trajanja prekinitev, |
– voditi
kataster o objektih in napravah javne kanalizacije na stroške lastnika
infrastrukture, |
– voditi
predpisane evidence o javni infrastrukturi in druge evidence,
|
–
izdelovati in posredovati na ustrezne občinske in državne službe
predpisana poročila v zvezi z dejavnostjo odvajanja in čiščenje odpadnih
voda na območjih z urejeno javno infrastrukturo ali pa brez urejene
javne infrastrukture, |
– redno
obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih
zneskov, |
–
izvajati preglede javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov ter
MKČN, |
–
izvajati obnovitvena dela v skladu z zagotovljenimi finančnimi viri
lastnika infrastrukture na objektih za odvajanje in čiščenje odpadnih
voda, |
–
uporabnikom omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot
je določeno s tem odlokom in jih o tem obveščati v rokih, določenih v
tem odloku, |
–
izvajati predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode, delovanje
čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje industrijske odpadne
vode, ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovega
delovanja. Vse stroške, ki nastanejo zaradi opravljanja del krije
uporabnik, |
– iz
naslova zagotavljanja nemotenega delovanja javne kanalizacije nadzirati
stanje kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v
objekt uporabnika, |
–
izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja
kanalizacijskega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave
za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav
izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja, |
– voditi
evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov
večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti ter državnih
organov in služb na podlagi Zakona o javnih gospodarskih službah, Zakona
o lokalni samoupravi in odloka, vendar v skladu s predpisi o varstvu
osebnih podatkov, |
–
izdajati projektne pogoje in soglasja ter voditi evidenco o njih,
|
–
izvajati druge obveznosti tega odloka. |
26. člen
(vzdrževanje in izvajanje
obnov/investicij)
|
Za
izvedbo vzdrževalnih del na javni kanalizaciji skrbi izvajalec javne
službe, lahko pa določena dela v skladu s predpisi o javnem naročanju
pisno naroči pri tretji osebi, ki je strokovno usposobljena za ta dela.
Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe.
Investitor v obnovo javne kanalizacije je občina, ki pa lahko izvajalca
javne službe s tem odlokom pooblašča za vodenje in nadzor obnovitvene
investicije v višini letne najemnine, pobrane za infrastrukturo, v imenu
in za račun občine (v tujem imenu in za tuj račun). |
Investitor v novogradnjo javne kanalizacije je občina, ki pa izvajalca
javne službe lahko s pogodbo pooblasti za vodenje in nadzor investicije.
Če vzdrževalnih ali investicijskih del ne izvaja izvajalec javne službe
ampak tretja oseba, mora izvajalec javne službe zagotoviti strokovni
nadzor pri posegih v javno kanalizacijsko omrežje, izvajalec
investicijskih del pa mora tak nadzor omogočiti in plačati stroške
nadzora. V primeru rekonstrukcije javne kanalizacije, so priključki v
cestnem telesu in izvedba revizijskega jaška na zemljišču lastnika
objekta, strošek obnove kanalizacije, ki se financira iz javnih
sredstev. |
Izvajalec ima zaradi izvajanja javne službe brez soglasja lastnika
pravico pristopati do kanalizacijskih objektov in naprav, MKČN in
greznic, vendar mora pred vzdrževalnimi deli pisno ali ustno obvestiti
lastnika prizadetega zemljišča. |
27. člen
(pravice in obveznosti uporabnikov)
|
Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik
objekta, dela objekta ali utrjenega zemljišča na območju Občine Loški
Potok, priključenega na javno kanalizacijo oziroma koristnik storitve
javne službe. V primeru, da uporabnik objekt, del objekta ali utrjenega
zemljišča preda v najem, je dolžan skleniti sporazum o načinu plačevanja
stroškov javne storitve in poroštvih, če želi obveznost plačila storitev
javne službe prenesti na najemnika. |
Uporabniki imajo naslednje pravice in obveznosti: |
– zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije skladno z odobreno
tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem upravljavca; |
–
odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, kjer je le-ta
zgrajena; |
–
odvajati v javno kanalizacijo samo takšno odpadno vodo, ki ne
prekoračuje zakonsko predpisanih parametrov; |
–
pridobiti soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa
ta odlok; |
–
vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse
naprave, vgrajene vanjo; |
–
vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za
ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode;
|
– po
priključitvi na javno kanalizacijo mora opustiti obstoječo greznico v
skladu z navodili upravljavca, |
– v
primeru okvar na interni kanalizaciji ali izlivov škodljivih snovi mora
izvesti ukrepe za preprečitev škode na javnem kanalizacijskem sistemu in
čistilni napravi ter o tem obvestiti upravljavca, |
–
vzdrževati obstoječo greznico, nepretočno greznico ali MKČN;
|
–
izvajati predpisane meritve komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter
industrijskih odpadnih vod; |
–
odvajati industrijske odpadne vode v skladu s panožno zakonodajo vezano
na odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod; |
–
omogočati izvajalcu dostop do javne kanalizacije za izvajanje
vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta
poteka po njegovem zemljišču; |
–
omogočati izvajalcu neoviran dostop do obstoječe greznice, nepretočne
greznice ali MKČN in prevzem njene vsebine; |
–
omogočiti izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne
vode; |
–
obvestiti izvajalca o začetku gradnje MKČN, mu omogočiti pregled in pred
zagonom predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN;
|
–
obveščati izvajalca o vseh okvarah na javni kanalizaciji,
kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi
utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije; |
–
uporabniki ne smejo prekiniti odvoda vode drugemu uporabniku ali ga z
nestrokovnim delom onemogočiti; |
– pisno
obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva in drugih
spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvod
komunalne odpadne in padavinske vode; v roku 15 dni od nastanka
spremembe, ki je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti. V primeru
spremembe uporabnika mora poleg obvestila poskrbeti tudi za izvedbo
popisa števca, ki je relevanten trenutek za določitev novega uporabnika
in novega razmerja med izvajalcem javne službe in uporabnikom. Če se
popis ne izvede, se storitve javne službe zaračunavajo novemu uporabniku
enako, kot staremu in jih je dolžan novi uporabnik poravnavati, ter od
datuma prejema pisnega obvestila starega uporabnika; |
–
plačevati stroške storitev javne službe; |
–
obveščati izvajalca o vseh spremembah količin in lastnosti industrijske
odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe; |
–
upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju
odpadne vode. |
Uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja
upravljavca. |
Prepovedano je poseganje v vse naprave in objekte javne kanalizacije in
spreminjanje pogojev njihove dostopnosti, zlasti revizijskih jaškov.
|
28. člen
(posegi v območju kanalizacije)
|
Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v
objekte in naprave javne kanalizacije. Na vplivnem območju kanalizacije
v skladu s Tehničnim pravilnikom se ne sme graditi objektov, spreminjati
višine nadkritja (zasipa) kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov
jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe
na kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje.
Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječe interne kanalizacijske
objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod
odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje. Izvajalci del morajo pri
vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti
kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje. Upravljavci drugih
objektov in naprav (vodovodnega, elektro, PTT, toplovodnega,
plinovodnega omrežje ipd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih
in napravah zagotoviti, da ostanejo kanalizacijske naprave
nepoškodovane. |
29. člen
(odškodnina)
|
Uporabnik ima pravico od izvajalca zahtevati odškodnino za dokazano
škodo, nastalo zaradi prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode po
krivdi izvajalca oziroma opustitve vzdrževanja javne kanalizacije, ko
le-ta ni izvedel vseh potrebnih ukrepov, da bi preprečil škodljive
vplive na življenje in zdravje ljudi, živali, okolja in lastnine.
|
VII. VIRI FINANCIRANJA
30. člen
(viri financiranja)
|
Javna
služba se financira iz: |
– cene
storitev javne službe, |
–
proračunskih sredstev občine, |
– drugih
virov. |
31. člen
(proračunska sredstva občine)
|
Če cena
storitev javne službe ne zadošča za pokrivanje vseh stroškov javne
službe in predpisanega donosa, pošlje izvajalec na Občino Loški Potok
predlog za subvencioniranje, ki mora vsebovati za javno službo:
|
–
kalkulacijo z opredelitvijo in obrazložitvijo stroškov, |
– možne
rešitve zmanjšanja stroškov ali povečanja prihodkov, |
–
predlog višine mesečne subvencije, |
–
predlog obdobja subvencioniranja, |
– in
morebitne ostale obrazložitve, ki lahko vplivajo na višino subvencije.
|
Občinska
uprava gradivo preuči in pripravi predlog višine in obdobja
subvencioniranja javne službe za obravnavo in sprejem na prvi seji
Občinskega sveta Občine Loški Potok. |
Po
sklepu občinskega sveta in zagotovitvi sredstev v proračunu občine za
namen subvencije, občina tekoče mesečno izplačuje subvencijo izvajalcu.
Po poteku obdobja subvencioniranja ali najpozneje do 31. 3. za preteklo
poslovno leto, izvajalec javne službe opravi končni obračun rezultata
javne službe. Če je bila subvencija preplačana, izvajalec v 30 dneh vrne
ugotovljeno preplačilo v občinski proračun. |
VIII. MERITVE IN OBRAČUN
32. člen
(elementi za obračun)
|
V okviru
javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se uporabnikom
zaračunavajo naslednje storitve javne službe: |
–
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode za objekte, ki so
priključeni na javni kanalizacijski sistem, |
–
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode vezane na nepretočne
greznice, |
–
storitve, vezane na obstoječe greznice in MKČN. |
Uporabniki, ki uporabljajo storitve gospodarske javne službe odvajanja
in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, so razdeljeni v
naslednji skupini: |
–
uporabniki, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti, |
– vsi
ostali uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost. |
Uporabniki, pri katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti ter
se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov
odvajanja in čiščenja odpadne vode, če zagotovijo ločeno merjenje
porabljene pitne vode, namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti
oziroma se uporablja kriterij, ki je enak za objekte, kjer ni merjenja
porabe pitne vode preko števca porabe pitne vode. |
Uporabnik je lahko tudi najemnik stavbe, inženirskega objekta ali dela
stavbe oziroma inženirskega objekta ob pogoju, da se najemodajalec,
najemnik in izvajalec dogovorijo o načinu plačevanja stroškov javne
storitve in poroštvih. |
33. člen
(cena)
|
Cena
storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je
sestavljena iz omrežnine, stroškov izvajanja storitev javne službe
odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter
stroškov okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja
komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki se na računu prikazujejo
ločeno na podlagi veljavnih predpisov. |
34. člen
(enota količine)
|
Enota
količine storitve za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in
padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, ki je priključena na javni
kanalizacijski sistem, je izražena v m3 dobavljene pitne vode
iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna voda v skladu s
predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih vod in velja tudi za
prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in njen odvoz in
ravnanje z njimi na komunalni čistilni napravi. Uporabniki plačujejo
odvedeno vodo v enaki količini in v enakih obdobjih, kot jo plačujejo za
porabljeno pitno vodo. |
Enota
količine storitve za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in
padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, kjer ni zgrajenega javnega
kanalizacijskega sistema, je izražena v kos/mesec ali v m3/mesec
dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna
voda. Cena storitve je lahko preračunana na enakomerne časovne intervale
v okviru rokov, določenih z veljavno zakonodajo ali se določi na
podlagi m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja in
vključuje stroške prevzema blata in ravnanja z blatom. |
Uporabnikom, ki nimajo urejenega sistema meritve porabe pitne vode se
količina odpadnih voda določi na način iz Uredbe o okoljski dajatvi za
onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (normirana poraba po
DN 13 ali 0,15 m3 na osebo na dan). |
Odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh in utrjenih
površin se na območju občine šteje kot javna služba. |
Na
količine, ugotovljene po prejšnjih odstavkih tega člena, se pri
uporabnikih, ki so dolžni opravljati monitoring onesnaženosti vode,
upošteva še faktor onesnaženosti, ki se ugotavlja v skladu s Tehničnim
pravilnikom. |
Stroški
okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne
odpadne vode so stroški okoljskih dajatev v skladu s predpisi, ki
določajo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja. |
35. člen
(način obračuna stroškov storitve)
|
Stroške
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki nastaja v stavbi, ki je
priključena na javni kanalizacijski sistem se uporabnikom zaračuna na
osnovi dejanske porabe pitne vode v preteklem obračunskem obdobju ali v
akontacijah, določenih glede na porabo pitne vode v preteklem
obračunskem obdobju. Dejansko porabo se ugotavlja najmanj enkrat letno,
ko se izvede tudi poračun akontacij. |
Stroške
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki nastaja v stavbi, kjer
ni zgrajenega javnega kanalizacijskega sistema, se uporabnikom zaračuna
v kom/mesec in so lahko preračunani na enakomerne časovne intervale v
okviru rokov, določenih z veljavno zakonodajo na datum sprejema odloka
ali na osnovi dejanske porabe pitne vode izražene v m3/mesec
v preteklem obračunskem obdobju ali v akontacijah, določenih glede na
porabo pitne vode v preteklem obračunskem obdobju. |
Uporabniki morajo plačati zaračunane storitve najpozneje v 8 dneh od
datuma izstavitve računa, razen, če zakon ne določa drugače oziroma ni s
pogodbo določen drugačen rok plačila. |
36. člen
(oblikovanje cen storitev)
|
Cene
storitev gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in
padavinskih odpadnih voda pripravi izvajalec javne službe skladno z
določili tega odloka in skladno z zakonskimi predpisi o določanju cen
komunalnih storitev v Republiki Sloveniji, potrjuje pa jih občinski
svet. |
Na
potrjene cene se obračuna še DDV v skladu z Zakonom o DDV. |
37. člen
(obveznost plačila storitev)
|
Uporabniki so dolžni plačati stroške odvajanja in stroške čiščenja
odpadne vode ne glede na vodni vir, iz katerega se oskrbujejo.
|
Uporabniki so dolžni plačati stroške odvajanja in stroške čiščenja
odpadne vode od dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma
čistilno napravo. |
Stroške
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se uporabnikom zaračunava
mesečno v obliki in na način kot se obračunava oskrba s pitno vodo.
|
38. člen
(plačilo računov in ugovor)
|
Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti računa.
Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih
dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Upravljavec
je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 15 dni od
prejema ugovora. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila. Kolikor
uporabnik računa ne poravna niti v 15 dneh po prejemu pisnega odgovora,
se mu izda pisni opomin. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se
sedem dni po prejemu opomina začne postopek izterjave po sodni poti.
|
Upravljavec, si v primeru zamude plačila pridružuje pravico zaračunati
zakonske zamudne obresti in stroške opomina. |
39. člen
(prekinitev odvajanja in čiščenja
odpadnih voda)
|
Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez objave prekine odvajanje
odpadnih in padavinskih voda v naslednjih primerih: |
– stanje
interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje
uporabnikov ali nemoteno delovanje javne kanalizacije, |
–
priključek na kanalizacijsko omrežje ni izveden skladno s soglasjem
upravljavca ali je izveden brez soglasja upravljavca, |
–
uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega
uporabnika na svoj kanalizacijski priključek, |
–
uporabnik ravna v nasprotju z določili Pravilnika o tehnični izvedbi in
uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih
ter padavinskih voda, |
–
uporabnik z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za neoporečnost
pitne vode, |
–
kvaliteta izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam
veljavne zakonodaje, |
– se
uporabnik ne priključi na javno kanalizacijo skladno z določili tega
odloka, |
–
uporabnik ne opusti greznice skladno s 14. členom tega odloka,
|
– če
uporabnik ne plača računa za v skladu s pogoji predhodnega člena,
|
– če
izvid vzorca odvedene odpadne vode uporabnika izdelan pri pooblaščeni
organizaciji izkazuje neustrezno sestavo. Odvajanje odpadnih in
padavinskih voda se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok
prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne
priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka
prekinitve, po ceniku upravljavca. |
Upravljavec lahko prekine odvod odpadne ter padavinske vode na stroške
uporabnika, če uporabnik pisno zahteva začasno prekinitev. Upravljavec
ima pravico prekiniti odvajanje odpadnih vod za krajši čas zaradi
vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije. O tem mora
predhodno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja.
|
IX. NADZOR NAD IZVAJANJEM TEGA ODLOKA IN
KAZENSKE DOLOČBE
40. člen
(inšpekcijski organ)
|
Za
inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in izrekanje
sankcij je pristojen občinski inšpekcijski organ. |
41. člen
|
Pravno
osebo se kot uporabnika javne kanalizacije kaznuje z globo 1.000,00 EUR,
če pa se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali
veliko gospodarsko družbo pa z globo 2.500,00 EUR: |
1. če se
priključi na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca (tretji
odstavek, 27. člen), |
2. če se
ne priključi in ne uporablja javne kanalizacije na območjih, kjer je to
obvezno (prvi odstavek, 14. člen), |
3. če ne
izpolnjuje obveznosti iz prve, druge, tretje, pete, šeste, sedme, osme,
enajste, dvanajste, trinajste, štirinajste, šestnajste, osemnajste,
dvajsete in enaindvajsete alineje drugega odstavka 27. člena odloka,
|
Samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno
opravlja dejavnost, se kot uporabnika javne kanalizacije za prekršek iz
prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 1.000,00 EUR. |
Odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost se za
prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 250,00 EUR.
|
Pravne
osebe, ki imajo MKČN ali greznico, se kaznuje z globo 1.000,00 EUR, če
pa se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali
veliko gospodarsko družbo pa z globo 2.500,00 EUR: |
1. če ne
izpolnjuje obveznosti iz prve, šeste, devete, desete, enajste,
trinajste, petnajste, osemnajste in enaindvajsete alineje drugega
odstavka 27. člena odloka, |
2. če
pravočasno oziroma po zahtevah tega odloka ne naroči praznjenje
greznice, ali ne dovoli izvajalcu praznjenje greznice, oziroma ji
greznico prazni za to nepooblaščen izvajalec, v skladu s 23. členom,
|
3. če
pravočasno oziroma po zahtevah tega odloka ne naroči odvoza blata iz
MKČN, ali ne dovoli izvajalcu odvoza blata iz MKČN, oziroma ji MKČN
prazni za to nepooblaščen izvajalec, v skladu s 23. členom. |
Odgovorna oseba pravne osebe, fizična oseba in odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, se za prekršek iz tega člena kaznujejo z globo
250,00 EUR. |
Fizično
osebo kot uporabnika javne službe odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne vode se za prekršek iz prvega in četrtega odstavka tega člena
kaznuje z globo 300,00 EUR. |
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42. člen
(prenehanje veljavnosti)
|
Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pogojih odvajanja in
čiščenja odpadnih padavinskih voda na območju Občine Loški Potok (Uradni
list RS, št. 27/09) ter vsi na njegovi podlagi sprejeti občinski akti.
|
Občinski
akti, ki so bili sprejeti na podlagi odloka, se uporabljajo do
uveljavitve novih podzakonskih aktov, kolikor niso v nasprotju s tem
odlokom. |
43. člen
|
Upravni
in inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega
odloka, se končajo po dosedanjem odloku. |
Postopki
o prekrških, ki so bili storjeni pred začetkom uporabe tega odloka, se
dokončajo po dosedanjem odloku, razen v primerih, ko je za kršitelja ta
odlok milejši. |
44. člen
|
Občina
Loški Potok je dolžna v roku dvanajst mesecev po uveljavitvi tega odloka
sprejeti Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in
naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih
voda. |
45. člen
(veljavnost odloka)
|
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
354-0003/2017 |
Hrib -
Loški Potok, dne 7. aprila 2017 |
|
Župan |
Občine Loški Potok |
Ivan Benčina l.r. |
|